Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2016/5 GsJifenjjl.5.1 Ш тш ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (za obdobje 1. 1. 2013 -31. 12. 2015) A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P6-0156 Naslov programa Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language Vodja programa 11543 Marko Jesenšek Obseg raziskovalnih ur (vključno s povečanjem financiranja v letu 2015) 6864 Cenovni razred Trajanje programa 01.2013 - 12.2015 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 2565 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta 589 Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.05 Jezikoslovje Družbenoekonomski cilj Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.02 Jeziki in književnost B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Raziskovalni program Slovenski jezik, književnost in poučevanje slovenščine (v Podonavski regiji) -- prvo raziskovalno področje programske skupine je slovenski jezik, drugi del raziskav se je nanašal na slovensko književno zgodovino, zlasti na raziskovanje književnosti 19. in 20. stoletja. Raziskali smo vlogo in pomen slovenskega jezika, literature in kulture v regiji, ki jo določa strategija EZ za Podonavje, tj. v medkulturnem prostoru, ki ga oblikuje regijska stičnost slovenskega jezika z drugimi slovanskimi jeziki, pa tudi z nemškim in madžarskim. Pokazali smo na položaj slovenskega jezika v tej regiji (diahrone in sinhrone raziskave) ter tako določili pomen nacionalnih jezikov, literatur in kultur (v našem primeru slovenščine kot pomembnega regijskega jezika) za trajnostni razvoj in konkurenčnost tega dela Evrope. Slovenski jezik v regiji je raziskan v različnih komunikacijskih položajih, ukvarjali smo se z leksikologijo, dialektologijo, besedotvorjem in s frazeologijo. Jezikoslovne raziskave so dopolnjene z literarnozgodovinskimi. V središču zanimanja so (1 )zgodovina jezika, (2) jezik v stiku in konfliktu, (3) jezik različnih interesnih skupin, (4) enojezičnost, dvojezičnost, večjezičnost, (5) razmerje med knjižnim jezikom in živo rabo, (6) jezikovno načrtovanje, (7) medjezikovni, večkulturni in medkulturni stiki na področju književnosti, (8) kulturna ekologija in ekolingvistika in (9) pomen nacionalnega jezika in literature v globalnem svetu. ANG_ Research programm with the title Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language (in Danube Region) - the first field of research is Slovenian language, the second part of the research reffered to Slovenian literary history, especially to the exploration of literature in the 19th, 20th and 21th century. We examined the role and significance of Slovene language, literature and culture in the region defined by the EU strategy for Danube Region, that is, in the intercultural region formed by the contact of Slovene language and other Slavic languages (Croatia, Serbia, Bosnia and Herzegovina, Montenegro, Czech Republic, Slovakia, Bulgaria, Ukraine), with German (Germany, Austria) and Hungarian (Hungary) region. We examined the position of Slovene language in the region (diachronic and synchronic research) and thus demonstrated the significance of national languages, literatures and cultures (in our case, Slovene language as an important regional language) for sustainable development and competitiveness of this part of Europe. Slovene language in the region were examined in several communication positions. We discussed the lexikology, dialectology, word formation and phraseology. Linguistic researc were supplemented by literary history. Main focus were on: 1. history of language, 2. language in contact and conflikt, 3. language of different interest groups, 4. monolingualism, bilingualism, plurilingualism, 5. relation between standard language and actual usage, 6. language planning, 7. interlinguistic, multicultural and intercultural contacts in the field of literature, 8. cultural ecology and ecolinguistics, 9. significance of national language and literature in the global world. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu, (vključno s predloženim dopolnjenim programom dela v primeru povečanja financiranja raziskovalnega programa v letu 2014)2 SLO Cilja raziskovalnega programa: (1) raziskati vlogo in položaj slovenskega jezika, literature in kulture v Podonavski regiji in (2) prilagoditi raziskovanje slovenskega jezika in književnosti najsodobnejšim evropskim smernicam v znanosti in raziskovanju (Obzorje 2020, Podonavska strategija). Raziskovalna hipoteza in opis raziskovanja programske skupine sledi izhodiščem raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020. Usmerili smo se predvsem v Podonavsko regijo, ki jo prednostno pokriva mariborska univerza - sledili smo strategiji EZ za Podonavje. Raziskali smo vlogo in pomen slovenskega jezika, literature in kulture v tej regiji, glede na zahteve Obzorja 2020 pa smo se povezali znotraj slovenističnih raziskovalnih disciplin (jezik, književnost in poučevanje slovenščine), upoštevajoč uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije; pri raziskavah jezika smo upošteval tudi določeno mero "klasičnih" sinhronih raziskav, tj. leksikologijo z besedotvorjem in pomenotvorjem ter frazeologijo. Raziskovalni program izhaja iz tretjega in četrtega vsebinskega stebra Strategije za Podonavje, ki spodbujata razvoj družbe znanja z raziskavami in si prizadevata za pospeševanje sodelovanja. Analizirali smo položaj slovenskega jezika v regiji (slovenski jezik v j avnosti, izobraževanju in znanosti) - dopolnjujejo se jezikoslovne in literarnozgodovinske analize. Ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja in rezultati so predstavili slovensko jezikovno identiteto tudi s pomočjo ekolingvističnih raziskav: (1) Jezikoslovci so raziskali prekmursko in štajersko narečje in govore v Dravski in Labotski dolini. Slovenska narečja v Podonavski regiji namreč pogosto izražajo nacionalno identiteto, saj prevzemajo vlogo, ki bi jo moral opravljati slovenski knjižni jezik, obenem pa izražajo upor zoper globalizacijsko rabo angleščine. Raziskovalci so to pokazali na primerih iz slovenskega leposlovja, filma, glasbe in medijev. Raziskave so s pomočjo izdelanega teoretičnega modela za pripravo narečnih slovarjev pomembno prispevale k razvoju slovenskega narečnega slovaropisja. (2) Literarni zgodovinarji so pri raziskovanju slovenske literature 19. in 20. stol. svoje raziskave nadgradili z vidikov razvoja slovenske književnosti vse od druge polovice 19. stol. pa do sodobnosti. V okviru raziskovanja slovenske književnosti v stičnih prostorih so opazovali književna dela avtohtonih koroških Slovencev, pa tudi vseh tistih, ki so se v Avstrijo priselili bodisi iz osebnih bodisi iz političnih razlogov. V njihovih delih gre namreč za vzorčne primere medkulturnosti, ki je odraz dvojne osebne, jezikovne in nacionalne identitete - odkrili so pojave dvo-in večjezičnosti v literaturi in izraze literarne polifonije, opozorili so na dela, ki izražajo sobivanje dveh ali več identitete (npr. slovenske in nemške), odprli so romsko vprašanje in opozorili načine sprejemanja različnih oblik drugačnosti v mladinski literaturi. Literarni raziskovalci so obravnavali sodobno slovensko književnost v Avstriji (Borovnik, Čeh), pri čemer jih je zanimala tako literatura avtohtonih koroških Slovencev, npr. Florjana Lipuša in Maje Haderlap, kakor tudi dela drugih slovenskih avtorjev in avtoric, ki so se v Avstrijo priselili iz osebnih ali političnih razlogov, npr. Vinka Ošlaka, pa tudi nekaterih, ki so sicer nemško pišoči, a s slovenskimi koreninami, npr. Petra Handkeja. Njihovo literaturo so raziskovali z vidika medkulturnosti in t. i. dvojnih osebnih, nacionalnih in jezikovnih identitet. Analizirali so pojavne oblike dvo- in večjezičnosti v literaturi in izraze jezikovne polifonije. Del raziskav je bil usmerjen k prozi slovenskih avtoric 20. stol., katerih literatura je bila v preteklosti premalo upoštevana, vendar prav tako z vidika medkulturnosti, npr. k prozi Alme Karlin. Borovnikova je v letu 2013 objavila prvo antologijo krajše proze slovenskih avtoric z naslovom Kliči me po imenu z obširno spremno besedo in več znanstvenih člankov. Jožica Čeh pa je svoje raziskave razširila še na področje ekokritike in v letu 2015 izdala samostojno izvirno znanstveno monografijo Ekokritika in literarne upodobitve narave. Blanka Bošnjak je konec leta 2015 prav tako izdala samostojno izvirno znanstveno monografijo z naslovom Med sodobnostjo in tradicijo, enako Miran Štuhec novo znanstveno delo z raziskavami o sodobni slovenski prozi. Slovensko-hrvaškim literarnim stikom na področju mladinske književnosti se je posvečala Dragica Haramija ter na to temo izdala več znanstvenih prispevkov. Vse te raziskave so pripomogle k preoblikovanju ustaljenih literarnovednih vzorcev in ponudile možnost za nov zorni kot opazovanja književnosti. Vsi člani literarnovednega dela PS so sodelovali na mnogih domačih in tujih simpozijih in konferencah, bili pa so mentorji skupaj 4 doktoratov. Ključne ugotovitve: (1) Potrjen je dvojnični razvoj slovenskega knjižnega jezika v alpskem in panonskem jezikovnem prostoru ter poenotenje slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja, ko je jezik postal državotvorni element slovenstva. (2) V vzhodnoslovenskem prostoru se je ob prekmurskem knjižnem jeziku poskušal v štirih razvojnih »korakih« oblikovati tudi vzhodnoštajerski (prizadevanja ob prevajanju Parhamerjevega katekizma v drugi polovici 18. stoletja, svetourbanski poskusi na prelomu 18. in 19. stoletja; graška Primičeva šola in prva stolica za slovenski jezik na univerzi; Dajnkovo normiranje jezika v slovnici leta 1824, pisava dajnčica in poskus, da se oboje uvede v šole ter uzakoni; Murkovo in Slomškova zavrnitev ter poenotenje slovenske knjižne norme z novimi oblikami in Miklošičevim prevodom Občedržavljanskega zakonika). (3) Prehod (pokrajinskih) knjižnih različic v narečne okvire je posledica odločitve, da se na Slovenskem oblikuje enotna slovenska knjižna norma in zavrne poskus ilirizma; formalno se to zgodi z novimi oblikami in združitvijo kranjske, prekmurske (in vzhodnoštajerske) knjižne različice v t. i. novoslovenščino, prvič normirano v Janežičevi slovnici (1854, 1863). (4) Slovenski knjižni jezik se je sredi 19. stol. potrdil kot funkcijsko popoln, enakopraven in razvit evropski knjižni jezik, ko je razvil še zadnjo funkcijsko zvrst, tj. strokovni oz. znanstveni jezik. (5) Nekritična raba nadomestnega angleškega jezika v objavah slovenskih znanstvenikov 21. stol. lahko povzroči v življenju jezika procese, ki bodo predčasno privedli do izumrtja slovenščine, oz. jo bodo vrnili na raven splošnosporazumevalnega jezika ozkih domačijskih krogov; učni jezik v osnovni in srednji šoli ter v univerzitetnih predavalnicah slovenskih univerz mora ostati slovenski, tuji jeziki so možni le, če se enak študijski program izvaja tudi v slovenskem jeziku (izjema so študijski programi tujih jezikov, skupni študijski programi s tujimi univerzami in predavanja za gostujoče Erasmus študente in predavanja Erasmus gostujočih profesorjev. (6) Slovenska jezikovna politika mora slediti evropski in ohranjati jezikovno raznolikost, ne pa spodbujati nekritične jezikovne globalizacije v imenu enega prevladnega jezika. Znanje tujih jezikov ne smemo enačiti s prevladnostjo enega tujega jezika v sporazumevanju na področju slovenskega (visokega) šolstva in znanosti. (7) Literarnozgodovinske raziskave so pokazale na tradicijo večkulturnosti in medkulturnosti v slovenski literarni zgodovini in obravnavale tudi t. i. dvojezične in dvodomne literarne identitete ter književnost slovenskih narodnih manjšin v Avstriji in Italiji (Borovnik, Čeh) (8) Del raziskav je bil usmerjen v širši Podonavski prostor, npr. raziskave esejistike in mladinske proze; tudi na tem področju so nastale zanimive znanstvene razprave in samostojne monografije, ki so nakazale tematske, idejne in slogovne povezave med slovenskim in »tujim«, vsekakor pa so načenjale tudi vprašanja o dialogu z »drugim« in o toleranci do »drugačnega« (Štuhec, Haramija). (9) Slovensko književnost so pomembno sooblikovale slovenske literarne ustvarjalke in ki so bile v literarnih zgodovinah iz različnih razlogov bodisi podcenjevane ali pa povsem prezrte. Te raziskave so pokazale, da je od konca 19. stol. pa vse do sodobnosti obstajala tudi zanimiva in bogata literarna ustvarjalnost pisateljic, pesnic in dramatičark, ki so bile v primerjavi s pisatelji odrinjene od literarnozgodovinske pozornosti, s tem pa tudi izločene tako iz osnovno- in srednješolskega pouka kot tudi iz univerzitetnih študijskih programov književnosti. (10) Raziskave prikazujejo položaj narečnega v socialnozvrstnem sistemu slovenskega jezika s posebnim ozirom na socialnozvrstna razmerja v šolskem sistemu (v učnih načrtih za osnovne in srednje šole), še posebej v govorjeni rabi, in sicer z ozirom na identitetni dejavnik rabe narečnega jezika v različnih govornih položajih (šolsko in izvenšolsko okolje), ter rabo pri jezikovnem in pri književnem pouku slovenščine. Ugotovitve raziskovanja socialnozvrstnih razmerij v šolskem sistemu kažejo, da je socialnozvrstna razslojenost med mladimi še kako živa, saj se izkazuje, da je neknjižna govorica kot prvi oz. materni jezik, v katerega je vsak govorec rojen, pomemben dejavnik osebne identitete današnjih mladostnikov. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO Cilji programske skupine so bili usmerjeni v (1) raziskovanje vloge in položaja slovenskega jezika , literature in kulture v Podonavski regiji; (2) ovrednotenje pomena medjezikovnih in medkulturnih stikov v regiji in v poudarjanje pomembne vloge nacionalnega jezika in literature v globalnem svetu; (3) prilagoditev raziskovanja slovenskega jezika in književnosti najsodobnejšim evropskim smernicam v znanosti in raziskovanju (Obzorja 2020, Podonavska strategija). Zastavljenim ciljem smo ustrezno sledili. Raziskave so poudarjale narodnostne posebnosti in specifiko Slovencev. Prispevale so k obogatitvi in razvoju slovenske jezikoslovne, didaktične in literarnovedne misli na Slovenskem, delno pa tudi v širšem evropskem prostoru. Na področju jezikoslovne politike je zelo pomembno, da je M. Jesenšek odprl vprašanja rabe slovenskega jezika v visokem šolstvu, predvsem glede razmerja med slovenskim in globalnim angleškim jezikom. Program dela PS in realizacija zastavljenih ciljev so bili uresničeni na številnih domačih in tujih mednarodnih znanstvenih konferencah in simpozijih, razvidni pa so tudi iz znanstvenih objav članov PS. Dialektološke raziskave so ustvarile temelje za nastanek dialektoloških slovarjev, literarnovedne raziskave pa so pokazale na tradicijo večkulturnosti in medkulturnosti v slovenski književnosti, del raziskav pa je bil usmerjen v širši Podonavski prostor, v raziskave medkulturnih stikov. Člani PS so redno nastopali na številnih domačih in mednarodnih simpozijih. Menimo, da smo zastavljene cilje polno uresničili. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v letu 20154 SLO Ni bilo sprememb. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 84988673 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika ANG Chapters from the history of Eastern Styria languages Opis SLO Monografija se osredinja na vprašanje dvojničnega razvoja slovenskega knjižnega jezika v alpskem in panonskem jezikovnem prostoru. Predstavljeno je delo najpomembnejših vzhodnoštajerskih avtorjev, tudi Pleteršnika, Cafa in Miklošiča, ki so s svojim jezikoslovnim delom pomembno prispevali k razumevanju vzhodnoštajerskega jezika in vedenju o njegovi vlogi pri oblikovanju enotnega slovenskega knjjižnega jezika. Pomembno novo znanstveno spoznanje: na severovzhodu Štajerske je bila v 18. in 19. st. prisotna želja po jezikovni samostojnosti, tj. neodvisnost od kajkavščine in osrednje slovenščine, zato je starejša Riglerjeva ocena, da je pri tem šlo za »jezikovni separatizem«, preostra in jo je bilo potrebno ob današnjem poznavanju in razumevanju zgodovine slovenskega knjižnega jezika dopolniti ter popraviti. ANG The monograph focuses on the question of the Slovene language duality development in the Alpine and Pannonian language area. It presented the work of the most important northeast Styrian authors, including Pleteršnik's, Caf 's and Miklošič 's linguistic work, which made important contributions to the understanding of Eastern Styrian Standard Language and knowledge of its role in the creation of the unified Slovene standard norm in the middle of the 19th century. Important new scientific knowledge: in the northeast of Styria was in the 18th and 19th century present desire for linguistic autonomy, ie. the independence of the Central Slovene language and Kajkavian language, so the older Rigler's opinion about "language separatism" was harsh - the monograph supplements and corrects this opinion due to the current knowledge and understanding of the history of the Slovene language. Objavljeno v Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta; 2015; 389 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Jesenšek Marko Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 85308929 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ekokritika in literarne upodobitve narave ANG Ecocriticism and Literary Depictions of Nature Opis SLO Znanstvena monografija Ekokritika in literarne upodobitve narave prinaša teoretska izhodišča ekokritike, sorodnih disciplin ekološke literarne vede, kot so ekofeminizem, kulturna ekologija in ekološka estetika narave, terminološki aparat ekokritike, kultrurnoekološki funkcijski model književnosti ter prvine ekokritiške in ekofeministične analize literarnega besedila. V analitičnem delu monografije so z ekokritiškega vidika interpretirane reprezentacije in transformacije narave in okolja v izbrani slovenski pripovedni prozi od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja, tj. pri Franu Erjavcu, Janezu Mencingerju, Josipu Stritarju, Pavlini Pajk, Ivanu Tavčarju, Ivanu Cankarju, Srečku Kosovelu, Miranu Jarcu, Vladimirju Bartolu, Prežihovem Vorancu in Ivanu Potrču. ANG The scientific monograph Ecocriticism and Literary Depictions of Nature first explains theoretical standpoints of ecocriticism and related disciplines, such as ecofeminism, cultural ecology and the ecological aesthetics of nature, and then continues with the terminological apparatus of ecocriticism, the cultural-environmental functional model of literature and elements of eco-critical and ecofeminist analysis of literary works. The applicative part contains written interpretations of representations and transformations of nature/the environment in selected narrative prose by Slovene male and female writers from the second half of the 19th to the mid-20th century. tj. pri Franu Erjavcu, Janezu Mencingerju, Josipu Stritarju, Pavlini Pajk, Ivanu Tavčarju, Ivanu Cankarju, Srečku Kosovelu, Miranu Jarcu, Vladimirju 1 Bartolu, Prežihovem Vorancu in Ivanu Potrču. Objavljeno v Litera; 2015; 349 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Čeh Steger Jožica Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 83732481 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem narečju ANG Interlinguistic Contacts in the Lexicon for »Farmhouse« in the Slovenske Gorice Dialect Opis SLO Knjiga prinaša izsledke raziskave slovenskogoriškega besedja iz pomenskega polja kmetija. Narečno besedje, ki poimenuje kmečko hišo, prostore in opremo v njej, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodje, je bilo zbrano po Vprašalnici SLA, ki obsega 232 vprašanj, v dvanajstih raziskovalnih točkah. Besedje je geolingvistično predstavljeno na 216 leksičnih kartah, obravnavani pa sta tudi njegova dokumentiranost in semantika v Murkovem in Pleteršnikovem slovarju ter v SSKJ. To besedje pri srednji in mlajši generaciji govorcev hitro tone v pozabo, zato je njegova predstavitev droben, a pomemben prispevek k ohranjanju slovenske jezikovne kulturne dediščine. ANG The book presents research results on dialectal inter-linguistic contacts in the dialectal Slovenske Gorice lexicons from the semantic field of the farm. The vocabulary was obtained on the basis of the questionnaire for the Slovenian Linguistic Atlas, which includes 232 questions. It has to do with words denoting farmhouse, rooms and furnishings in the Slovene farmhouse, farm buildings, farm chores and farm tools. The words were collected in twelve research locations and are presented on the 216 maps. The book compares the Slovenske gorice vocabulary with the vocabulary from Murko's and Pleteršnik's dictionary as well as Dictionary of Slovenian Standard Language. Comparisons and checking made in vocabularies try to present the documentation and semantic of the researched lexemes, Dialectal vocabulary of Slovenske gorice dialect analyzed in the book is almost forgotten by the middle-aged and younger generations, therefore the research is a tiny but important contribution to the preservation of the Slovene linguistic cultural heritage. Objavljeno v Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta; 2015; 350 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Koletnik Mihaela Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 85129217 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Med sodobnostjo in tradicijo ANG Between the conntemporary ad the tradition Opis SLO V zadnjih desetletjih prihaja do zamenjave kulturnih paradigem tudi v diskurzivnem kontekstu slovenske književnosti, iz česar med drugim izhaja prvi del avtoričine znanstvene monografije z naslovom Sodobnost, ki zajema iz zadnjih desetletij, njen drugi del Tradicija pa sega v čas pred in po drugi svetovni vojni; oba dela enovito izhajata iz skupnega okvira kratkih form, od kratke proze, feljtona in reportaže do pridige. Monografija tako prinaša nova spoznanja zlasti v smislu žanrskega umeščanja sodobne slovenske kratke proze, ki se generično navezuje na pretekle tradicionalne formalne določnice, pri čemer smo priča povezovanju preteklih ter sodobnih diskurzivnih praks. In the last decades there have been cultural paradigms replacements also in the discursive context of the Slovene literature, where the first part of the author's monograph titled Sodobnost (Contemporariness) emerges from, including the last few decades; her second part Tradicija (Tradition) ANG reaches in time before and after World War II. Both parts uniformly derive from a mutual frame of short forms, from short fiction, feuilleton form and reportage to sermon. The monography brings new discoveries, especially in sense of placing Slovene contemporary short fiction in genre, which generically associates former traditional formal determiners, which enables us to witness the connection of former and contemporary discursive praxis. Objavljeno v Založba Pivec; 2015; 197 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Bošnjak Blanka Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 85048321 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovensko ali knjižno - kako je prav? ANG Slovene or Standard Slovene - which one is correct? Opis SLO V zadnjih dveh desetletjih raziskovanja slovenske narečne govorice se v središče raziskovanja ne postavlja več samo opazovanja jezikovnih zakonitosti, ampak tudi odnos govorcev do narečja in narečnega, odnos med samimi narečji in postavitev narečnega ob bok knjižnim zvrstem jezika. Omenjene raziskave poudarjajo, da se narečna, torej neknjižna govorica, ne pojmuje več kot nekaj negativnega, ampak kot pozitivno, kot prvi oz. materni jezik, v katerega je vsak govorec rojen. Knjižnega jezika se v šolskem sistemu običajno šele priučimo. Monografija poskuša delno zapolniti vrzel manjka analiz socialnozvrstnega zavedanja pri mladih (tudi ali predvsem na lokalni ravni), sploh kar zadeva razmerje knjižno proti neknjižnemu v različnih sporazumevalnih okoliščinah in govornih položajih, upoštevajoč osebno jezikovno identiteto. Iz analize osnovno- in srednješolskih učnih načrtov ter učbeniških gradiv lahko zasledimo narečje kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika; učenec/dijak loči med knjižnim in neknjižnim jezikom ter praktično obvlada okoliščine, ki narekujejo rabo prvega ali drugega, hkrati pa tudi spoznava narečje kot eno od socialnih zvrsti in značilnosti svojega/drugega narečja. Raziskava na vzorcu skoraj tisoč anketiranih je pokazala, učenci doma najpogosteje govorijo krajevni narečni govor; učenci s sokrajani (nevrstniki) govorijo predvsem narečno; učenci s sokrajani (vrstniki) govorijo predvsem narečno, včasih tudi sleng; učenci pri urah slovenščine najpogosteje govorijo knjižno ali pa se kaže težnja k približevanju h knjižni izreki; učenci v šoli pri urah drugih predmetov sta precej izenačeni raba knjižnega jezika in raba nadnarečne oblike govora, ki se približuje knjižni izreki; učenci v šoli s svojimi sošolci in z vrstniki najpogosteje govorijo v slengu; učenci z drugimi zaposlenimi na šoli najpogosteje težijo k rabi knjižnega govora; učenci menijo, da svoj krajevni govor obvladajo dobro ali zelo dobro; učenci imajo do svojega govora pozitiven odnos, še več, nanj so ponosni in ga radi uporabljajo. ANG In the last two decades of research into Slovene dialects, the focus has widened from the study of the rules and structures of language use to include the attitude of speakers to dialect and the dialectal, the relationship among dialects themselves and the acceptance of dialects as equal to standard forms of language. These research studies emphasise that dialect, or non-standard speech, is no longer negatively but positively perceived, as the first or even mother tongue into which each speaker is born. We only usually begin to learn the standard language when we enter school. The monograph attempts to partially fill the gap in the analysis of social dialect awareness in the young (also or mostly at the local level), in particular regarding the relationship between standard and non-standard forms in various communicative and situational contexts, taking into account personal language identity. The analysis of primary and high school syllabi and textbook materials shows that dialect is seen as a starting-point for acquiring Standard Slovene; the primary/high school pupil differentiates between standard and non-standard language and masters the contexts that dictate the use of the former or latter, while at the same time, also recognises their local dialect as one form of social varieties of language and the distinctive features of their own/other dialects. Research on a sample of almost 1000 questionnaires demonstrated that at home pupils generally use their local dialect; primary school pupils with locals (non-peers) speak mostly in dialect; pupils with locals (peers) speak mostly in dialect, sometimes also in slang; during Slovene class, pupils most often speak Standard Slovene or an approximation of Standard Slovene; pupils in other subjects use standard and non-standard language almost equally with supradialectal forms; in school pupils speak with classmates and peers mostly in slang; with other school employees pupils tend towards standard speech; pupils believe that they speak their local dialect well or very well; pupils have a positive attitude towards their local dialect, in fact, they are proud of it and enjoy using it. Objavljeno v Aristej; 2015; 152 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Pulko Simona, Zemljak Jontes Melita Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 75409409 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prekmurska slovenska slovnica ANG The Prekmurje Slovenian grammar/Vend nyelvtan Opis SLO Prva natisnjena prekmurska slovnica (Avgust Pavel: Vend nyelvtan). Prevod je delo Marije Bajzek, Jesenšek je uredil slovnico tako, da je na levi strani objavljen madžarski tipkopis, na desni slovenski prevod; uredil in uskladil je slovensko slovniško terminologijo in dodal pet razprav o Pavlu in prekmurskem jeziku na koncu slovnice. Slovnica ima velik pomen za uveljavitev prekmurskega jezika kot (nekoč) knjižnega, za raziskovalce tega jezika doma in po svetu ter za ohranitev slovenskega jezika in kulture v Porabju. S to izdajo dobiva prekmurski knjižni jezik 18. in 19. stoletja tudi svojo potrditev (normo in predpis) v edini/prvi natisnjeni slovnici -- ob Košičevih in Kardoševih slovnicah oz. jezikovnih učbenikih madžarskega jezika. ANG The first grammar of Prekmurje language (Avgust Pavel: Vend nyelvtan). It was translated by Marija Bajzek. Jesenšek has edited the grammar in a way that on the left side pages there is a copy of typed text in Hungarian language, and on the right side the translation into the Slovene language; he also edited and harmonized Slovene grammar terminology and at the end of monograph added five discussions on Pavel and Prekmurje language. Grammar is of a great importance for recognition of Prekmurje language as (it used to be) literary, for researchers from all over the world and for preservation of the Slovene language and culture in Porabje. With this edition the Prekmurje literary language of the 18th and 19th century gained recognition (norm and regulation) in the only one/the first published grammar - together with Košič's and Kardoš's grammars i.e. language manuals of the Hungarian language. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta; 2013; 474 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Pavel Avgust, Jesenšek Marko Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 20617480 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sodelovanje z okoljem ANG Cooperation with the environment Opis SLO Namen projekta »Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jeziku manjšin v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih Prekmurja in Porabja« je zagotoviti vzgojiteljem in učiteljem ter vodstvenim kadrom dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v Prekmurju in Porabju možnosti za jezikovno usposabljanje v jeziku manjšin ter posodabljanje izobraževalnega sistema v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Temeljni cilj projekta je dvig jezikovih kompetenc pedagoških delavcev v jeziku manjšin v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih Prekmurja in Porabja, s tem povezano pa tudi dvig konkurenčnosti znanja otrok, ki obiskujejo dvojezične vzgojno-izobraževalne ustanove. Posredno se bo tako izboljšala kakovost in učinkovitost sistemov izobraževanja, predvsem poučevanja madžarskega in slovenskega jezika kot jezika manjšin v Prekmurju in Porabju. V letu 2014 so bile izvedene štiri jezikovne delavnice za učitelje razrednega pouka in štiri za učitelje višjih razredov dvojezičnih šol v Porabju, v šolskem letu 2014/15 pa do sedaj ena jezikovna delavnica za učitelje razrednega pouka in ena za učitelje višjih razredov; vsaka jezikovna delavnica traja šest ur. V šolskem letu 2014/2015 bodo izvedene še tri jezikovne delavnice, skupno torej za vsako skupino učiteljev osem jezikovnih delavnic v dveh šolskih letih. Prva jezikovna delavnica, naslovljena Didaktika pouka - učitelji in učenci v narodnostni šoli, je temeljila na praktičnem prikazu metodološke raznovrstnosti obravnave umetnostnih besedil, prilagojeno različnim stopnjam izobraževanja in različni stopnji obvladovanja (slovenskega ali madžarskega) jezika tako učiteljev kot učencev. V drugi jezikovni delavnici, naslovljeni Preverjanje in ocenjevanje znanja, so bile zakonsko in s primeri iz prakse prikazane vrste preverjanja ter ocenjevanja v slovenskih osnovnih šolah in primerjane z madžarskim sistemom. Tretja jezikovna delavnica, naslovljena Pisni preizkusi znanja, napotki za njihovo pripravo in strategija postavljanja vprašanj, je temeljila na obravnavi sestave pisnih preizkusov znanja v teoretičnem smislu, v praktičnem delu pa so bile analizirane končne oblike pisnega preizkusa. Četrta jezikovna delavnica, naslovljena Analiza praktičnih primerov pisnih preizkusov znanja s poudarkom na njihovih prednostih in pomanjkljivostih ter smernice za njihovo uporabo, je bila v celoti praktično naravnana, ob Napotkih za sestavo pisnih preizkusov znanja v osnovni šoli (NPZ) je bil osmišljen pomen pisnih preizkusov, ovrednoteni so bili cilji, preverjene merske karakteristike pisnih preizkusov, vse pa analizirano ob praktičnem primeru analize pisnega preizkusa. Peta jezikovna delavnica, naslovljena Bralne učne strategije, je zajela pregled bralno-učnih strategij, kot so jih teoretično zastavili tako domači kot tudi tuji avtorji. Ob praktičnem primeru obravnave besedila so udeleženci samostojno izvedli del učne ure z bralno-učnimi strategijami pred branjem, med njim in po njem. In the year 2014 there were conducted four language workshops for primary school teachers and four for teachers of higher grades of bilingual schools in the Porabje region, in the school year 2014/15 one of the language workshops has been contucted so far - for primary school teachers and four for teachers of higher grades of bilingual schools in the Porabje region; each language workshop lasted six hours. In the school year 2014/2015 three language workshops will still be conducted, for a total for each group of eight of language workshops in for every group of teachers in the two school years. ANG The first language workshop was entitled Didactic teaching - teachers and students in a national school and based on a practical view of methodological diversity dealing with literary texts, adapted to different levels of education and different levels of language acquisition (Slovenian and Hungarian), considering both, the teachers and the students. In the second language workshop, entitled Assessment of knowledge verification and evaluation, presented legal issues of the matter and pactical examples, showing the types of verification and evaluation in Slovenian primary schools compared to the Hungarian cshooling system. The third language workshop, entitled Written examination, guidelines for their preparation and strategy of asking questions, was based on composing of written tests in the theoretical sense, in the practical part of the workshop the final forms of written tests were analyzed. The fourth language workshop, entitled Analysis of practical examples of written tests focusing on their strengths and weaknesses, as well as guidelines for their use, was entirely practically oriented. The debate on Guidelines for the composition of written tests in elementary school (NPZ) conceived the importance of written tests, the quantified objectives have been verified, the metric characteristics of written tests were analysed, all practically analysing the selected written tests. The fifth language workshop, entitled Reading learning strategies comprised a review of random learning strategies, theoretically set by both, domestic and foreign authors. While practically reading the text, the participants independently performed a part of the lesson using reading-learning strategies, considering the time: before, during and after reading. Šifra F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Objavljeno v 2014; Avtorji / Authors: Zemljak Jontes Melita Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 3. COBISS ID 20338184 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika ANG Theoretical model for establishing a technical dialectal picture dictionary (based on the Carinthian Podjuna dialect) Opis SLO Siloviti ekonomsko-politicni in kulturni procesi so na prelomu tisocletja v slovensko okolje vnesli bistvene jezikovne spremembe, ki se zaradi sodobnih komunikacijskih okolišcin intenzivno vkljucujejo v vsakodnevno jezikovno rabo. Novi jezikovni pojavi vznikajo na vseh jezikovnih ravninah, dinamika razvoja pa je še najbolj razvidna na podrocju leksike. Z novo pojavnostjo se vecajo ubesedovalne potrebe, s silno družbeno-ekonomsko konkurencnostjo pa se hkrati ustvarjajo besedne inovacije s funkcijo estetskega in ekspresivnega ucinkovanja. Z ozirom na to se disertacijska leksikološka raziskava z naslovom Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika usmerja na besedotvorna vprašanja, ki so odraz novih jezikovnih pojavnosti in neustavljivih globalizacijskih tokov, pri tem pa sooca tvorbeno tipicno s tvorbeno netipicno paradigmo. Izhodišce besedotvorne obravnave je gradivo, zajeto v Novejšo slovensko leksiko (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) (2009) oz. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), dopolnjeno pa je še s korpusno potrjenimi in paberkovalno pridobljenimi priložnostnimi tvorjenkami. Doktorska disertacija je osredinjena na morfemskostrukturni in semanticni prikaz novih tvorjenih besed in prinaša vpogled v aktualno besedotvorno stanje slovenšcine. Na osnovi tipološke predstavitve tvorbenih lastnosti novoustvarjene slovenske leksike so opredeljeni jezikovnosistemsko predvidljivi in nesistemski tvorbeni postopki ter izpostavljeni novi tipi morfemske družljivosti, ki pogosto vznikajo kot posledica aktivnih internacionalnih povezav. Slednje vpliva tudi na normiranost posameznih obrazilnomorfemskih sestavin, zato so s statistično analizo izpostavljeni obrazilna kontinuiteta, porast in upad produktivnosti nekaterih obrazilnih morfemov. Rezultati poudarjajo internacionalizacijo slovenske leksike, ki dviguje oz. niža frekvencnost dolocenih tvorbenih sredstev in omogoca tvorbeno hibridizacijo. Posebna pozornost pa je namenjena tudi besedam, ki z neustaljeno morfemsko kombinatoriko tvorijo stilnoefektivno zaznamovano leksiko. Danes je tvorba besed pogosto tudi orodje za kreativno oblikovanje ekspresivno ucinkujocih leksemov, vzporednih že obstojecim. Nove besede ne nastajajo zgolj s težnjo po zapolnjevanju designativnih potreb, temvec tudi kot rezultat besedne ekspresije in so odraz tvorbene pestrosti slovenskega jezika. Ob tem se v disertacijskem delu ustvarja locnica med besedotvornimi primeri, ki so potencialna sestavina leksikalnega sistema, in novotvorjenkami, ki ostajajo zunaj jezikovne norme kot okazionalizmi. Doktorska disertacija z okazionalnimi primeri tako poudarja, da slovenski jezik kljub intenzivnim globalizacijskim vplivom pogosto uspeva ohranjati tvorbeno vitalnost in je sposoben leksikalno inovativnost crpati iz globalno neodvisnih in sebi lastnih elementov. Na osnovi gradivnega korpusa novejše slovenšcine se v slovensko lingvistiko tako uvajajo nova spoznanja o zakonitostih in ohranjanju besedotvorne konvencionalnosti na eni strani in nova dognanja o rušenju besedotvorne norme z aktivizacijo novih (para)tvorbenih sredstev na drugi strani. ANG Fierce economically-political and cultural processes at the turn of the millennium have brought in the Slovenian environment substantial linguistic changes that are due to modern communication situation intensively included in everyday language use. The new language phenomena emerge at all linguistic levels; dynamics of development is most evident in the field of lexis. The new incidence is raising verbalizing needs, while at the same time with intense socio-economic competitiveness words innovations with function of aesthetic and expressive effect are created. With this in mind, the dissertation lexical study entitled Systemic and non-systemic lexical formation in modern vocabulary of Slovenian language focuses on wordformation issues that reflect the new language incidences and unstoppable currents of globalization, while facing formation typical with atypical formation paradigm. The starting point of word-formation reading is the material covered in Novejša slovenska leksika (in conjunction with online linguistic resources) (2009) and Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), supplemented with a corpus confirmed and coincidentally obtained occasional derivatives. Doctoral dissertation is focused on morphological-structural and semantic presentation of the newly formed words and it gives an insight into the current word-formation state of Slovene language. On the basis of typological presentation of formational characteristics of newly created Slovenian lexis, predictable linguistic-systemic and non-systemic formation processes are defined and new types of morpheme compatibility are exposed, which often emerge as a result of active international links. This also affects the standardization of individual affix components; this is the reason why affix continuity, increase and decrease of productivity of some affixes are exposed with the statistical analysis. The results emphasize the internationalization of Slovenian lexis, which raises or respectively decreases frequency of certain formational assets and allows formational hybridization. Special attention is given to the words, which with transient morphologically combinatorial form stylistically effect marked lexis. Today, the formation of words is often a tool for creative design of expressively effected lexemes, in parallel to already existing ones. New words are not made solely by the tendency to fill designative needs, but also as a result of verbal expression and are reflection of formational diversity of Slovenian language. In this context, the dissertation work creates a distinction between word-formation examples, which are potential component of the lexical system, and nonce- words that remain outside the linguistic norms as occasionalisms. Doctoral dissertation with examples of occasionalisms points out that Slovenian language, despite the intense influence of globalization is often successful in maintaining the formation vitality and it is able to drawn lexical innovation from globally independent and its own elements. Based on recent material from corpus of modern Slovene, in Slovenian linguistics new insights on the principles and maintaining of the word-formational conventionality on one side and new findings on the demolition of wordformation norm are introduced with the activation of new (quasi) formational resources on the other. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v I. Voršič]; 2013; 345 str., 100 str. pril.; Avtorji / Authors: Voršič Ines Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 4. COBISS ID 19939592 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja ANG Theoretical model for establishing a technical dialectal picture dictionary (based on the Carinthian Podjuna dialect) Opis SLO Doktorska disertacija z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja) je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme, kot so leksikografija, leksikologija in metaleksikografija. Osredotočamo se na področje narečne leksikografije in še ožje znotraj nje na slovenske narečne slovarje, za katere ugotavljamo, da (1) jih je glede na močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika zelo malo, (2) samo točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, (3) so težko dostopni/dosegljivi in (4) nezadovoljivo ter nesistematično izdelani. Natančneje predstavljamo petindvajset nam dostopnih narečnih slovarjev. Le-te tabelarno razvrščamo naraščajoče glede na letnico izida in primerjalno glede na zastavljene kriterije. Sledita poglavji o strokovni leksikografiji in strokovni narečni leksikografiji. Znotraj slednje pišemo o vključenosti strokovne narečne leksike v treh slovenskih (splošnih) narečnih slovarjih (Tominec /1964/, Košir /1997/ in Weiss /1998/) in podajamo oceno dveh slovenskih narečnih strokovnih slovarjev, izdanih v knjižni obliki (Kenda Jež /2007/ in Koletnik /2008/). V nadaljevanju predstavljamo teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja, ki je praktično podan v empiričnem delu doktorske disertacije. Prikazano je, kaj so slovarski članki v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, kaj sploh sta in kakšni sta makro- in mikrostrukturni zgradbi slovarja, kako lahko uporabniki dostopajo do makro- in mikropodatkov v slovarskih člankih ter podana je zgradba slovarskega članka po posameznih razdelkih (obstojski, izgovarjavni, slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomenski, ponazarjalni, sopomenski, etimološki, slikovni razdelek in razdelek razno ter kazalke). Zaradi lažjega razumevanja koroškega podjunskega narečja podajamo zemljepisno predstavitev Koroške (Podjune in Koroške z Mežiško dolino) z ločeno predstavitvijo posameznih raziskovalnih točk in zgodovinski pregled obravnavanega področja. S tem raziskovalno območje poleg jezikovnega vidika osvetljujemo še z dveh zornih kotov: geografskega in zgodovinskega. Sledijo poglavja, ki obravnavajo koroško podjunsko narečje. Pišemo o razvoju koroških narečij, o njihovi klasifikaciji in o poimenovanjih od začetkov narečjeslovnih raziskovanj do danes. Opisujemo in predstavljamo podjunsko in mežiško narečje ter na podlagi glasoslovnih, oblikoslovnih in besedijskih analiz utemeljujemo, zakaj slednjega uvrščamo pod prvega kot najvzhodnejše podnarečje podjunskega narečja. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega narečja ločeno prikazujemo posamezne glasoslovne pojave, ki se pojavljajo v njem. Podajamo aktualizirane fonološke opise obravnavanih koroških podjunskih govorov in analiziramo njihovo oblikoslovje po posameznih besednih vrstah (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, števniki, prislovi, predlogi, členki in medmeti). Teoretični del doktorske disertacije zaključuje poglavje o kmetijski dejavnosti na Koroškem, v katerem utemeljujemo izbor leksike za terensko vprašalnico in razčlenjujemo ter opredeljujemo področja, katerih narečna leksika je predstavljena v slovarju (živinoreja, poljedelsko orodje in kulturne rastline). Empirični del je razdeljen na fazo zasnove, pripravljalno fazo in fazo izdelave. Prikazan je potek zbiranja gradiva; seznam informatorjev (razvrščeni po abecedi, starosti in raziskovalnih točkah); predstavljena je sestava vprašalnice za slovar; opis/prikaz ilustracij in fotografij v slovarju; kratice, oznake, znaki, krajšave in simboli; pomen glasov za samoglasnike in soglasnike ter njihov pomen; slovnične oznake in kratice raziskovalnih točk. Ta del doktorske disertacije zaključuje še analiza zbrane narečne leksike v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, njegova kategorizacija in zapis slovenske abecede, ki služi pri uporabi samega slovarja. V sklepu, ki sledi, pišemo o novitetah, ki jih doktorska. ANG The PhD thesis titled Theoretical model for establishing a technical dialectal picture dictionary (based on the Carinthian Podjuna dialect) is divided into theoretical and empirical part. The theoretical part first defines terms such as lexicography, lexicology and metalexicology. It focuses on the field of dialectal lexicography (which is later narrowed down) and examines the field of Slovenian dialectal language dictionaries. The following findings have been reached about these: (1) in spite of dialectal diversity of the Slovenian language, there are only (a) few dialectal dictionaries in Slovenia; (2) they only partially cover the Slovenian linguistic area; (3) they are difficult to access (4) while their structure is unsystematic and thus unsatisfactory. Afterwards 25 accessible dictionaries are presented in detail through juxtaposition in tabular a form in ascending order according to the year of publication and comparatively preestablished criteria. This section is followed by two chapters dealing with technical lexicography and technical dialectal lexicography. In the latter the focus is on the incorporation of technical dialectal lexis in three Slovenian (general) dialectal dictionaries, namely Tominec (1964), Košir (1997) and Weiss (1998). In addition, two Slovenian technical dialectal dictionaries, published in a book, i.e. Kenda Jež (2007) and Koletnik (2008), are evaluated and commented upon. In the following segment a theoretical model for establishing a technical dialectal picture dictionary is introduced. The model is in detail discussed in the empirical part of the PhD thesis. Here, dictionary entries in the technical dialectal picture dictionary are displayed. One can observe and read about the micro and macro structures of the dictionary and how a potential user might access micro and macro data within a particular dictionary entry. A structure of a dictionary entry is further broken down into several sections. These are as follows: a standardized dialect headword, a phonetic transcription, grammatical properties of the word, a location marker, a semantic segment, examples of usage including synonyms, etymological data, visual materials and cross-reference markers. In order to fully understand the Carinthian Podjuna dialect peculiarities, its geographical extent of occurrence is portrayed. Carinthia (the area of Podjuna and Carinthia together with the Mežica valley) is presented and the individual research points are singled out. This is followed by a historical overview of the area. This way the linguistic aspect of Carinthia is additionally highlighted by geographical and historical points of view. The following chapters discuss the Carinthian Podjuna dialect. They address the topic of development of the Carinthian dialects, their classification and description from the beginnings of dialectological research to the present day. The Podjuna and Mežica dialects are compared and depicted in detail. Phonetic, morphological and lexical analyses of the two dialects bring us to a conclusion that the Mežica dialect is the easternmost subdialect of the Podjuna dialect. To make all the Mežica dialect peculiarities more easily understood its phonetic occurring in it are presented separately. Furthermore, the updated phonetic descriptions of the examined Carinthian Podjuna speeches are presented, while their morphological features in particular word classes (nouns, adjectives, verbs, pronouns, numerals, adverbs, prepositions, particles and interjections) are analyzed. The theoretical part of the PhD thesis is concluded by a chapter on the agriculture activity in Carinthia (the Koroška region). Here the selection of lexis for the preset questionnaires at the field-work is justified whereas subfields of farming vocabulary dealt with in the dictionary (livestock farming, farming tools and cultures) are pinpointed and discussed. The empirical part is divided into three stages, namely the concept stage, preparatory stage and production stage. The process of obtaining the material is shown. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v [A. Benko]; 2013; 266 str., XXV str. pril.; Avtorji / Authors: Benko Anja Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 5. COBISS ID 21267208 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Poezija slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970 ANG The poetry of poets born after 1970 Opis SLO V doktorski disertaciji Poezija pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970 se ukvarjamo z analizo enainšestdesetih poetik, ki predstavljajo suverene pesniške glasove najmlajše generacije lirikov na Slovenskem. V uvodnem delu tako predstavljamo temeljne zadrege dane generacije in dejstvo, da se strokovno s to poezijo doslej nihče ni veliko ukvarjal. V nadaljevanju postavljamo deset raziskovalnih hipotez, ki se nanašajo na vse ravni pesniških besedil, zlasti pa je v ospredju tudi vprašanje avtopoetike in skupnih idejnih nastavkov, ter predstavimo pomen disertacije za literarno vedo. Sledi eno pomembnejših poglavij, v katerem predstavljamo izbor metod, s katerimi obravnavamo izbrana pesniška besedila. V metodološkem zaporedju najprej predstavimo metodi zbiranja in selekcije gradiva, zatem pa metodo natančnega branja, ki vsebuje več podmetod, nanašajočih se na analizo zunanje in notranje oblike pesmi. Zatem izoblikujemo končni raziskovalni model, po katerem analiziramo vsako pesem posebej, nato pa po postopku povzemanja določimo skupne nastavke po posameznih pesniških zbirkah, skupnih težnjah posameznih avtorjev in avtoric, nazadnje pa s postopki primerjave pridemo tudi do skupnih ali prevladujočih generacijskih idejnih nastavkov. Posebej izpostavljamo tudi raziskovalne probleme in zatem objavljamo seznam avtorjev in avtoric ter obravnavanih pesniških zbirk, pri čemer je med osrednjimi kriteriji tudi časovni, saj obdelamo pesmi iz zbirk, ki so izšle v obdobju od leta 1990 do 2011. Sledijo tri poglavja, s katerimi generacijo predstavimo s širšega kulturno-literarnega vidika, postavimo pa jo tudi v kontekst prostora in časa. Obdelamo nekaj vidnejših pesniških zbirk, ki nam tudi v nadaljevanju služijo kot poglavitne poetične točke v raziskavi, in generacijo pesnikov umestimo v zgodovinske, prostorske in kulturne okvire. Predstavimo tako njihovo literarno aktivnost kot tudi nabor njihovega širšega kulturnega udejstvovanja, saj večina med njimi niso zgolj pesniki in pesnice, ampak se pojavljajo tudi v drugih kulturnih vlogah. Posebno pozornost namenjamo tudi literarnim zgledom in tistim pesniškim osebnostim, ki jih avtorji in avtorice te generacije najpogosteje omenjajo kot zgled, jih citirajo ali celo odkrito priznavajo simpatijo do njihove poezije. Tako še posebej izpostavljamo navduševanje nad 10 poetikama Daneta Zajca in Tomaža Šalamuna ter nekaterih modernistov in postmodernistov. Navedemo tudi nekaj pesniških zgledov iz sveta, vendar v tem poglavju le na izvenbesedilni ravni, primere očitnega vpliva na same poetike skozi medbesedilnost ali pesniške ideje pa dokazujemo v nadaljevanju. V osrednjem delu disertacije se lotimo natančne analize po sklopih, vsako poetiko posebej, in sicer po načelu dedukcije, tj. od obravnave posameznih besedil k celoti. Vsako od poetik obdelujemo po principu notranje oblike (zgradbe, stila in ritma) in zunanje oblike (zgradbe, stila in ritma), dodajamo pa še analizo idejnih smernic, ki se v besedilih pojavljajo. Zbrane podatke nato še tabelarično prikažemo, saj v tabelo vnesemo le poglavitnejše podatke, nanašajoče se na posamezne poetike, iz mnoštva vseh podatkov pa zatem oblikujemo skupne nastavke, ki jih predstavimo v razpravi. V razpravljalnem delu se tako ponovno lotimo vseh ravni pesniških besedil, iščemo avtopoetične in skupne ideje, posebej pa obdelamo še razvoj poezije znotraj dveh struktur, tj. murnovske in prešernovske. V zadnjih enotah podamo končne ugotovitve oz. opredelitve do prvotno zastavljenih hipotez, vse skupaj pa strnemo še v sklepne misli, ki povzemajo poglavitna spoznanja, obenem pa opozorijo na kopico področij, povezanih z dano generacijo, ki bi jih bilo potrebno še raziskati. ANG The present doctoral thesis entitled The poetry of poets born after 1970 deals with the analysis of sixty-one poetics that represent the sovereign poetic voices of the youngest generation of lyric poets in Slovenia. In the introductory section we present the basic predicaments of the given generation as well as the fact that this poetry hasn't been dealt with in the professional manner so far. Hereinafter we introduce ten research hypotheses relating to all levels of poetic texts, but we are primarily concerned with the question of auto-poetics and common ideational directions. We highlight the importance of dissertation for literary studies. The next chapter, which is one of the most important ones, focuses on the selection of methods which are used to discuss the chosen poetic texts. First, we introduce the procedures of gathering and selection of material within the methodological sequence, then the method of close and accurate reading which contains several sub-methods related to the analysis of external and internal forms of poems. Afterwards we establish the final research model in order to analyse each of the poems, then we determine, by way of summarizing, common directions according to individual collections of poems and, common tendencies of individual authors. Finally, by way of comparison, we come to common and prevailing generational ideational directions. We particularly want to underlinesome research problems and also publish a list of authors and discussed collections of poems. One of the central criteria here is time, because we occupy ourselves with the poems from collections that were published in the period from 1990 to 2011. The following three chapters present the chosen generation from a wider cultural and literary point of view and is put within the context of place and time. We work on some of the more prominent collections of poems that serve as major poetic points in the survey. The generation of poets is also placed in historical,spatial and cultural contexts. Both, their literary activity as well as the wider range of their cultural activities are presented, as most of them aren't just poets, but also occur in other cultural roles. A special emphasis is given to literary examples and to those poets that are often cited as role models, being quoted and whose poetry is acknowledged with sympathy by the authors of this generation. We are particularly enthusiastic about the poetics of Dane Zajc, Tomaž Šalamun and some other modernists and postmodernists. We also name a few examples from the world of poetry, but in this chapter we limit ourselves to out-of-textual levels while the obvious 469 influence on the poetics themselves through intertextuality or poetic ideas is demonstrated below. In the central part of our dissertation we go into the detailed analysis of individual poetics. For this we employ the principle of deduction, namely, we move from the individual texts to the whole. Each of the poetics is analysed on the basis of inner and outer forms (structure, style and rhythm) while adding the analysis of ideational guidelines that appear in the texts. The collected data on the particular poetics is then tabularly displayed, whereas all data is used to form common directions presented later in the debate. In the discussion part we once again tackle all levels of poetic texts, look for autopoetic and common ideas and especially deal with poetry within two structures, namely "the Prešeren structure" and "the Murnstrukture". In the last chapters we present our final thoughts and accordingly evaluate the initial set of hypotheses. In conclusion we can assert that there are still many areas, concerning thegiven generation, that should be looked into. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v D. Bedrač]; 2014; 469 str.; Avtorji / Authors: Bedrač David Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 M. Jesenšek je glavni urednik mednarodne znanstvene zbirke Zora, pri kateri je leta 2015 izšlo 10 znanstvenih monografij, skupno pa že 114; je tudi urednik mednarodne znanstvene revije Slavia Centralis ter organizator številnih domačih in mednarodnih jezikoslovnih simpozijev, 9 od leta 2013 do danes (npr.: 2015: Slovenski jezik v sliki, glasbi in besedi; 2014: Jeziki, literature in kulture v stiku; 2013: 200-letnica rojstva Franca Miklošiča; drugi člani programske skupine so člani uredniškega odbora revije Slavia Centralis (Borovnik, Štuhec, Čeh Steger, Koletnik). Je član komisije za podeljevanje državnih Zoisovih nagrad za znanstevnoraziskovalne dosežke in mestnih (Maribor) Glazerjevih nagrad. Uredil je 47 znanstvenih monografij, 9 od leta 2013 naprej. S. Borovnik je urednica za literarno zgodovino pri znanstveni in strokovni reviji Jezik in slovstvo ter članica Upravnega odbora Slovenske matice. Bila je gostujoča vabljena predavateljica, enako tudi M. Štuhec, B. Bošnjak, D. Haramija I. Stramljič Breznik je organizirala mednarodni simpozij o manjšalnicah (v okviru Svetovnega slavističnega kongresa). M. Zemljak Jontes je predsednica Slavističnega društva Maribor, N. Ulčnik podpredsednica. Člani RP so nastopali na številnih mednarodnih simpozijih v tujini in doma. Člani RP so v treh letih (2013 do 2015) zbrali v COBISS-u 941 objav, med njimi 13 znanstvenih monografij: Jesenšek 95 (3 znanstvene monografije), Koletnik 64 (1 znanstvena monografija), Stramljič 97 (1 znanstvena monografija), Zemljak Jontes 110 (2 znanstveni monografiji), Pulko 63 (1 znanstvena monografija), Kranjc Ivič 30, Ulčnik 51, Vičar 34, Borovnik 45, Štuhec 26 (1 znanstvena monografija), Čeh 55 (1 znanstvena monografija), Bošnjak 36 (1 znanstvena monografija), Haramija 110 (2 znanstveni monografiji), Kordigel 42, Zorko 45, Benko 29, Voršič 9. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO V evropskem gospodarskem prostoru si uspešne gospodarske rasti ne moremo zamišljati brez odlične znanosti in raziskovanja. Slovenski raziskovalci premoremo v primerjavi s svetovnimi višjo znanstveno odličnost prav na področju raziskovanja slovenskega jezika, literature in kulture, tj. na področju naše nacionalne vede. Prizadevamo si vedno znova dokazati, da je treba znanstveno odličnost tudi na drugih področjih razvijati v nacionalnem jeziku. Naš raziskovalni program je naravnan tako, da analizira in ovrednoti pomen slovenskega jezika, literature in kulture v Evropski zvezi, poudarja pa tudi pomen vključevanja medkulturnih povezav v slovensko nacionalno jezikoslovno, literarno in didaktično vedo. Naše raziskave prinašajo nove poglede na zgodovino in razvoj slovenskega knjižnega jezika in pomagajo uzaveščati spoznanje, da mora Slovenija skrbno načrtovati položaj jezikov na narodnostno mešanih področjih, kjer živijo Slovenci v drugih državah. Raziskave utrjujejo spoznanje, da je naša nacionalna skupnost v zakladnico svetovnega jezikoslovnega in literarnovednega znanja dolžna prispevati svoja najnovejša znanja o jeziku in književnosti, s posebno pozornostjo pa upoštevati tudi stičnost, medkulturnost in večkulturnost v slovenskem jeziku in literaturi. V takem sobesedilu dobivajo posebno vlogo tudi raziskave slovenskih narečij, v naši skupini s poudarkom na štajerskih, koroških in vzhodnoštajerskih narečjih. Na področju literarnovednih raziskav so nove rezultate prinesla prevrednotena literarnozgodovinska poglavja, ki ne uzaveščajo le kanoniziranih avtorjev in avtoric. Gre za obširne, v glavnem doslej prezrte opuse iz književnosti prve in druge polovice 20. stoletja. Raziskave s posebno pozornostjo osvetljujejo stičnost, medkulturnost in večkulturnost v slovenskem jeziku in literaturi ter predstavljajo model slovenske jezikovne politike, ki mora v Podonavski regiji uveljavljati aktivno načrtovanje EZ o večjezičnosti in spodbujati učenje sosedskih jezikov, literatur in kultur. ANG_ Economic growth in the European region has become impossible to achieve without quality sience and research. When compared to researchers from the rest of the world. Slovene resoarchers are distinguished by a very high level of scientific exellence in the field of our natioanl sciences, e.g. Slovene language and literature. It has to be in Slovenia's existential and development interest to support and promote such research, while we, as scholars of Slovene studies, strive to attain the highest degree of exellence in our research, demonstrating that the latter has to be conducted in the national language. The research programme is designed in a way that will examine and evaluate the role and significance of Slovene language and literature in the European Union, with the focus on the Danube region. Our research will provide new perspectives on development of standard written Slovene and raise the awareness of the neeed for careful planning when dealing with issuses of language in nationally mixed areas and active engagement in those areas of foreign countries which contain Slovene population. Research has to affirm the obligation of our national community to contribute to the treasury of world linguistic and literary knowledge with knowledge about our language and literature. A specila emphasis is also put on research of Slovene dialects, with our group focusing on Styrian, Carinthian and East Styrian dialects. We will also examine relations between Central Slovene and East Slovene language norm and conduct research of word-formation , terminological, lexikological and phraseological uses of Slovene language, which will consider contacts with other different, border and foreign language areas. In the field of literary science research, important new results will be obtained through revised chapters of literary history, which will also include non-canonical authors. This will introduce extensive and up to this point largely overlooked corpuses of literature from the first and second half of the 20th century. Research will put special emphasis on presentation of contacts, interculturalism and multiculturalism in Slovene language and literature. The programme will present the model of Slovenia's language policy, which has to comply with the EU's multilingualism policy and promote studying of neighbouring languages, cultures and literatures. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Slovenski jezik, literatura in kultura so najpomembnejši elementi uzaveščanja slovenske nacionalne identitete, zavesti in samozavesti. Za kulturni razvoj Slovenije je pomembno, da se slovenski jezikovni vpliv v Podonavski regiji okrepi. Slovenski zakon o slovenskem jeziku je lahko med drugim dobro izhodišče za spodbujanje večjezičnosti in učenje sosedskih jezikov v naši regiji, resolucija o jezikovnem načrtovanju pa bi lahko postala najbolj sprejemljiv model reševanja jezikovnih vprašanj. Slovenija ne sme dopustiti, da bi se premišljena evropska jezikovna politika zaradi globalizacije in bolj "enostavnega" sporazumevanja približala razmeram v bivši Jugoslaviji. Slovenska literatura je eden najpomembnejših stebrov naše kulturne dediščine, slovenski jezik pa je bil v najpomembnejšem obdobju razvoja slovenskega naroda najbolj izpostavljen, saj sta se politično in jezikovno vprašanje takrat vedno izenačevala. Razvojni in eksistenčni interes Slovenije mora biti, da take raziskave podpira in spodbuja, slovenisti pa si še toliko bolj prizadevamo za vrhunske raziskave in dokazujemo, da je treba znanstveno odličnost razvijati v nacionalnem jeziku. ANG Slovene language, literature and culture play an important role in establishing Slovene national identity, consciousness and self-affirmation. It is important for the cultural development of Slovenia that the influence of Slovene language in the Danube region is increased. The Public Use of the Slovene Language Act can serve as a useful starting point in promotion of multilingualism and learning of neighbouring languages in our region, while the Resolution on National Programme for Language Policy could offer a useful model for addressing issues. Slovenia must not allow for the European language policy to lead, for the sake of globalization ans easier communication, to conditions similar to those in former Yugoslavia. Slovene language and culture contribute signigicantly to European multiculturalism, representing an important factor in promoting the country, which can achieve recognition in a global word primarily on the account of its language and culture. Slovene literature represents an important element of our cultural heritage, while Slovene language has been extremely exposed during the most important period of formation of Slovene people, since the issues of language at the time also always represented the issue of politics. 10.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2013-31.12.201511 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program - I. stopnja 58 bolonjski program - II. stopnja 32 univerzitetni (stari) program 87 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti13 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 32131 Anja Benko o ® 0 33264 Ines Voršič o 0 0 29579 Katja Bergles o 0 □ 0 Marjeta Humar o 0 □ 0 Janja Vollmaier o 0 □ 0 Anita Laznik o 0 □ 0 Milena Kerndl o 0 □ 0 David Bedrač O 0 □ Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec 11.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 32131 Anja Benko o 0 D - Javni zavod v 33264 Ines Voršič o 0 1 D - Javni zavod v 29579 Katja Bergles o 0 1 C - Gospodarstvo v Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2013-31.12.2015 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 1 v Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2013-31.12.201515 SLO Mihaela KOLETNIK je sodelovala v programu TEMPUS SHEQA, Strategic Management of Higher Education Institucions Based on Integrated Quality Assurance System, 511262 - TEMPUS -1 -2010 - 1 BE - TEMPUS - SMGR. Kot gostujoča profesorica pa je imela več predavanj na univerzi ELTE v Budimpešti. KOLETNIK je članica mednarodnega združenja za dialektologijo in geolingvistiko - SIDG/ International Society for Dialectology and geolinguistics in članica komiteja pri tem združenju Je tudi članica znanstvenega odbora MMDT, ki organizira konference Multimediadialectranslation. STRAMLJIČ BREZNIK je članica Commission on Word-Formation of International Slavistic Committee ter Sociolingvistične komisije pri MKS. HARAMIJA je članica izvršnega odbora slovenske sekcije IBBY (Svetovno združenje za mladinsko književnost). JESENŠEK je član uredniškega odbora revije Studia slavica Academiae Scientiarum Hungaricae. J Budapest: Akademiai Kiado, in član uredniškega odbora revije Bosnistika plus. Tuzla: Institut za bosanski jezik i književnost. M. KORDIGEL ABERŠEK je članica uredniškega odbora pri Baltic Journal of Career Education and Management. ČEH STEGER in STRAMLJIČ BREZNIK sta soorganizirali Mednarodno znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistike in slavistike. JESENŠEK je organiziral prvo mednarodno poletno šolo slovenskega jezika, literature in kulture na Univerzi v Mariboru Jeziki, literature in kulture v stiku. Silvija BOROVNIK in Marko JESENŠEK sta predavala na mednarodnih konferencah ob 600-letnici ustanovitve Jagelonske univerze v Krakovu in ob 40 - letnici ustanovitve slavistike na Šlezijski univerzi v Sosniovcu. M. JESENŠEK se je kot vabljeni predavatelj in slavnostni govornik udeležil tudi počastitve 70 - letnice profesorja Emila Tokarza na univerzi v Bielsko Biali, kjer je izšla slavnostna monografija, posvečena profesorju Tokarzu, ki je v letih svojega aktivnega delovanja na poljskih univerzah izjemno zaslužen za tesne znanstvene stike med Poljsko in Slovenijo, posebno pa tudi za sodelovanje z mariborsko slavistiko. V slavnostni monografiji z naslovom W podrožy za slowem (Wydawnictwo Naukowe Akademii Techniczno-Humanistycznej: Bielsko Biala, 2014) so objavljeni članki članov programske skupine M. Jesenška, S. Borovnik in M. Koletnik. M. Jesenšek je sodeloval na več konferencah v tujini: Mezinärodni kolokvium Slavistika v současnem svete, Brno, Filozofickä fakulta Masarikovy univerzity, 8. zäri 2015; Njegoševi dani 6, Nikšić, Filozofski fakultet, 26-29. avgusta 2015. godine; Mezinärodni vedecka konference Area Slavica 2015, Filozofickä fakulta Ostrava, 20.21. 10. 2015; Konferencjq "Swiqte ksiqgi Žydow, Chrzescijan i muzutmanöw w sfowianskim krqgu kulturowym", Wydziaf Filologiczny Uniwersytetu Mikofaja Kopernika w Toruniu, Torun, 1011. grudnia 2015 r.; XL naučna konferencija na megunarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, (Ohrid, 29-30 juni 2013 godina). Skopje: Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Megunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, 2014; Internationaler Tagung Graz und Slowenen II, vom 27. II. bis 1. III. 2014 am Institut für Slawistik der Karl-FranzensUniversität Graz. Člani PS so s predavanji gostovali na številnih tujih univerzah: Dunaj, Celovec, Halle, Krakov, Poznan, Siedlce, Minsk, Gradec, Budimpešta, Sarajevo, Niš, Beograd, Tubingen, Katovice, Sosniowec, Zagreb. 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki so v obdobju trajanja raziskovalnega programa (1.1.2013-31.12.2015) potekali izven financiranja ARRS16 SLO_ Dragica Haramija je sodelovala v mednarodnem projektu Kulturna animalistika, ki ga vodi dr. Antonija Zaradija Kiš z Inštituta za folkloristiko v Zagrebu. Melita Zemljak Jontes in Simona Pulko sta sodelovali pri projektu Slovenščina za poklicne šole in slovenščina za gimnazije, financiranem s strani MŠŠ in delno EU. 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov raziskovalnega programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek EUR ocena potrebne infrastrukture in opreme!8 17.Izjemni dosežek v letu 201519 17.1. Izjemni znanstveni dosežek Dragica Haramija: Vloga živali v mladinski književnosti (Znanstvena monografija). Zaradi obširnosti teme - ob preučevanju animalistike v slovenski otroški književnosti se je namreč pokazalo, da je pestrost literarnih oblik, tem in motivov, povezanih z živalmi, zelo velika - so v posameznem segmentu preučevanja (glede na starostno stopnjo bralca, tematologijo, žanrsko pripadnost tekstu in pojavnost živalskih likov) predstavljeni najpomembnejši sodobni slovenski ustvarjalci in besedila (kadar gre za folklorno slovstvo). Najobširnejše je poglavje o književnih vrstah. V sklepnem delu so izluščena najpomembnejša spoznanja, do katerih je pripeljala raziskava: vloga živali je v otroški književnosti bistveno večja kot v književnosti za mladino; najpogostejše književne vrste, kjer se pojavlja lik živali, so otroška lirska poezija, pravljica, basen, povedka; tema animalistike je v otroški književnosti zelo pogosta; kadar je animalistika vezana na temo živali, je ta tudi glavni literarni lik. 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Marko Jesenšek: Slovenski film v sliki, glasbi in besedi (znanstveni simpozij in monografija). Leta 1905 je Karol Grossmann v Ljutomeru posnel prve ohranjene kadre slovenskega filma: Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu. Ob 110-letnici tega dogodka je Občina Ljutomer leto 2015 razglasila za Leto filma, v okviru 11. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina pa smo prirpravili tudi znanstveni simpozij Slovenski film v sliki, glasbi in besedi; na njem je sodelovalo 24 profesorjev (z mariborske in ljubljanske univerze, eden iz Poljske), igralcev, scenaristov, pisateljev in ljudi, ki so povezani s slovenskim filmom. Gre za prvi tak simpozij v Sloveniji, ki je povezal strokovnjake s področja slovenskega filma, glasbe in jezika; simpozij je bil zelo odmeven, njegov vodja Marko Jesenšek pa je hkrati s simpozijem uredil in izdal tudi znanstveno monografijo z istim naslovom. https://issuu.com/ludvikrogan/docs/slovenski_film_zbornik_jul_2015/1 C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki; • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba vodja raziskovalnega programa: matične RO (JRO in/ali RO s in koncesijo): Univerza v Mariboru Filozofska Marko Jesenšek fakulteta ŽIG Datum: 18.3.2016 Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2016/5 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. V primeru odobrenega povečanja obsega financiranja raziskovalnega programa v letu 2014 mora poročilo o realizaciji programa dela zajemati predložen program dela ob prijavi in predložen dopolnjen program dela v letu 2014. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, navedite: "Ni bilo sprememb.". Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://www.sicris.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1.1.2013-31.12.2015), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času izvajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času izvajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite "MR". Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2015), izberite oz. označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2015 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2016 v1.00 4B-B2-2E-F1-18-1E-38-11-66-3A-0C-1B-86-0C-9E-B6-67-1C-0F-C6 Priloga 1 HUMANISTIKA Področje: 6.05 Jezikoslovje Dosežek 1: Slovenski film v sliki, glasbi in besedi, Vir: Ob 110-letnici začetkov slovenskega filma je Marko Jesenšek v okviru 11. Grosmannovega festival fantastičnega filma in vina organiziral simpozij Slovenski film v sliki, glasbi in besedi (Ljutomer, 14. in 15. 7. 2016). Šlo je za pregled dogajanja v slovenskem filmu od začetkov do danes (zgodovinske in teoretske raziskave, zgodovina in teorija filma, režija, dramaturgija, produkcija, scenarij, kamera, montaža..., glasba, jezik) - na dvodnevnem simpoziju so profesorji, igralci, scenaristi, glasbeniki in filmski kritiki predstavili svoje poglede na slovenski film od Grossmanovih začetkov do danes. Program znanstvene konference je dostopen na naslovu: http://www.prlekija-on.net/uploaded/datoteke/program simpozij grossmann web.pdf 24 nastopajočih je svoje prispevke objavilo tudi v znanstveni monografiji, ki je izšla ob začetku simpozija. Monografija je dosegljiva na naslovu: https://issuu.com/ludvikrogan/docs/slovenski film zbornik jul 2015/1 Monografija Slovenski film v sliki, glasbi in besedi nagovarja zelo širok krog bralcev: poduči o osnovnih dejstvih o slovenskem filmu, tudi o različnih soustvarjalcih filma; popelje globlje v filmski svet, tudi v povezavi z drugimi področji (npr. psihoanalizo in poetiko); ponuja obogatitev znanja s področja filmske glasbe; seznani z jezikovnimi značilnostmi narečij v izbranih filmih ter zdrami zavest o nujno enakovrednem obravnavanju različnih narečij v filmih; omogoči živo doživljanje nekaterih avtorjevih osebnih izkušenj; se dotakne človeka v sočustvovanju zaradi »izgube« poklica filmskega igralca. Hkrati pa napoveduje željo Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru, ki je monografijo založila in sodelovala pri organizaciji znanstvenega simpozija, da uvede nov gimnazijski izobraževalni program filmske smeri. Priloga 2 HUMANISTIKA Področje: 6.07 Literarne vede Dosežek 1: Vloga živali v mladinski književnosti Gre za temeljno delo v slovenski animalistiki! Dragica Haramija je v svoji fascinantni znanstveni monografiji s pregledom vlog živali v vseh vrstah, zvrsteh in žanrih mladinske literature ustvarila temeljno delo v slovenski animalistiki. Nabor najbolj kakovostnih mladinskih literarnih besedil, v katerih se književni liki različne živali, je vsekakor odličen izziv bralcem, vzgojiteljem in mentorjem branja. Na novo in ponovno smo namreč opozorjeni na to, kako zelo smo nekdaj in kljub vsemu tudi danes povezani z naravo. Priloga 3 Častni odbor simpozija Red. prof. dr. Igor Tičar, rektor Univerze v Mariboru Akademkinja zasl. red. prof. dr. Zinka Zorko Mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo Mag. Olga Karba, županka Občine Ljutomer Organizacijski odbor simpozija Red. prof. dr. Marko Jesenšek, vodja simpozija Zvonko Kustec, ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer ■1 Ш m Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta občina LJUTOMER etoHO filma 1905 2015 J D T 0 M i R GFML (2) GfD5smann FESTIVAL FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Občina Ljutomer Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Grossmannov festival fantastičnega filma in vina SLOVENSKI FILM V SLIKI, GLASBI IN BESEDI Znanstveni simpozij v okviru Gross man novega festivala fantastičnega filma in vina 14. in 15. julij 2015 Dom kulture Ljutomer, Prešernova ul. 20, SI-9240 Ljutomer Golarjeva domačija, Prešernova ul. 21, SI-9240 Ljutomer Torek, 14. 7. 2015 9.30-10.00 Dom kulture Ljutomer Otvoritev simpozija in pozdravni govori 10:00-11:00 Dom kulture Ljutomer Monokomedija Ferija Lainščka Gajaš, arestantv izvedbi dramskega igralca Vlada Novaka 11.15-17.30 Golarjeva domačija Slovenski film v sliki, glasbi in besedi 11.15-11.30 11.30-11.45 11.45-12.00 Odmor 12.15-12.30 12.30-12.45 12.45-13.00 13.15-14.15 14.30-14.45 14.45-15.00 Zinka Zorko: Koroško narečje v filmu (Prežihov Voranc: Boj na požiralniku, Pot na klop) Mihaela Koletnik: Film Oča Vlada Škafarja Emil Tokarz: Slovenski film na Poljskem Igor Smid: Film-AV-TV Igor Koršič: Umetni raj ali zakaj Slovenci ne maramo svojega filma Goran Vojnović: Igralec, zaveznik in sovražnik slovenskega filma Kosilo Blaž Lukan: Dramaturgi v slovenskem filmu Mitja Reichenberg: 0 poslušanju glasbe slovenskega filma 15.00-15.15 Odmor 15.30-15.45 15.45-16.00 16.00-16.15 Odmor 16.45-17.00 17.00-17.15 17.15-17.30 18:00 20:00 Marija Švajncer: Pomen in vloga glasbe v treh slovenskih filmih Jaka Polutnik: Umeščenost amaterskega filma v lokalno okolje Andrej Naterer: Dokumentarni film kot raziskovalna metoda: analiza primerov uporabe dokumentarnih elementov na področju cestnih otrok Stane Kocutar: Odzivi zadnjih pričevalcev na igrano-dokumentarno tv dramo Maistrova najdaljša mariborska noč Tatjana Rezec Stibilj, Alojz Tršan: Od Grossmanna do Grossmanna -arhiviranja in ohranjanje slovenskega filma v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Anton Ratiznojnik: Karol Grossmann -prvi slovenski filmski amater Dušan Hedl: Domači glasbeni dokumentarec (Rock and Roll film v Sloveniji) Dom kulture Ljutomer Otvoritev 11. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Hotel Štela, Ljutomer Slavnostna večerja za udeležence simpozija Sreda, 15. 7. 2015 9.00-13.00 Golarjeva domačija Slovenski film v sliki, glasbi in besedi 9.30-9.45 Marko Jesenšek: Zakaj podnapisi? 9.45-10.00 Metod Pevec: Kateri jezik govori slovenski film? 10.00-10.15 Tone Partljič: O jeziku v filmu Moj ata, socialistični kulak Odmor 10.30-10.45 Milan Vincetič: Sta pisatelj in režiser na različnih/istih bregovih glede upodobitve literarnih oseb? 10.45-11.00 Marko Radmilovič: Povezava filma in lokacije 11.00-11.15 Vlado Novak: Zakaj se ne morem imenovati »slovenski filmski igralec«? Odmor 11.30-11.45 Tomaž Horvat: Nelagodna privlačnost groze 11.45-12.00 Teodor Lorenčič: Jagger, Hendrix, Kraftwerk, Laibach in Wagner v kadrih romana Anonimni 12.00-13.00 Zaključek simpozija 13.00-14.00 Kosilo