fcosameiit*	i Din.
Štev. 99.
Poštnina pavistirraita.
V UubMani, v soboto 26. mala 1923.
leto l
NAROBNO RABHMMbNI DNEVNIK
Nihaja vsak dan zjutrai, izvzema pondeižke.
Mesečna naročnina:
v UUbQani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*—
Uredništvo: WoHova uiica št 1/L — Telefon št 213 Brzojaviti naslov: „Novosti-LJubilana*. Upravništvo: Marijin trs it 8. — Telefon šL 44,
Ofllasl po tartfu. Sprejemajo se le do iscure. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka m odgaum Račun pri pošmem ček. uradu it 1&238.
Narodna skupščina.
Smrt peslanca dr. tCockarJa. - Črnogorski avtonomist za d@8o v skupštini. ~ „Hrvatsko vpra-— Burno prerekanje med posland.
šanje*
Beograd, 25. maja. (Z) Danes ob 9. uri 30 minut je oh’oril dr. Peleš sejo narodne skupščine pred skoro prazno dvorano. Poslanci se počasi zbirajo in mirno zavzemajo svoje prostore. Po odobrenju zapisnika prejšnje seje dobi besedo g. Pera Markovič (demokrat), ki se ponovno bavi z vprašanjem mandata dr. Ivana Ribarja in omenja razne zlorabe pri volitvah v virovitički županiji.
Za tem je govoril Dušan Grgič, ki je odgovarjal na izvajanje Pere Markoviča. V svojem govoru se je dotaknil tudi potovanja g. Ljube Davidoviča v Zagreb in naglašal vpliv tega potovanja. Gosp. Ljuba Davidovič je kratko odgovarjal na vprašanja gosp. Grgiča in se branil pred njegovimi napadi. Za njim je govoril g. Miloš Radosavljevič o istem predmetu kakor g. Pera Markovič, opozarjajoč mimogrede na razmere v kragujevačkem okrožju. Govoril je o vojni odškodnini, odgovarjal pa mu je Laza Markovič. Pri tej priliki je prišlo do prepira in hrušča. Demokrati protestirajo, ker je dr. Peleš dal besedo Markoviču,
Nato je govoril g, Voja Marinkovič, ki je vztrajal pri tem, da skupščina ne sklepa o mandatu Mijoviče-vem, dokler verifikacijski odibor ne prouči vprašanja, dali je on politik, ali pa političen uradnik. Na koncu prosi, da se njegov predlog glede Mijoviča da na glasovanje. Poročevalec demokratskega kluba g. dr. Markovič sprejme ta predlog v imenu manjšine. Na koncu je govoril še poročevalec večine g, dr. Kojič. Seja se zaključi ob pol 1. uri, a sledeča je določena za 4. uro popoldne.
Beograd, dne 25. maja. (B) Danes popoldne ob pol 5. uri se je začela seja narodne skupščine. Tajnik g. Voja Janjič je obvestil narodno skupščino o smrti radikalskega poslanca g. dr. Jovana Kockarja in o tem, da ima priti na njegovo mesto dr. Momčilo Ivkovič. Na vprašanje g. dr. Peleša, da li skupščina to sprejme, je skupščina odgovorila, da sprejme. Nato se je začela serija govorov, ki trajajo še sedaj.
Prvi je dobil besedo g. Risto Popovič, črnogorski avtonomist, ki je go-
voril o načinu, kakor se je Črna gora osvobojevala suženjstva in o zgodovini ujedinjenja s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta govor je bil večkrat prekinjen z odobravanjem in ploskanjem. Na koncu govora je rekel, da ni treba, da bi se kregali v skupščini, ker so to ne spodobi ujedinjenemu narodu. Drugi govornik je bil g. Dragutin Feč’ć, (dem.), ki je s pravnega stališča branil mandat g. dr. Mijoviča. Za njim je dobil besedo minister notranjih del g. Vujičič radi osebnega pojasnila g. Pečiču.
Nato je govoril g. Milan Stefanovič (rad.); v svojem govoru je zahteval da se razveljavi cela lista dr. Mijoviča in dr. Vukotiča ter pojasnjeval položaj Milovičev kot položaj pomočnika ministra notranjih del. Nato je govoril o ta-kozvanem hrvatskem vprašanju in rekel: Strinjamo se vsi v tem, da se to vprašanje reši samo se ne strinjamo glede taktike. Nato je govoril o zaslugi radikalne stranke in o njenem plodo-nosnem 40-letnem delovanju in povdar-jal, da so neumestna vsa očitanja, da so radikali samo zavoljo oblasti stopili v pogajanja z Radičem in ostalimi bloka-ši. Pravi da se bodo člani radikalne stranke vedno zoperstavljali tistim, ki hočejo razrušiti to Jedinstvo. Naglaša, da so mnogi sinovi in člani radikalne stranke padli za to jedinstvo in za to kraljevino na Suhoboru, Rudniku, Ceru, Kajmakčalanu itd. Njegovemu govoru je ploskala cela skupščina.
Potem je dobil besedo g. Joka Popovič, demokrat, in govoril o mandatu g. Mijoviča, dokazujoč, da ta ni bil državni organ. Nato je nastal velik prepir med radikali in demokrati. V svojem govoru je Popovič napadal g. dr. Veli-zarjn Jankoviča, očitajoč mu njegovo baje protizakonito agitacijo. Kot zadnji je govoril dr. Velizar Jankovič, in dajal Popoviču osebno pojasnilo, pri čemer je nastalo hudo prerekanje med radikal? in demokrati, tako da je predsednik skupščine g. dr. Peleš moral opominjati posamezne poslance, neprestano zvoniti ter pozivati k miru. Končno je govoril še dr, Milan Stojkovič (radikal), na kar je nastopil odmor.
Rekonstrukcija vlade.
Beograd, 25. maja. (B) Urednik »Tribune« se je razgovarjal z ministrom agrarne reforme g. Krsto Miletičem o njegovi ostavki G. Miletič je izjavil sledeče: »Vesti o vzroku moje ostavke so neresnične. Ostavko sem Podal že pred 4 dnevi in sicer vsled utrujenosti. Moje ministrstvo ima preveč posla ter sem jaz le izkoristil priliko rekonstrukcije vlade, da se nekoliko odpočijem. V7 radikalnem klubu ni nihče napadel niti mene, niti drugih ministrov. Ta vest. j e objavljena v očivid-nern namenu, da izzove neslogo v klubu. Vidite, to 3o razlogi moje ostavke.«
B e o g r a g, 25. maja. (B) »Tribuna« poroča: Rekonstrukcija vlade se bo izvršila prihodnji teden, vendar bo še radikalni klub sklepal jutri o tem vprašanju. Drugo važno vprašanje, vprašanje predsedništva skupščine, je v glavnih obrisih že rešeno. Za predsednika bo izvoljen g. Ljuba Jovanovič, ki bo v teku današnjega ali jutrišnjega dne izjavil, da na to pristane. Vprašanje ostalih mest bo rešeno po konferenci načelnikov strank. Jutri se konča diskusija o verifikaciji in takoj po praznikih se vrši volitev predsednika skupščine.
Kralj m kraljica p&iu» iefa v Šumadšjo.
Beograd. 25. maja. (Z) »Novosti« poročajo: N j. Vel. kralj in kraljica odpotujeta v kratkem v Šmnadijo in vzhodno Srbijo. Nj. Vel. kralj še po vojni ni videi iztočne Srbije in Nj. Vel. kraljica še ni videla zibelke Karadjor-djevičev. To skupno potovanje bo velike važnosti za kraje, po katerih bo potovala kraljevska dvojica..
Naše repar&cUstee
zahteve.
Beograd, 25. maja. (B) Pojutrišnjem pride na poziv vlade naš delegat reparacijski komisiji v Parizu, g. Djordje Djurič, da poroča vladi o stadiju, v katerem se nahajajo naše repara-cijske zahteve.
Seja ministrskega svata
Beograd, 25. maja. (B) Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila sinoči, se je poverila ministru prosvete naloga, da se bavi z ureditvijo profesorskih zahtev. Nato je minister financ poročal o plačilu dolga za kovanje nik-Ijastega denarja. Za to kovanje je treba plačati 3 milijone 600.000 švic, frankov, kar znaša 61 in pol milijona Din. En del tega dolga je bil plačan že prej, ostali pa se mora plačati sedaj. Na tej seji se je tudi govorilo o delu skupščine. Vlada je sklenila, da se pristopi k volitvam predsednika skupščine čimprej, da bi se moglo začeti s pozitivnim zakonodajnim delom.
Srednjeevropski
politični sistem.
Federalistični in demokratski organi bi najraje kar neženirano servirali svojim čitateljem trditev, da se v Beogradu glede na našo zunanjo politiko pripravlja nekak preobrat. Vidijo neke kombinacije, kakor je Mussolinijev obisk v Zagrebu, odnosno sprejem zunanjega mimstra Ninčiča v Rimu. Iz tega pa že sklepajo, da uganja sedanja vlada kravje kupčije v jadranskem vprašanju ter da gre za neko novo orijentacijo v vsej zunanji politiki naše kraljevine. Da igrajo pri tem strankarsko-politični momenti primerno vlogo, je jasno in ne potrebuje širšega komentarja.
Ali treba je povedati resnico: Mala antanta, v kateri je včlanjena tudi naša kraljevina, predstavlja srednjeevropski politični sistem in je po svojem bistvu instrument miru. Nas se ne tiče, ako prijajo rimskim krogom prijateljske zveze z Londonom, dasirav-no nam je vsaka okrepitev italijanskih pozicij v evropskem koncertu naravnost neljuba. Naša vlada, v prvi vrsti pa g. Ninčič, dela realno zunanjo politiko. Kakor kažejo vsa znamenja, stojimo tik pred obnovitvijo trgovskih po-gajajij z Italijo ter pred izvršitvijo določb, ki so vsebovane v samnargherit-skih konvencijah. Vlada boče razčistiti odnošaje z Italijo,
Urejeno razmerje med obema državama je predpogoj za izgraditev solidnega političnega sistema v srednji Evropi. Nasledstvene države v osrčju Evrope še bolehajo vedno na težkih boleznih: gospodarske krize, produkcijske krize, valutne mizerije, prometni, ■carinski in železniški tarifni kaos. Dober korak naprej so rezultati, ki jih zaznamuje medparlamentarna trgovinska konferenca v Pragi. Dr. Beneš, gotovo eden najodličnejših diplomatov, in politikov, je ob priliki otvoritve te konference izrekel besede, ki so našle v vseh delegacijah mnogo živahnega odmeva. Rekel je, ako je na svetu nekaj absolutnega, potem se mora temu absolutnemu posvetiti vsa dobra volja. Zdi se, da je to njegovo geslo, ki ga vodi v vseh političnih in diplomatskih ukrepih. Javna tajnost je, da je naša zunanja politika tesno združena z zunanjo politiko češkoslovaške republike. Že v tern dejstvu imamo najboljšo garancijo, da naša vlada ne misli pod nobenim pogojem žrtvovati v jadranskem sporu fiašega prestiža, ker bi taka žrtev bila Pred vsem znak naše slabosti, na drugi strani pa bi se kakršnakoli kombinacija te vrste ne dala spraviti v okvir, ki sta ga zbila po precejšnjih težavah dr. Beneš in dr. Ninčič. Sicer pa naj zadostuje opozorilo, da je Stjepan Radie v svojem zadnjem govoru sam ome-iiil da korakata oba državnika Po eni zunanjepolitični poti.
V naši zunanji politiki se jasno izraža koncepcija, katero je osvojila vsa srednja Evropa, v kolikor priznava mirovne pogodbe in neovržnl status Quo. češkoslovaška republika, Poljska, Romunija, Jugoslavija in 0d premaganih držav še najbolj mala in finančno obubožana Avstrija čutijo veliko potrebo resničnega miru in sistematičnega dela v svrho gospodarske in kulturne obnove. V tem oziru je storil dr. Ninčič kot zunanji minister naše kraljevine zelo veliko. Kakor dr. Benešu zaupa Češkoslovaška vlada, ne oziraje se na njeno sestavo ali na osebna mnenja, tako «živa tudi dr. Ninčič popolno zaupanje. iV interesu države in smotrene zunanje Politike je, da se v zunanjem ministrstvu ne vršijo pogoste spremembe glede osebe hišnega gospodarja. Realnost
Pokazala, da še za enkrat ne moremo .fisliti na idealno rešitev vseh spornih °čk z našimi sosedi ter s premagani-
državami v srednji Evropi. Za enkrat nam ne preostaja nič druzega, ne-So najkrajša pot, id vodi do korektnih •a rednih odnošajev s sosednimi narodi a to so trgovsko-politične pogodbe, carinske konvencije in slični sporaz-To je pravzaprav prva etapa na Poti do pomirjen j a in gospodarske ob* POve y srednji Evropi.
Sređnjeev i opski politični sistem, ka-tior si ga zamišlja dr. Beneš, in kakor £a brezdvomno odobrava tudi vlada naše kraljevine, temelji na mirovnih Pogodbah. Slejanprej se mora ustvariti v srednji Evropi obiležje miru. Mir-^9 Ju. fi&r&vni r&2voj n&rodov v ms*
jah relativne ekspanzivnosti so predpogoji za ustanovitev novega sistema, ki bo dejanska garancija za resnično po-mirjenje toliko izmučene srednje Evrope. Našo diplomacijo čakajo pri tem delu težke naloge, ali prepričani smo, da bo izkušeni zunanji minister dr. Nin*
čič v sporazumu z ostalimi činitelji storil vse, da se z naše strani omogoči človekoljubna intencija dr. Beneša. Narodna radikalna stranka je ponovno pokazala, da ji gre za utrditev miru ne samo na Balkanu, temveč tudi v Evropi,
Konferenca v Rimu.
ODHOD NAŠE DELEGACIJE V PARITETNI KOMISIJI. — VPRAŠANJE
TRGOVINSKE POGODBE.
Beograd, 25. maja. (Z) Oddelek za tisk Javlja: Sinoči so odpotovali v Rim člani paritetne komisije dr. Ribar, dr. Š lovič in Račič, da nadaljujejo pogajanja o izvršitvi konvencij, sklenjenih v San Margheriti. Z njimi potujejo strokovni svetovalci, katerih prisotnost je potrebna radi razpravljanja o finančnih in gospodarskih vprašanjih, katera izvirajo iz omenjenih konvencii Obe vladi želita, da se vsa ta sporna vprašanja, kakor tudi vse razmejitve spravijo z dnevnega reda. Delegati za sklepanje trgovinskega dogovora bodo istotako odpotovali tekom teh dni Že-
lja obeh vlad je, da bi bil trgovinski dogovor čimprej spopolnjen tudi z dogovorjenimi tarifnimi postavkami Ker v naši kraljevini splošne carinske tarife še niso izdelane, se je takoj pristopilo k njih izdelavi. Cez nekaj dni bo dovršila specijalna komisija, ki proučava to vprašanje, svoje posle in izdelala predlog za novo občo carinsko tarifo. Ta predlog se bo vzel kot podlaga za pogajanja v Rimu za tarifske koncesije. Vse kaže na to, da bo nova trgovinska pegodba naše kraljevine s kraljevino Italijo v kratkem zaključena. To bo po vojni naša prva tariiska pogodba,
Nednarodna konferenca v Pragi.
Beograd, 25. maja. (B) Iz Prage javljajo: Mednarodna - parlamentarna trgovinska konferenca je povdarjala v svoji sklepni seji, da se mora obnoviti zaupanje med državami in je pozvala belgijsko vlado, da skliče diplomatsko konferenco, katera bo razpravljala o vprašanjih, ki so v zvezi s to obnovo in o kateri je že sedanja konferenca nekoliko razpravljala. Italijanska delegacija je osvojila ta projekt pod pogojem, da se bodo upoštevale pravice upnikov raznih držav. Nato se je razpravljalo o stanju denarja v posameznih državah, ter se je sklenilo, da se uvede strogo šte-denje, da se bo mogoče izogniti inflaciji in da se državam, katerih denar je padel, da mednarodno posojilo tako, da bi služila ta posojila izključno le njihovemu gospodarskemu ozdravljenju. Mednarodna posojila morajo biti pravično razdeljena med vse oslabele dežele.
PRED REŠITVIJO PROFESORSKEGA VPRAŠANJA.
Beograd, dne 25. maja. (B) Povodom ostavk, ki so ijh učitelji in učiteljice srednjih in strokovnih šol podale, je minister prosvete izdal odlok, potem ko si je pribavil mnenje ministrskega sveta, da se ostavke ne sprejmejo. Sprejetje ostavk bi imelo težke posledice v prvi vrsti za učence srednjih šol in za ves srednješolski pouk. Vsled tega smatra minister za potrebno, da se morajo razlogi, ki so napotili nastavnike k temu, da so podali ostavke, od* stran’J v najkrajšem času, kar se bo tudi zgodilo, ker sta zakona o clvfloiii uradnikih In o srednjih šolah že pripravljena. da se predložita skupščini in se bo o njima v kratkem sklepalo. Vesti nekaterih beograjskih listov, da le minister prosvete predložil ukaz, da se ostavke sprejmejo, a da Nj. Vel kralj ukaza ni hotel podpisati, so tendenciozne in imajo namen, da se zmešnjava v tem delikatnem vprašanju še poveča.
K DEMISUI FRANCOSKE VLADE.
Pariz, 25. maja. (K) »Agence Ha-vas« javlja: Cim je bil znan sklep, s katerim se je državno sodišče izreklo za nepristojno, je šel justični minister Colrat k ministrskemu predsedniku Poincareju in mu je ponudil svojo demisijo. Poincare je rekel da odločba državnega razsodišča tangira celokupni kabinet, ki se je solidarno izrekel za to,
da se zatre komunistično rovarenje. Ministri so bili nujno sklicani in so se raz-govarjali o položaju. Večina njih Je bila naziranja, da se sklep tiče le pravdnega postopka, na noben način pa ne politike vlade, ki sta jo vedno odobravali obe zbornici. Poincare pa je vkljub temu vztrajal na demisijskem sklepu. Prezidan t Millerand je pa ovrgel pomislek^ ki so jih uveljavljali ministri
Mariborski občinski svet.
Današnja seja občinskega sveta se je pričela ob 7.30. Pred prehodom na dnevni red j’e poročal župan, da se vsled prekratkega časa nameravani banket na čast češkoslovaškim gostom, ki so .se vračali v Bratislavo, ni vršil, pač pa jih je župan povabil v kolodvor, sko restavracijo, kjer je bil prirejen zakusek.
Glede uradnih prostorov za državno borzo dela se sklene, da občinski svet prekine pogodbo s sedanjim najemnikom Zamido, ki bi bil pripravljen prepustiti svoje prostore na Slomškovem trgu proti odpravnini 15.000 Din. in da se uvedejo pogajanja te prostore neposredno s hišnim lastnikom. Ta zahteva mesečno najemnino 450 Din. vendar pa si pridržuje pravico poviška. Občinski svet je pristal na to zahtevo, vendar s pogojem, da se sklene najemninska pogodba za dobo dveh let. ^
Prošnja upokojenega višjega ofici-jala mestnega magistrata Ivana Witz-lerja, ki prosi, da se mu vsled preselitve v Gradec izplačajo prejemki kakor tudi draginjska in družinska doklada v inozemstvu, se izroči pravnemu odseku, ker se je ugotovilo, da ima imenovani v Gradcu trgovino. Tudi vloga mestnega knjigovodstva glede ureditve draginjskih doMad uslužbencev mestnega električnega podjetja se izroči pravnemu odseku.
Tvrdki Franz se podaljša rok za zgradbo novega poslopja na mestu, kjer stoji rojstna hfša Tegetthofa (na oglu Gosposke ulice in Slovenske ulice), to pa iz razloga, ker je prodal stavbi-šče tvrdki Tavčar in se morajo lastninski odnošaji šele urediti V stanovanjsko razsodišče se namesto majorja Krisolta določi kapetan Šarnbek.
Dimnikarska dela se izroče dimnikarskemu mojstru Raceku proti letnemu pavšalu 4.000 Din. Mestna kleparska dela se izroče kleparju Karbi. Mag-dalenskemu olepševalnemu društvu se na njegovo prošnjo dovoli enkratna
Maribor, 25. maja.
podpora 500 Din. Ravnatelj dekliške osnovne šole v Magdalenskem predmestju prosi za delno napeljavo električne razsveljave. V proračun za izvedbo dela predvideni znesek 2830 Din se odobri.
Zveza za tujski promet je izdala brošuro o Sloveniji. Vsled ponudbe, stavljene mestnemu magistratu za odkup 20 izvodov po 40 Din., se dovoli potreben kredit.
Ravnateljstvo mestne realke prosi za prispevek 16.000 Din za pisarniške svrhe. Po daljši debati se dovoli zaprošeni znesek. Nadalje se sklene, da se ustanovi mestna mesnica in sicer začasno za dobo enega meseca. Namen te mesnice je, da nudi prebivalstvu možnost za nakup cenejšega mesa in upliva obenem tudi na tržne cene mesu. Občinski svetnik B a h u n se v ostri kritiki obrača proti tukajšnjim mesarjem, ki izvažajo živino in meso v inozemstvo, dočim zapirajo svoje mesnice že v ranih urah, kar dokazuje, da jim za domače konsumente sploh ni mar.
Nato se prečita večje število pritožb proti globam zaradi nerednega pobiranja nočnega davka v gostilnah in kavarnah. Pritožbe se večinoma zavrnejo, pri nekaterih pa se globe znižajo. G. Tereziji Suppanz se podeli dovoljenje za zgradbo vile v Cvetlični ulici, vendar pa s pogojem, da je zid tako močan, da se more zgraditi ila stavbo še drugo nadstropje. Nato se javna seja zaključi ter se Prične tajna seja.
DanaSnie prireditve.
V Ljubljani.
Drama: »kar hočete«. Red C.
Opera: Zaprto.
V Unionu: Sinfonieni koncert »Zvez« godbenik - ob 8. uri zvečer.
Kiiiti '.tatica: »Spletka in ljubav«.
K;:!« ‘dfal: »Pot v pekel«.
Kine volit »KrsJ/. Oosaade«- L. <UT

Koroške oblasti aretirale našega državljana pod pretvezo „veleizdaje !
Aretacija koroškega rojaka g» Borovnika na podlagi
denuncijacije.
Celovec, 25. maja. (Potoč. »Ju~ piranjim Novostim«.) V tukajšnje zapo-ire so pripeljali koroškega rojaka in državljana kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, g. Antona Borovnika, doma iz Borovelj, sedaj uglednega trgovca v Zagrebu.
G. Borovnik je prišel na binkoštno soboto v obiske k sorodnikom v Borovlje, toda komaj je bil dve uri pod rojstnim krovom, že sta se, pojavila v hiši dva orožnika in ga aretirala, češ, da je »veleizdajalec«. Prignala sta ga v Celovec, kjer čaka sedaj na »heimatsdien-Stovsko« justico.
Aretacijo je povzročila brezdvomno ogabna denuncijacija, ki je seveda »Hei-matsdienstu« prav prišla, da se znese nad uglednim jugoslovenskim državljanom samo zato, ker je koroški rojak in kot tak seveda — »veleizdajalec«. G. Borovnik je že nad dve leti državljan kraljevine SHS.
Opozarjamo na ta slučaj našo vlado in naše poslance. Dolžnost vlade je, da zahteva od koroških oblasti, da nemudoma izpuste po nedolžnem aretiranega našega državljana. V slučaju, ako se koroške oblasti takoj ne odzovejo zahtevi naše vlade, naj izvede naša vlada potrebne represalije.
Država in svoboda tiska.
Pred nekaj dnevi je imel g. Ljuba Jovanovič govor na seji beograjske radikalne omladine. V tem govoru je g. Jovanovič izjavil, da bratje Hrvati še danes ne morejo razumeti svobode, katero vživajo po tolikih letih suženjstva. To je popolnoma točno, kar uvidevamo vsi. Zato smo mnenja, da ni bilo potrebno prenagljenje s centralizmom. De facto danes onega centralizma, za katerega gre, ni. V Srbiji imamo svoje zakone, na Hrvatskem druge, v Bosni tretje, pri nas zopet drugačne itd. Toda vsi uživamo popolnoma isto svobodo.
Z mirno vestjo lahko priznamo, da uživa največjo svobodo v današnji kraljevini SHS baš tisk. Cl. 13 ustave se glasi: »Tisk je svoboden«. To pomen ja, da vsakdo lahko piše in tiska kar hoče, kar mu slučajno pride na misel. Zato pišejo nasprotni listi o zgodoivnskih osebnostih, ki jih spoštuje ves civilizirani svet, zelo poniževalno in demagoško. Najboljši primer zato je g. Pašič, voditelj NRS. To je mož, ki ne pripada več nam, čeravno nas še vedno vodi. On pripada zgodovini. Angleži, Francozi, Italijani, Amerikanci, pa ako hočete tudi naši dovčerajšnji sovražniki Bolgari, Nemci, Avstrijci itd. bolj spoštujejo g. PaCžn, nego lastni državljani. To vse
dogaja radi svobode tiska, ki ga je država podarila svojim državljanom.
Pred vojno je obstojala taka svoboda v mali Srbiji in je seveda za tedanje razmere bila na mestu. Srbi so bili samostojni in svobodni. Za časa najre-akcijonarnejših režimov, je ostal srbski tisk na višini, s katere je branil svobodo, ki jo je užival. Končno je bil srbski tisk patrijotičen in nikdar ni bilo najti besede proti kralju, kaj šele proti državi. Kako je danes? Danes je popolnoma drugače.
t?sks je bila utemeljena do vojne demobilizacije, kajti vojska je imela še vedno precej ugleda pri raznih črno - 'rumenih avstrijakantih. Po demobilizaciji so se ti elementi oprijeli tiska, ki ga izkoriščajo proti kralju, vojski, državi, ter poedinim plemenom ki sestavljajo današnjo državo, posebno pa proti Srbom in Srbiji.
Vsi ti brezimni in javni pisci takih infamij vedo, koliko so pretrpeli Srbi in Srbija za ustanovitev današnje države. Oni dobro vedo, da je prišla zmagovita srbska vojska v 18. dneh od Soluna do Subotice in oni tudi vedo, kako je ta vojska vkorakala v Slavonijo, Hrvatsko, Bosno in Slovenijo ter vse pokrajine naše države. Srbska vojska bi lahko leta 1918 prišla k nam kot zmagovalec in bi postopala z nami kot s sovražniki, ne pa kot z brati. Srbija bi lahko kakor prej Avstrija zavladala nad nami. Toda Srbija ni tega storila. Prišli so k nam kot bratje. Oni so Slovani in
sicer največji Slovani. Pozabili so na vse vojne težave, šli so preko vseh žalitev in nas objeli v svoje bratske roke. V zahvalo za to napada danes nasprotni tisk, kakor smo rekli najbolj Srbe in Srbijo.
Pred leti in tudi med vojno so pisali dunajski listi, posebno pa židovska »Neue Freie Presse* z ostalim židovskim tiskom vred, najslabše stvari o Srbih in Srbiji, proti srbskemu kralju in srbski državi. Z največjim imperijali-stično - nemškim zanosom in avstrija-kantsko - vatikanskimi idejami so zahtevali uničenje srbskega naroda in Srbije. Na Dunaju, v Berlinu, v Sofiji ne pišejo danes več tako kot so pisali pred in med vojno. Vsi ti listi pišejo danes z velikim ugledom pred našo državo, kraljem, vojsko in našim narodom in s spoštovanjem govore o Beogradu, kot prestolici naše države. Mesto tega pa ss Je pojavilo leta 1920 tako pisanje v naši državi. Številni hrvatski in slovenski listi pišejo danes v istem predvojnim avstrijskem duhu. Ti listi napadajo vse vprek v državi, začenši od kralja tja dol do zadnjega lokalnega politika, ki zagovarja edinstvo in današnjo državo.
Svoboda tiska znači višek politične zrelosti kakega naroda in je dragocena pridobitev za uspešni razvoj državnega življenja, ne glede na vrednote v kulturnem, gospodarskem in socijalnem oziru. Neomejena svoboda tiska pa more biti seveda tudi nevarno orožje v rokah brezvestnih demagogov, kar vidimo pri nas zelo od blizu. Toda kakor bi bilo nesmiselno uničiti n. pr. vse nože, ker je ta ali oni zločinec zaklal z nožem svojega bližnjega, tako noben pameten in svobodoljuben državljan ne more zahtevati, da bi se vsled zloupo-rabe tiskovne svobode s strani brezvestnežev uničila ena najdragocenejših pridobitev modernega državnopolitične-ga življenja. Dolžnost države in onih, ki jirn je dobrobit naše skupne domovine na umu, pa mora biti, da s primerno in obenem uspešno zakonodajo preprečijo zlonporabo tiskovne svobode in da se oni, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti napram narodu in državi, po tozadevnem zakonu eksemplarično kaznujejo.
BLAGOVNI PROMET Z MADŽARSKO.
Budimpešta, 24. maja. (K) Južna železnica je izdala komunike, da je sedaj otvorjen madžarsko-jugoslo-venski blagovni promet za tovore v vagonih tudi po progi Virovitica-Barč. S to odredbo bo mnogo pridobil tudi avstrijsko - slovenski tovorni promet čez Kanižo in Wiener Neustadt. Kosovni blagovni promet bo na tej progi otvorjen najbrže že v par tednih.
Keparacijski načrti*
Pariški »Temps«, ki je doslej vedno zagovarjal tezo, da bo Francija od deleža, ki znaša 82 milijard bonov skupine C, zahtevala samo toliko, kolikor bodo zavezniki od Francije same zahtevali, povdarja sedaj, da je ameriška zahteva, naslovljena na Francijo in Italijo, v tem trenotku sicer terminirana, vsekakor pa se bo realizirala. Zedinjene države delujejo metodično na to, da se njene zahteve izplačajo. Najprej je bila sklenjena konvencija z Anglijo, potem so bUa obnovljena pogajanja glede stroškov ameriške okupacijske armade. Z ozirom na dejstvo, da posedujeta Francija in Italija porušene pokrajine, ju Amerika doslej še ni nadlegovala. Ameriški upnik zna čakati, vendar pa noče pozabiti. Na to okolnost se morata Francija in Italija ozirati ob priliki pogajanj z Nemčijo. V ostalem zagovarja »Temps« načelo, da naj imejitelji marke zahtevajo od Nemčije odškodnine, ki jim je nastala vsled padca nemške valute. Ugovor nemške vlade, češ, da se zahteva od nje, naj ona jamči za ponesrečeno špekulacijo, nima prav nobene vrednosti. Nemška vlada je propagirala nakupovanje marke in njej enakih vrednot. Nemška vlada je na drugi strani provocirala padec tečaja pri tem pa so profitirali nemški izvozničarji. Ce je torej inozemstvo spikuliralo z marko, potem je Nemčija s svoje strani te igralce ogoljufala in jim dala prložnosti, skriti se za reparacijske upnike. Od 1500 milijonov dolarjev, ki jih zahtevajo Zedinjene države na samih reparacijah od Nemčije, in ki se naj z Nemčijo direktno uredijo, odpade 21 milijonov dolarjev na odškodninske zahteve za razvrednotene naslove. Amerika je tudi na to pomislila, zato imenuje »Temps« to ameriško politiko s popolnim pravom: »šola upnikov«.
Gerville . Reache, urednik lista »Infor-
Že delj časa so pogrešali gen. ravn. Kmet. družbe g. Gustava Pirca, ki je bil eden naših najboljših gospodarskih strokovnjakov, delaven in priden mož, ki si je pridobil izredne zasluge za razvoj našega naroda posebno z ozirom na kmetijstvo. Že ko so g. Pirca pogrešili, se je pojavil sum, da je v razburjenosti izvršil samomor radi brezobzirnih napadov, ki so jih kljub njegovim velikim zaslugam ravno v zadnjem času vprizorile gotove politične skupine. Predvčerajšnjem so opazili ljudje v bližini Pirčeve vile v globini Bohinjskega jezera nekaj truplu podobnega. Ker pa je bilo jezero silno nemirno, niso mogli ničesar napraviti. Včeraj zjutraj pa se je peljal okrog 8. ure Josip Malen, Kramarjev iz Laškega rovta, po cesti ob jezeru. V bližini Stöhrove vile se mu je začel konj plašiti. Vzpenjal se je in brskal in ni hotel naprej. Malen je skočil z voza in je kmalu zagledal v vodi utopljnca. Poklical je sosede in še le po enournem napornem delu se je posrečilo, da so truplo potegnili na suho. Naložili so ga na čoln in odpeljali v njegovo, na nasprotni strani ležečo vilo. Včeraj je bila v Bohinju sodna komi. sija v svrho ugotovitve smrtnega vzroka. Nato so prepeljali truplo v Srednjo vas. Pri utopljencu so našli v listnici 187 Din in pismo dr. Hacina, naslovljeno na dr. Šviglja in pa uro. Klobuka niso našli. Na glavi so ugotovili več ran. vendar so mnenja, da so valovi precej razburkanega jezera butali s truplom ob obrežne skale, ter da o kakem napadu ni govora. Pogreb pokojnika se vrši v soboto ob pol 4. uri popoldne na pokopališče v Srednji vasi v Bohinju.
mation«, piše, češ da je najboljšo reši- i tev reparacijskega problema medzavez- I niških dolgov predložil prof. Jean Le-scure v Bordeauxu. Ta predlog je napravil na vladne kroge velik vtis. Princip obstoja v tem, naložiti Nemčiji fi-nancijelno breme, ki bi v 15 letih približno odgovarjalo dolgu Francije. Vse do 1. januarja 1923 od posameznih dežel za reparacije plačane vsote, bi se kompenzirale z medzavezniškimi dolgovi, Nemčijo pa bi se oprostilo plačevanja teh predujmov. Francija bi Nemčiji odpustila vsoto 97 milijard 740 milijonov papirnatih frankov, ako bi obenem Anglija in Amerika svoje respek-tivne zahteve v Franciji anulirali v znesku 500 milijonov funtov in 2 milijardi
950,763.000	dolarjev. Nemčija bi odslej Plačevala samo reparacije in penzije, kakor jiii ima plačevati od 1. januarja 1923. V to svrho bi se v deželah upnikov emitirala nemška posojila, seveda po za Nemčijo ugodnem tečaju. Nemčija bi morala skrbeti samo za obresti teh posojil, ki bi znašale v prvem letu maksimalno 500 milijonov zlatih mark, (realno papirnati franki, lire funti, itd). V 10 letih bi dosegle maksimum 3 do 4 milijard, odvisnih od redukcije angleških zahtev. Tudi v najslabšem slučaju bi. nemški dolg znašal anno 1933 jedva 200 milijard papirnatih frankov, (ki bi jih Francija morala vzeti nase), če bi reparacije in pokojnine plačevala iz lastnih sredstev. Da se je pa izogniti nevarnostim za subskribente posojil, bi se zahtevale zastavščine in garancije. Prednosti tega projekta obstojijo v tem, da se prevoz velikih kapitalij iz ene dežele v drugo, tako za medzavzniške dolgove, kakor tudi za nemški dolg onemogočijo, s tem pa tudi zmešnjave na finančnih tržiščih. Tako bi Nemčija, sorazmerno svoji situaciji nosila kar v začetku relativno lahka fin. bremena.
Gustav Pirc je bil rojen leta 1859 v Škofji Loki Po dovršenih kmetijskih študijah in praksi na Češkem, je bil štiri leta učitelj na Kranjski deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu. Leta 1884. je postal tajnik Kmetijske družbe in državni potovalni učitelj za kmetijstvo. Pokojni si je pridobil na polju našega kmetijstva velike zasluge. Z njegovo vztrajnostjo je dosegel da je štela družba 1. 1919. nad 30 tisoč članov, medtem, ko jih je bilo pri njegovem nastopu komaj 500. Skozi 35 let je ure-jecal in povečini tudi sam pisal list »Kmetovalec«, ki ga je ustanovil sam. Posebno intenzivno se je posvetil delovanju na polju kmetijskega pouka po deželi. Veliki napredek živinoreje je v veliki meri njegova zasluga. Vztrajno je propagiral misel mlekarskih zadrug. Svojo pažnjo je posvečal tudi izboljšanju planin ter vinogradov na Dolenjskem. Za te svoje zasluge je bil leta 1921 slovesno odlikovan z redom sv. Save III. razreda Sedaj je bil generalni ravnatelj Kmetijske družbe.
Organizacija NRS.
OBLASTNI ODBOR NRS V MARIBORU
vabi na izredno sejo oblastnega odbora NRS, ki se bo vršila v nedeljo, dne 27. maja t. 1. ob 10. dop. v tajništvu NRS, Maribor, Franč. ul. 14.
Dnevni red:
1.	Poročilo o dosedanjem razvijanju strankine org.
2.	Poročilo o moralnem in materi-jalnem položaju stranke.
3.	Slučajnosti.
f Sr. Man Mar.
Nenadna smrt je ugrabila enega izmed najboljših in najidealnejših borcev za svetle ideale narodnega radikalizma. 23. t. m. je v Novem Sadu preminul narodni poslanec dr. Jovan Kockar, član poslanskega kluba Narodne radikalne stranke. Dr. Kockar se je 22. t. m. odpeljal v Beograd, da prisostvuje sejam narodne skupščine. V vlaku mu je postalo slabo, a svojim sopotnikom ni hotel o tem ničesar povedati. Ne da bi komu kaj omenil, se je odpravil takoj v novosadsko bolnico, ter je pozval brzojavno svojo ženo iz Osijeka. Zdravniki so ugotovili težko komplikacijo v črevesju, vsled česar se je moral podvreči operaciji. Operacije ni prestal in je kmalu nato umrl. Mrtvo telo je bilo prepeljano v Osijek, kjer so ga položili na pokopališču v Gornjem gradu k zadnjemu počitku. Pokojnik zapušča
vdovo in tri otroke.
*
Dr. Jovan Kockar je bil po poklicu odvetnik. Rodil se je leta 1877 v Osijeku, njegovi starši so bili kmetje. Gimnazijo je dovršil v Osijeku, pravne študije pa v Zagrebu in na Dunaju, kot štipendist svojega rodnega mesta Osijek. V omladinskem gibanju je igral veliko vlogo. Leta 1903 je bil imenovan za pristava v Vinkovcih. Nato je zapustil sodnijsko prakso ter se posvetil advokaturi. Leta 1904 je bil promoviran za doktorja. Od tega časa je aktivno deloval v politiki kot pripadnik takratne Srbske Narodne radikalne stranke, ki ga je dvakrat kandidirala za hrvatsko - slavonski sabor v daljskem srezu. Z časd vojne je bil denunciran kot veie-srb. Vrgli so ga v ječo, pozneje pa je moral odslužiti dve in pol leti v madžarskem polku v Eperjesu, in sicer kot navaden prostak. V dnevih osvobo-jenja je vstopil v osiješko Narodno veće, kjer je neumorno deloval za ujedinjenje s kraljevino Srbijo. Ko so se politične razmere v novo osvobojenih pokrajinah nekoliko uredile, je stopil dr. Kockar, kakor vsi drugi pristaši Narodne radikalne stranke, v Narodno radikalno stranko v Srbiji, ki sta ji načelovala g. Nikola Pašič in g. Stojan Protič. Zaupanje naroda, ga je postavilo za predsednika mestne organizacije v Osi-: jeku in za predsednika okrožne organizacije c virovitiški županiji. Deloval je ne samo na političnem, temveč tudi na kulturnem in gospodarskem polju. Leta 1910 je osnoval »Srpsku ratarsku i za-natljisku štedionicu d. d. v Osijeku«, nadalje »Srpsku štampariju d. d. v Osijeku«. Bil je starosta osiješkega Sokola in predsednik srbske cerkvene občine v Osijeku. Leta 1920 je privedel pokojnik 11 radikalov v mestno zbornico v Osijeku, tako da je postala radikalna skupina najmočnejša. Bil je poslanec ustavotvorne skupščine, o priliki zadnjih volitev pa je bil ponovno izvoljen za narodnega poslanca. — Zvestemu narodnemu borcu bodi ohranjen trajen spomin.
Seja je z ozirom na današnji položaj stranke zelo važna, ter prosimo za polnoštevilno udeležbo.
OKROŽNICA.
L Srezki odbori naj sestavijo in predložijo oblastni seji dne 27. maja natančno poročilo o gospod, in pol. že-' Ijah okraja in krajev v svrho skupne akcije.
II. Srezki odbori naj z vso vnemo začno z organizacijo krajev in naj do končne organizacije pridobijo na posameznih voliščih po 1 — 2 zaupnika v svrho razpošiljanja strankinega tiska.'
*■ Maksim Gorki:
Pravljica.
Na eni strani zemlje so živeli Matičkovi, na drugi pa Martinčkovi, med njimi pa je bila reka.
Zemlja je tesno mesto, ljudje so sa-mogoltni in nevoščljivi in zato nastane med ljudmi radi najmanjše stvari — pretep; kakor hitro ni komu kaj všeč, takoj zakriči — ura! in — s pestjo v gobec.
Stepejo se, premagajo drug druga In hajdi preštevati dobiček in zgubo: seštejejo — kaj za vraga? ... — zdi se, da so se dobro bili, naravnost brez usmiljenja, a zdaj naenkrat izgleda, — da se ni izplačalo.
Prisojajo Matičkovi:
»Saj, če dobro premisliš, ni Martinček več kot deset para vreden, da smo ga pa ubili, nas je stalo cele tri dinarje. 1 Kako neki to?«
Martinčkovi tudi premišljujejo:
»Za Živega Matička živ krst ne bi dal več ko en groš, da smo ga pa s , sveta spravili, treba je bilo potrošiti poldrugi dinar!
»Kako je to mogoče?«
In v strahu drug pred drugim sklenejo:
^Treba sl je nabaviti več orožjf-
tedaj bo vojna hitreje tekla in uboj bo potem ceneje.«
A njihovi verižniki si nabijajo debelo mošnjo in kriče:
»Ala fantje, rešujte domovino Domovina je draga!«
Pripravili so orožja brez števila, izbrali si pripraven čas in hajdi drug druga s sveta spravljat!
Bili so se, bili, premagali drug druga, oropali in začeli so zopet šteti dobiček in stroške: naravnost nerazumljivo je!
»Tukaj,« govore Matičkovi, »ni nekaj prav. Zadnjič smo Martinčka po tri dinarje ubivali, zdaj pa smo dali za vsako pogubljeno dušo celih trideset!«
Vsi so potrti. A Martinčkovim tudi ni lahko pri srcu.
»Slaba je, slaba! Tako draga je ta vojna, da bi jo človek kar pustil!«
No, kot trmasti ljudje so rešili:
»Treba bi bilo smrtonosno tehniko veliko bolj kot dozdaj razviti!«
A njihovi verižniki si nabijajo mošnjo in se dero:
»Fantje, domovina je v nevarnosti!«
A sami natihem in počasi cene povišujejo in povišujejo.
. Razvili so Matičkovi in Martinčkovi smrtonosno tehniko, premagali drug druga, ograbih, začeli preštevati dobiček in stroške: naravnost razjokaj sel
Ziv človek nobene cene nima, a ubiti ga stane vedno več in več!
V mirnem času tožijo drug drugu:
»Na kant nas bo spravilo to delo!« govore Matičkovi.
»Nagi pojdemo po svetu!« se soglašajo Martinčkovi.
Vendar, če se je le kdaj Čigava-koli raca napačno pod vodo skrila, so se takoj zopet stepli.
A njihovi verižniki bašejo mošnje In se pritožujejo:
»Tile bankovci človeka naravnost upehajo! Grabi jih kolikor hočeš, še jih je premalo!«
Sedem let so vojevali Matičkovi in Martinčkovi, mlatijo drug druga neusmiljeno, mesta uničujejo, vse požigajo, celo petletne otroke so prisilili streljati z brzostreli. Tako daleč so prišli, da so enim ostale samo coklje, drugim pa — ničesar drugega kot kravate; čisto goli hodijo narodi.
Premagali so drug druga, oropali — začeli seštevati dobiček in stroške; kar osupnili so, ti in oni.
Oči povesijo in mrmrajo:
»Veste kaj, fantje, kakor je vidno, se smrtonosno delo popolnoma nič ne vjerna z našim žepom! Le poglejte! Vsak ubiti Matiček stane tristo dinar-
jev. To ne gre, treba je drugače začeti! ...«
Posvetovali so se in odšli so vsi skupaj na breg, a na nasprotni strani stoje sovražniki, tudi vsa tolpa.
Seveda, neprijetno jim je, gledajo drug na druga in kakor da jih je sram. Postali so, pocepetali malo semtertja in kriče z brega na breg:
»Kaj bi radi?«
»Mi, nič! A vi?«
»Mi tudi ničesar nočemo.«
»Mi smo prišli kar tako na reko pogledat.«
»Mi tudi...«
Stoje, praskajo se, katere je sram, a drugi žalostno vzdihujejo.
Potem zopet kriče:
»Ali imate kaj diplomatov.«
»Imamo. A vi?«
»Tudi.«
»Ah, vi!«
»A vi?«
»Da, no, pa kaj čemo?«
»In mi? Mi tudi...«
Razumeli so drug druga, pometali diplomate v reko in začeli resno govoriti
»AH veste, zakaj smo prišli?«
»Menda vemo!«
»No, zakaj?«
»Mirih bi se radlU
Začudili so se Matičkovi:
»Kako ste se tega domislili?«
A Martinčkovi se smehljajo in govore:
»Ja, veste, mi smo tudi sami zato Prišli. Preveč nas že stane ta vojna.«
»To je pa gola resnica!«
»Čeprav ste sami lumpi, vendar, dajmo živeti med seboj v miru, a?«
»No, čeprav ste sami tatovi, vendar smo soglasni!«
»Dajmo, živimo po bratovsko, boga mi, ceneje boi«
»Pa dajmo!«
Razveselili so se vsi, plešejo, skačejo, kakor obsedeni, ognje so zažgali, device drug drugemu jemljejo, konje kradejo in kriče drug drugu, objemaj« se:
»Premili bratci, ali ni lepo, a? Čeprav bi... kako bi rekel...«
A Matičkovi jim odgovarjajo:
»Predragi! Vsi smo ena duša, eno srce. Čeprav ste vi, seveda tudi. • • no, — je že dobro!«
drug druga polagoma, na poš A verižniki, žive, kakor božjih zakonih...
Frevel P
Dnevne novosti.
Načelstva Pokrajinske “a pripravijo natančen
' ~ Koniereiica profesorjev medicinskih takeltet v Zagrebu. Zagrebški profesorji anedicmske fakultete so sklicali za Binko-,stj konferenco v Zagreb, na katero so po-tudi svoie tovariše iz Beograda in Ainbljane. Na konferenci so razpravljali o možnostih za čim .tesnejše sodelovanje vseh «aiultet. Razpravjjali so tudi o aktualnih vprašanjih, ki se tičejo dela in potreb na-medicinsklii fakultet
,. Železničarska pragmatika. Ministr-sks svet je sprejel predlog prometnega mi-"Jftoa, ^ da se izdela za prometno csobje Posebni zakon, ki pa mora biti sestavljen duhu splošnega uradniškega zakona, z razliko, da bodo dobivali železničarji višjo stanarino.
i,, ~ Inspekcijsko potovanje načelnikov, •ministrstvo za šume in rude je poslalo na mspekcijsko potovanje nekaj svojih načei--fffav, ki bodo obiskali vse državne goz-S°.ve in rudnike. Po svojem povratku po-,ualo svoje poročilo ministru.
.	— Predpriprave za redukcijo v Sara-
«vu. Poedina ministrstva so sc obrnila na uprave v Sarajevu,
,	.	. natančen popis stalnih m ho-
norarnih uradnikov. Načelstva bodo dala rudi svoje mišljenje o osebah, ki so primerna za redukcijo.
n — delavce, ki hočejo na Špansko,
' oslaništvo naše kraljevine v Madridu ja-, .la P° ministrstvu zunanjih del, da priha-v zadnjem času v precej velikem šte-’'"u.v, Španijo naši delavci, da bi si tam poiskali posla. Ker je v Španiji velik za-Produkcije in ker je masa španskih •eiavcev nezaposlena, se opozarja naše de-posebno v Sloveniji, da v Španiji 2 ,. m da se naše delavstvo ne bi izpostavljalo nepotrebnim stroškom in da ne ^obremenjevalo naših oblasti v inozem-
Proslava srebrnega škofovskega ju-dr* Antona Bonaventure Jegliča se 'tol v dnevih 26, in 27. maja po sledečem oh c u' ^ soboto, dne 26. maja zvečer: 8; uri slovesno zvonenje po vseh Ijub-. lanskih cerkvah. Ob pol 9. uri: Sviranje 'Pme cerkve. Svirale se bodo sledeče j“ta godbe Dravske divizije v zvoniku 1 Kladbe: t. Premeri: Slavnostni zbor h
j,	ezoškofovi 25-letnici; 2. dr. Kimovec: norija, Slovencev kraljica; 3. Škroup: Pa-
himna. — Ob 9. uri: Podoknica Zve-r® ljubljanskih pevskih zborov pod vodst-F- Prelovca pred škofijskim dvorcem, ■li« b£do F- Juvančevo »Slovensko zem-F- S. Vilharjevo »Našo zvezdo«, m . foje tenorski
k,	ri,] Šimenc, in E. Adamičev koral »Ti
ilwit1? foje tenorski solo operni pevec g. >1 ’] Šimenc, in E. Adamičev koral »Ti la» nas ustvaril« s spremljevanjem fan-uf muzike dravske divizije. — V nedeljo, 'vi® f7* maja: Ob pol 10. uri dopoldne: Slo-lovn viiod jubilanta v stolnico. Potem sl. um sl°vesna pontifikalna maša, Te De-ln Papeška himna. Pri vhodu se bo pel • «nrlov »Pozdrav vladiki«, med mašo in ^ maši pa: Premrl: Missa B. M. V., po-a lubilantu; Premeri:	Oraduale;
«krSner: Jufailate Deo; Sattner: Te Deum; ;ork»!ip: ?apeJka bimna.. Petje bo spremljal slove*-1 2 °,r£*ie‘ — Fo končani cerkveni idVore
*iüvesnosti slovesen povratek v škofijski »ODofi 111 sprejem deputacij. - Ob 5. uri itva, : s,avnostna predstava Kat. dru-
rokodelskih pomočnikov v Dramskem «iri- d “ s s!cdtčirni točkami: 1. St. Pre-fcestVrč02drav vladiki. Mešani zbor z or-ÄJachn®^Ah Elizabeta: Ob jubileju. Dekla-tonu* 3; Skrivnost sv. maše. Po Calde-de la Barca priredila M. Elizabeta.
Vferlmi an/rn26,“ Primož 25—30 kg - den k-m« jjil ukraden
kron je
ključavničarju
na £or. železnico št. 12. Tatvina se je
težak,
dvo-
Ce-
uoči. Primoža je ukradel brž-toj voznik in ga odpeljal iz
QÄ ‘Ja
]i»tä5a“o kak
•^sta.
«a »7 Eugrešajo že od 22. aprila 60 letne-Cstaua £V^f da.rca. Iz Crne vasi. Ker so j2VedhVSu dosedanjc zasebne in uradne po-del n brezuspešne, domnevajo, da je pa-
-od ,,ož '-in?1?11100' rV b13'!6 pogrešajo baši,3-™633 20 letnega Poka Starina, ki je •Žalah	lz Ljubljane v Bišče pri Dom-
C».--.7“* o njem sumijo, da je padel po je v Savo. Mož je bil sivo oblečen in
na desno oko.
Sleparski preddelavec. Andrej Ba-
I
ln zlat prstan z
-Mart!0m'n eiavc®ma Šribarju Rudolfu in '»rvf>2U iff j pa ie odnesel na zaslužku
ii*uirÄr5® ““ “M-
0,fParski preddelavec. Andrej m-'javiC' prtddelavec, je ukradel svojemu de-'st ®u, Ivauu Matevžiču na Brdu zlat pr-’ “ 12 vejižice in zlat prstan z modrim
— Kolo znamke »Ruderer« je bilo ukradeno iz veže Košakove gostilne na Krekovem trgu Francetu Podobnikarju iz Osredka. Koto je last trgovca Leopolda Zoreta iz Polhovega gradca.
— Orožnik vlomilec. V Trebelnem je vlomil orožnik kapral Bosnič v postajno blagajno, ter je po izvršenem vlomu neznano kam pobegnil. Vzel je s sabo službeno puško in municijo.
— Vrtalni stroj 40 cm dolg, ročni ame-rikanski aparat za vrtanje lesa in železa, je ukradel neznan vlomilec kovaču Antonu Šušteršiču na Turjaku. Obenem je odnesel tat tudi 275 Din denarja.
— V Unišenišču pri Moravčah je odnesel nek vlomilec iz Rotarjevega stanovanja za približno 2000 Din razne obleke m perila in žepno uro.
— V Višnji gori je bilo ukradeno gostilničarju Francu Škufci nekaj obleke ta perila, srebrna ženska ura z dvema verižicama. Škoda znaša 2500 Din.
— Na Vrhniki je bila ukradena izpred neke gostilne Petru Steblerju iz Ljubljane 500 Din vredna nova, siva odeja.
— Novo harmoniko vredno 2625 Din je ukradel nepi postopač — po govorici Hrvat — gostilničarju Francetu Juvanu pri Sv. Urhu pri Zagorju.
— Ukraden ček. Jeli Jurjevčičev! iz Klisa je bi ukraden ček za 1826 Din, katerega je dobila od svojega sina Andreja iz Kalifornije potom podružnice Jadranske banke.
— V Laškem so skušali v noči dne 24. t m. trije dolgoprstneži vlomiti v trgovino Osolln. Trgovčeva dekla pa jih je opazila to poklicala domačine, kt so vlomilce prepodili.
_— Izpremembe in dopolnitve stanovanjskega pravilnika so izšle kot posebna brošurica pri Tiskovni zadrugi v 1.ubijan L Brošurica s poštnino vred velja 4 Din 50 p. Stanovanjski zakon. Pravilnik to Izpremembe skupaj pa velj’ajo s poštnino vred 15 Din.
— Postrvje mladice. Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani bo oddajalo prihodnje dni 30.000 postrvjih mladic po ceni 50 Din za 1000 komadov. Reilektanti naj sporoče naročila nemudoma društvu. Mladice bo treba prevzeti v vališču v Že-limljah; posodo za transport ribic je treba prinesti s seboj. Dan prevzema se bo naročnikom nemudoma sporočil.
— Celjske novosti. Mestni magistrat celjski objavlja razglas, v katerem poživlja ono prebivalstvo, katero je v posesti k vojnemu plenu spadajočega materijala, da istega do konca julija t. 1. odda za Celje pri komandi vojnega okrožja. Kdor bi se ne odzval poživil, se mu bo po določenem terminu to blago odvzelo brezplačno in bo vrhutega še kaznovan. — Zidava palače Jadranske banke v Aleksandrovi ulici se bliža koncu. Izvršujejo se končna dela in bo palača v doglednem času izročena svojemu namenu. — Na glavnem trgu je umrla zasebnica Frančiška Marija Hribar v 84. letu starosti. — Pukovska slava celjskega pešpolka se bo proslavila, kakor smo kratko že poročali, v ponedeljek 28. t. m. s službo božjo v evangeljski cerkvi, katera se vrši ob pol 9. uri. Ob pol 10. uri je na Glaziji rezanje kolača ta blagodare-nje. Ob 15. uri so istotam vitežke vaje in vojaška zabava, pri kateri svira mariborska vojaška godba pod vodstvom Icapel-nika g. Flerzoga. — Okrožni zlet celjskega okrožja Celjske Sokolske župe se vrši 8. julija v Konjicah. — Plesni večer slovenske plesalke L. Wisiakove je danes v soboto v mestnem gledališču. Koreograf je g. Väclav Vlček, na klavirju spremlja A. Balatka. Na večer, kateri je v Ljubljani to Mariboru lepo uspel, opozarjamo še enkrat celjsko občinstvo.
— Mariborske vesti. Justiflkaeija morilca Rozmana. V petek ob pol 7 zjutraj je bii na dvorišču tukajšnjega okrožnega sodišča obešen morilec Anton Rozman, ki je bil 22.junija lanskega leta obsojen pred mariborsko poroto na smrt radi umora 70 letne Apolonije Silakove, stoiki-, nje finančnega svetnika dr. Brenceta. Roz-. mana je naznanilo o zavrnitvi ničnostne pritožbe in vest o usmrtitvi zelo potrla, vendar je stopil pred vešala mirno in brez znakov razburjenja. Justifikacijo je izvrši! krvnik Mauzner s svojini pomočnikom. Po treh minutah je krvnik javil sodnemu dvoru, da je smrtna obsodba izvršena. To je bila v Mariboru že druga justifikacija v tem letu. — Prevoz judenburških žrtev. Na mestnem magistratu se vrši 28. t. m. ob 5. uri popoldne posvetovanje j pripravljalnega odbora, ki si je nadel nalo-
go, da 'se poskrbi za časten sprejem judenburških žrtev, ki se prepeljejo v domovino skoz Maribor dne 30. t. m. Odboru načeluje župan Grčar kot predstavnik mestne občine, ki je sklenila prirediti za svobodo domovine padlim borcem slovesen sprejem. — Koncert Glasbene Matice. Dne 2. junija t. 1. priredi mariborska Glasbena Matica svoj edini koncert v tej sezoni. Sloves naše Glasbene Matice iu izbrani spored jamčita za prvovrsten umetniški užitek. — V petek, dne 25. t. m. je umrla tukaj vdova po mizarju Eva Jan-del v 82 letu starosti.
— Dolga pravda v Beogradu. V Beogradu je bila te dni končana preiskava proti zakonskima Ilič, ki sta obdolžena tridesetih tatvin. Razprava se bo vršila dne 2. junija. Povabljenih je nad dvesto prič. Razprava bo trajala okoli 10 dni ta je največja, kar se jih Je vršilo v zadnjih letih.
— Stavka brivskih pomočnikov v Beogradu. V četrtek so stopili v stavko brivski pomočniki v Beogradu. Vzrok stavke je zahteva po zvišanju plač.
— Otvoritev restavracije »Emona«. V nedeljo, dne 27. t. m. se otvori pod kavarno »Emona« v palači Kreditne banke najmodernejše urejena restavracija, katero našemu občinstvu najtopleje priporočamo. — Glej inserat!
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko, z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno In debelo v Ljubljani, Breg 20 to Aleksandrova cesta 1.
Novosti iz Primorske.
— Cerkev v službi raznarodovanja. V Kanfanaru so nedavno dobili novega dušnega pastirja, je menda šele pri vročitvi dekreta zvedel, da obstojajo na svetu tudi Slovani. Takoj pri prvi službi božji, je zbranim vernikom povedal, da se bo odslej molilo v italijanskem jeziku. Ljudje so strmeli, kajti niso pričakovali, da bodo slišali take besede iz ust božjega namestnika, ki je poklican, da uči vse narode. Hrvatje pa, ki tvorijo 90 odstotkov kanfanarskega prebivalstva, naj poslušajo božjo besedo v tujem jeziku, ki ga Um hočejo vsiliti italijanski nacijonalisti. Čudno je, da se kaj takega dogaja v državi, kjer ima svoj domicil papež in kjer se rekrutirajo vsi najvišji dostojanstveniki.
— Italijansko izzivanje na naši meji. V poslednjem času so pričeli reški fašisti ponovno izzivati našo stražo ter občinstvo. Te dni so obiskala neka italijanska društva Reto. Ob tej priliki so si ogledali tudi sušaški most. Tedaj se je vstopilo sredi mosta nekaj fašistov, ki so zmerjali našo stražo z zbranimi Italijanskimi psovkami in jo pitali s »sciavi*. Naša straža jim je pokazala hrbet to s tem svoje preziranje dvatisočletne kulture. Tudi pozneje enkrat so Italijani pokazali svoje junaštvo v izzivanju. Našli so seveda gluha ušesa.
Sokolski vestnik.
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) poživlja svoje članstvo in naraščaj, da se v čimvečjem številu v civilni obleki udeleži poldnevnega izleta moške dece na Brezovici v nedeljo 27. t. m. Odhod z vlakom ob pol 14. uri, povratek zvečer z vlakom ali pa peš. Zdravo!
— Sokolski Slet u Karlovcu. Dne 29. jima o.' g. bit će u Karlovcu slet sokolske župe Novo mesto, na kojem ćemo učestvovati i znatan broj društva, koja pripadaju okoliškim župama. Kako je Karlovac naročito ljeta vanredno ugodno izletište sa vrlo dobrim željezničkim vezama, pruža se svima prijateljima Sokolstva prilika da 1 oni prisustvuju toj jugoslovenskoj narodnoj manifestaciji I da joj dadu još ljepši i snažniji biljeg.
Naredno zdravstvo.
— Zdravstveno predavanje. Zdravstveni odsek priredi javno zdravstveno predavanje v soboto dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v Društvenm domu na Ježici. Predava zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire o Proletarski bolezni — jetiki.
— Otroški dom v Crikvenici. Pokrajinska uprava za Hrvatsko ta Slavonijo, oddelek za socijalno politiko v Zagrebu, je otvorila s 15. majem v Crikvenici dečji dom, ki je namenjen zdravljenju skrofuloz-nili, rahitičnih itd. otrok. Na razpolago je 30 mest proti dnevni odškodnini 30 Din in 20 mest proti dnevni odškodnini 15 Din. Podrobnejši pogoji glede sprejema so razvidni na mestnem magistratu, socijalni oddelek, v uradnih urah.
Iz prosvetnega življenja.
prosrv*Dru5tvo sJovenskih književnlko' točiti Vil*voje člane. da bi tajništvu spo-
»Društvo slovenskih književnikov« kom ^ E0 Prodal' sv0'e r°koplse založni-
,v 2aukvarja naslovilo na občinski svet hov n-10 Panovskih Interesov svojih čla-njeA P'Snro sledeče vsebine: »Z iinenova-dtajna?' Otona Zupančiča za definitivnega s* jiaturga tule. »Narodnega gledališča« ho j,, spraznilo njegovo dosedanje službe-dejstvn i ®estnega arhivarja. Obče znano Pst*hoJe* da te Lilo to mesto svojeeasno pfsateijij®n,0 2 namenom, da se slovenskim ^ksistenP^leposlovcem preskrbi primerna taoglj "®a. tako da bi se čim manj ovirani p°t5icn x?lstvovatf y svojem pisateljskem Var inj’p^ to svrho je bil kot mestni arhi-»ačeJo cü°Van Pesnik Anton Aškerc to to tolika (V 1,3 prekršilo pri imenovanju pe-Stvo Si mi0a Zupančiča. — Podpisano dru-•toenov»». akor ne PHsvaja pravice, da pri N elert„11 novega mestnega arhivarja starke Ba**055^® kakršnekoli konkretne pred-e dosUi pa 0P0Zarja in trdno pričakuje, da 1 varoZaM tradicija ne prekine in
"it,“«?» f sut ris
hovaniem 0b?h 5V0Jlh Prednikov. Z ime-vsake druge osebe b! n,mn , „
*eposlov-lna	5iiai PöeteÄ-sSv
tud? no ^ v lrl naš® kulture sploh, kor bi IU »*{.** W}» “Sodno učtokovJ-prerfr	svet jc omalovažujoč in
to našo kulturno in soeamlnn ^hivariaU1iniViCen? opo,zorK®v za mestnega laka 1 V£tl ,0S?br ‘ nam >e kot nozoči“ Povsem Irelcvar.ma, ki je pa ni knu«rstit4 ni[i «led leposlovce, uit] Kad BrÄvn^e- , Poudarjajoč, da so se ' “ Srosilsi nahajali trlj« ugledni leposlov-
ci, od katerih sta dva brez vsakega stalnega zaslužka, smatra podpisano društvo, da je obč. svet s tem svojim činom z izredno odkritosrčnostjo dokazal, da kulturno delo med Slovenci ne zasluži nobenega priznanja. — Podpisano društvo seveda nikakor noče kratiti obč. svetu pravice, da nagradi osebe, ki se mu zde zaslužne v kakršnemkoli oziru, najodločneje pa mora ugovarjati, da se za tako nagrajanje porabljajo institucije, ki so doslej služile izključno v kulturne svrhe. Z največjim ogorčenjem mora tudi zavrniti ob priliki tozadevne debate v obč. svetu izraženi argument, ki bi utegnil vzbuditi sum, da slov. književniki zahtevajo zase izjemnih ugodnosti pri službali, za katere bi ne biti ne sposobni, ne voljni vršiti jih. Sinekure prepuščajo slov. književniki ljudem, ki doslej niso še z ničemer dokazali, da bi bili zmožni za kaj drugega,— Iz navedenih razlogov je »D. s. k.« na svoji odborovi seji dne 16. t .m. sklenilo nasloviti na obč. svet zoper izvršeno imenovanje svoj najodločnejši protest. — Društvo slov. književnikov v Ljubljani.
~ BI. sini. koncert »Zveze godbenikov *a, „‘Ovenijo«. Za ta koncert, ki se vrši v soboto, dne 26. t. m. v veliki dvorani hote-
api iUi Y!ada splošno zanimanje. Spored je sledeč:	l. Wagner: Predigra k
0P?.r> *7®^. raoroar«. 2. R. Wagner: Car v e lik c ga P e k a izepere »Parsifal«. 3. J. Suk: BaM 4 R. Wagner: Siegfrledova
!dl1?’	nr:oPr^disra k »Tristana
in Isoldma smrt. 6. P. Čajkovsky: Capriccio Italien. — ouk m Caikovskv dirigira ravnatelj kr. opere gd. p. Rukavina, Wag-nerjevc skladne pa kapelnik kr. opere gd. L. Matačič. Vstopnic je še dosti na razpolago v trgovini Glasbene Matice (filharmonično poslopje).
— Skupna pevska vaja ljubljanskih v Zvezi včlanjenih moških zborov se vrši v soboto, dne 26. t. m. točno ob tri četrt na osmo uro zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Arhivarji naj gotovo prineso seboj note: F. Juvanec: »Slovenska zemlja«,
*» S, Vilhar: »Naša zvezda* * Jeßor-Sölptn
in E. Adamič: »Ti, ki si nas ustvaril« s fanfarami. Pevci naj se vaje udeleže polnoštevilno in točno! Odbor Zveze.
— Pouk slovanskih jezikov. Te dni se je vršilo v dvorani nove praške filozofske fakultete posvetovanje, ki so se ga udeležili člani Češko-ruske in Ceškoslovaške-ju-goslovenske lige ter češko-poljskega iu kiuba modernih filologov. Na posvetovanju so razpravljali o nujni potrebi poučavanja slovanskih jezikov na vseh čeških srednjih šolah.
— Kulturno zgodo viuska razstava v Varaždinu. V Varaždjjiu se je osnoval posebni odbor, ki si je nadel nalogo, da organizira yelike kulturno-zgodovinske razstave.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Sobota, 26. maja: »Kar hočete«.
Nedelja, 27. maja: Kat. društvo rokodelskih pomočnikov priredi proslavo 25 in 50-ietnega jubileja velikega jugosloven-skega vladike dr. Ant. Bonaventure Jegliča. Spored: I. St. Premeri: Pozdrav vladiki. Mešan zbor z orkestrom. 2. M. Elizebeta: Ob jubileju. Deklamacija. 3. Skrivnosti sv. maše. Po Calderonu dela Barca priredila M. Elizabeta. — Začetek ob 5. uri popo-ludne. — Izven.
Pondeljek, 28. maja: Hamlet Red Ä.
Opera.
Sobota, 26. maja: Zaprto.
Nedelja, 27. maja: »Vrag In Katra*. Začetek ob S. uri zvečer. — Izven, Pondeljek, 26, maja: Zaprto.
Torek, 29. maja: Carmen. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob pol 8 uri zvečer. — Red B.
Iz raznih kraiev naše kraljevine.
Ali ste že obnovili naroč-nlno za »Jutranje Novosti'?
— Ponesrečen beg nevarnega vlomilca. Nedavno smo poročali, da so v Zagrebu zaprli nevarnega vlomilca Cvoraka. Po policijski preiskavi so ga poslali v bolnišnico, ker je bolehal na jetiki. Stanoval je skupno z morilcem Tkalčičem, id je pred kratkim umrl. Z njegovo pomočjo se mu je posrečilo dobiti samokres, s pomočjo kojega je skušal te dni zbežati. Nastavil ga je nekemu strežniku na prsa ter nato zbežal v sami srajci na bližnjo streho. Po nekaj strelih se je predal in je bil znova odveden v policijski zapor.
— Ne skačite na tramvaj med vožnjo. Te dni se je pripetila v Zagrebu težka tramvajska nesreča, ki je zahtevala življenje 24 letnega Reliča. Nesrečnež je skočil med vožnjo na tramvaj tako nespretno, da je prišel pod priklopni voz, ki mu je Strl glavo in prsni koš.
— Brlog mladih tatov. Zagrebška policija je prijela štiri mlade fantiče od 11 do 13 let, ki so si napravili blizu mesta brlog v neki duplini, katero so pokrili z vejevjem. Kradli so perutnino in jo tam pekli. Eden izmed njih Je kot kolporter poneveril 1800 kron, ki so jih porabili za nakup masti.
— Slepar prodajal les zagrebške škofije. V gozd Vrabeške gore, ki je last zagrebške škofije, je prišel te dni neki moški, ki se je gozdarjem predstavil za zastopnika ravnateljstva ter dejal, da ima nalog prodati nekaj stavbenega lesa tamošnjim kmetom. Gozdarji so mu verjeli to prodal je precej bukovih to hrastovih debel za 10 tisoč Din. Kmalu za tem se je pojavil v gozdu Seloke in istotato prodal nekaj lesa za 13 tisoč Din. Ko so mu prišli na sled, je izginil. Ravnateljstvo kaptolskih gozdov je razpisalo 1000 Din nagrade onemu, ki ga izsledi. Mož je srednje postave to je star 30 do 32 let.
— Skesan grešnik. Te dni se je prijavil zagrebški policiji Ivan Toljan iz Kamenice in skesano priznal, da ga peče vest radi več zločinov. Oktobra 1. 1919 je v svoji hiši umoril nekega Krznariča in je bU vsled pomanjkanja dokazov obsojen pogojno na 6 tednov zapora ter 20 tisoč kron odšliodine. Nadalje je ponaredil neko menico za 42 tisoč kron. Nato je odšel v Srbijo. kjer je obolel na malariji In se je sedaj vrnil, da ga zadene pravična kazen.
— Grozen požar pri Valpovu. Te dni je zbruhnil pri kmetu Japčeviču, nedaleč od Valpovega velikanski požar, ki je imel strašne posledice. Stanovalci, ki so legli trudni spat, niso niti zapazili, da gori hiša. Šele, ko so začeli padati raz streho goreči ogorki, se je zbudil mladi mož in je prebudil tudi ženo. Nato sta zdramila še oba otroka, katera je vzela v naročje prestrašena mati ta z njima hitela na prosto. Mož pa je hitel v hlev, .da odveže živino. Ko je prišla mati do praga, se je naenkrat zrušil krov in ji Iztrgal enoletnega sinčka iz rok. Revček je zgorel v žerjavici. Tudi mati ta 4 letna deklica ste bili zelo opečeni. Mož ju je takoj naložil na voz ta ju odpeljal Valpovo. Vendar pa ste obe žrtvi podlegli zadobijenim poškodbam. Žena je bila stara komaj 25 let. Tako je ostal mož brez imovine ta brez družine.
—- Sleparski cestni kontrolor. K ce-satrju Antonu Šoštariču, kočarju na Moti pri Hrastju, je prišel neznanec to se je predstavil za cestnega kontrolorja In Inženirja cestnega zastopa, češ da ima nalog ugotoviti materljelno stanje cestarjev svrho izboljšanja plač in pa dobave dežnih plaščev to drugih potrebščin. Šoštarič ga je prijazno pogostil s kruhom, vinom to mesom, katera gostitev ga Je stala prelro 75 Din. Ker se je lopovu pri Šoštariču tako lepo posrečilo, je obiskal še tri njegove tovariše m sicer Henrika Lebna iz Žabja-ka, Ignaca Helberja iz Starešine in pa Fr. Crnkota iz Melov, Povsod je bil dobro pogoščen to je dobil od vsakega še čedno nagrado.
—- Ustrelil se je radi 160 dinarjev. Na btakoštno nedeljo se je ustrelil v Sarajevu finančni stražnik Franjo Šivak, ker se je bal kazni radi poneverbe 100 dinarjev, ki jih je dobil kot pristojbino.
— Iz strahu pred kaznijo. V vasi Jovanovem blizu Osijeka, je živel prilično bogat kmet Seiler, ki pa je zelo rad posegel po tuji imovini. Tako je često zahajal v gostilno po žganje. Medtem, to je gostilničarka natakala žganje v steklenico, je skopuh jemal fz blagajne denar. Nedavno pa je to opazila gostilničarka to v sili je priznal, da ji je kradel že precej časa. Pripravljen je bil plačati 5000 Din, ato ga ne bi ovadila. Ona je bila s tern zadovoljna to je sprejela ponujeno vsoto. Ravno tedaj pa so prišli v vas orožniki in so ga hoteli zaslišati. Iz strahu, da bo zaprt, se Je skopuh ustrelil.
— Kovinarska stavka v Subotici. Dne 15. t. m. so stopili v stavko delavci tamošnje tvornice električnih motorjev, medtem ko stavkajo delavci tvornice železa to vagonov že precej časa.
~ Roparske bande v Bosni Dne 16. t. m. je napadla v bližini Travnika v gozdnem podjetju na planini Potajnici delavce to nekaj orožnikov skupina približno 600 kmetov iz bližine, ki so bili oboroženi z vilami, sekirami, motikami, puškami ta revolverji. Pri Gostinju je prišlo do krvavega spopada, v katerem je bil en orožnik ubit to poveljujoči častnik ujet in razorožen, a so ga seljaki kasneje izpustili. Kmetje se še vedno nahajajo v gozdu, Id so ga zasedli. Oplenili so vse naprave in poslopja podjetja. Kar so našli stvari, ki se niso dale odnesti, so polili z bencinom in petrolejem in zažgali, živino pa so odgnali s seboj. Iz Travnika je bil odposlan oddelek orožnikov, kakih 50 po številu, ki imajo nalog, da se izognejo vsakemu oboroženemu spopadu s seljaki in da naj počakajo iz Sarajeva višjega uradnika šumskega ravnateljstva. ki bo skušal na lep način pomiriti kmete. Baje so vodili uporne kmete Radičevi agitatorji.
— Nenavadna podkrepitev zahtev. Spltska občina Je dobila^ anonimno pismo, v katerem je neznani pošiljatelji groze, da bodo pokvarili vodovod ter zastrupili vodo, ato se ne napelje vodovod to električna razsvetljava v neki del mesta. Policiia pridno stika za tajinstvenimi pisci.
— LčlteL z vsemi usposobljenostnlml dokazi V Šibeniku se is te dni vršila razprava proti nekemu Dušanu Krlvaiu radi ponarejevanja Javnih listin. Omenjeni je bil zadnji čas nastavljen za učitelja. Imel je zrelostno spričevalo z učiteljišča ter gimna-fje.	da j/dovršil
trgovsto solo v Zagrebu. Pri natančnem pregledu so spoznah, da se je učitelj po-
Hj?1* ^afnif.+.napi,saL da ie dovršil gimnazijo s trinajstim letom. To je dalo povod, da mu Proisk&U obisti to ga vtaknili v
Iz društvenega življenja.
— Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice za Slovenijo. V nedeljo, dne 3. junija 1923 točno ob pol 10 .uri dopoldne se vrši v dvorani Narodnega doma v Celju IV. pokrajinski zbor delegatov podružnic Jugo-slovenske Matice v Slovenii. Na ta letni zbor pošljejo vse podružnice Jugosloven-ske Matice svoje delegate. Dnevni red zbora je sledeči: 1. Otvoritev in pozdrav po predsedniku pokrajinskega zbora. 2. Poročilo glavnega tajnika. 3. Blagajniško poročilo. 4. Predlogi in nasveti podružnic. 5. Volitev pokrajinskega odbora. 6. Slučajnosti. — Zborovanje delegatov je zaupno ter imajo dostop v zborovalno dvorano le oni, ki se Izkažejo pri vhodu z izkaznico pokrajinskega odbora. — Podružnice so svoje delegate že Imenovale, ako pa želi kdo izmed članstva biti navzoč pri zborovanju v Celju, naj javi to svojo željo pokrajinskemu odboru v Ljubljano, ki mu pošlje izkaznico. — Nasvidenje 3. junija v Celju. —
— Invalidska prireditev v Tržiču. Podružnica udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Tržiču priredi prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. veselico s srečelovom, šaljivo pošto. Cisti dobiček gre za vojne žrtve. Pričetek ob 3. uri popoldne. Veselica se vrši v društvenem domu. Prosimo obilne udeležbe, ker je čisti dobiček namenjen za vojne žrtve.
— Akcijski odbor državnih nameščencev, železničarjev iu upokojencev izvrše-valni (ožji) odbor državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev ima prihodnjo sejo v soboto dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Gradišču št. 7. — Akcijski odbor.
— Prve žrtve- Pokrajinski akcijski odbor javnih nameščencev, železničarjev to upokojencev naznanja, da so v boju za upravičene zahteve padle prve žrtve. Iz Beograda Je bil prestavljen neki višji železniški uradnik v provinco, iz Ljubljane pa komisar finančne kontrole Peter Deržaj v Beograd. Akcijski odbor je dobro vedel, da ni boja brez žrtev; zato ga take ln enake persekucije niti najmanj ne strašijo. Našel bo pota, da bodo prišli oni, ki se Izpostavljajo za naš dobrobit, prejalislej zopet nazaj na stara službena mesta — k svojim rodbinam. Takoj pa mora rešiti bede rodbinske člane prestavljenih, ki so zašli v veliko pomanjkanje, ker je danes pač nemogoče, živeti s prepičlimi prejemki na dv« strani. V to svrho se bo odbor v najkrajšem času obrnil na vse državne nameščence s klicem: Na pomoč! in upa na p«4-boliše uspehe, — Akcijski odbor,
Sport in turistika.
— Prvenstvena tekma med Primorjem in Ilirijo se vrši v nedeljo 27. t m. ot 17. uri na igrišču Ilirije. Ob pol 16. uri Igrata prv. tekmo rezervi obeh klubov.
— Primorje : Ilirija. Za prvenstveno nogometno tekmo med Primorjem to Ilirijo, ki se vrši jutri na prostoru Ilirije, vlada v športnih krogih veliko zanimanje. Tekma bo zanimivo merilo za razmerje moči med Primorjem to drugimi našimi klubi ter naj pokaže, ali je podleglo Primorje v prv« tekmi proti Hermesu zares le slučajno. — Lani je končala prvenstvena tekma med Ilirijo in Primorjem z rezultatom 8 : 1 za Ilirijo, kar znači kvalitetno razliko celega razreda. Letos kože, da je razmerje moči bolj izravnano. Primorje ima sicer diskvalificirane tri igralce, toda tudi Ilirija bo morala nastopiti brez spodnjega krilca Zupančiča I!., ki je pri vojakih, brez obolelega desnega branilca Pretnarja in brez diskvalificiranega Vidmajerja in Grilca.
— Odbor S. K. Primorje nam sporoča, da nastopi pri nedeljski prvenstveni tekmi z Ilirijo s kompletno rezervo, ker Je večina prvega moštva deloma od podsaveza kaznovana ta pod zaporo za domače tekme, deloma biesirana od tekme z dunajskimi AmateurjL Prvo moštvo S. K. Primorje pa želi, da nastopi v prijateljski tekmi kompletno proti prvemu S. K. Ilirija, kjer bi moglo meriti svoje sile z Ilirskimi sportskimi tovariši pod normalnimi pogoji,
— S. K. Slovan, Ljubljana, gostuje v nedeljo, dne 27, t m. v Varaždinu proti S, K. Drava.
NOGOMETNA TEKMA V MARIBORU.
V nedeljo ob pol 5 popoldne se vrši na igrišču »Maribora« prvenstvena tekma med I. S. S. K »Mariborom« In celjskim »Atletik-Sport-Kluborn«.
—Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki igra 3. junija v Krakovu proti reprezentanci Poljske in 11 junija proti reprezentanci kraljevine Romunije, Je slednjič sestavljena in sicer: Friedrich—Vrbančič Dasović (Hašk) — Pažur II, Dubravčič, Paškvan (Concordia) — Babič (Gradjan-sk0, Petkovič (Jugoslavija, Beograd), Per-ška (Gradjanskl) Vinek (Hašk), Ambraham (Vojvodina, Novi Sad). Kot rezerve proti Poljski so določeni: Jovanovič, Markovič (Jugoslavija), Zinaja 11 (Hašk), Vragovič (Gradjanskl), Kujundžič (Bačka, Subotica) ju proti Romuniji so: Vrdjuka (Gradjanski) ter Zinaja I (Hašk).
G raz—Zagreb, medmestna tekma st vrši v nedeljo, 27. t. m. v Zagrebu. Repre-zeiitanca Zagreba nastopi v sledeči sesta-v>: vrdjuka—Pažur I, Verderber—Pažm il, Dubravčič, Paškvan—Pavlekovič, Vragovič, Perška, Perci. Babič.
F- C. Phönix—Ludwigshaien, kl Je
gostoval za Binkoštne praznike na Dunaju Proti Hakšah to W. A. C.-u, se poda 7. Junija na turnejo pa slovanskem Jugu. Svojo Prvo tekmo odigra v Trstu ter se pada nato v Split, Dubrovnik, Sarajevo, Zagreb ter Igra na povratku tudi pri nas v Ljubljani,
— Italija — Češkoslovaška Navedena meddržavna tekma se vrši v 'nedeljo 27, ni. v Pragi. Ves športni svet pričakuje največjim zanimanjem Izid tekme, osobito vsled dejstva, da Italija v zadnjih dvanajstih internaefjonalnih tekmah še ni bila poražena. Tekmo vodi znani dunajski sodnik H. Retscbury.
— Belgijsko nogometno prvenstvo si Je Priboril Union St Gilloise.
— Turnverein Augsburg igra 30. in 31. t. m, v Zagrebu proti Oradjanskemu.
* Slepec spregledal vsled groze. Angleški listi poročajo, kako je te dni potoval fz lužne Afrike v London pesnik Herbart Gileon. Za časa svetovne vojne je bil v južni nemški Afriki težko ranjen in je ob tej priliki izgubil vid. Ko se je nahajala ladja na odprtem morju, je nenadoma nastal velikanski vihar, ki je sukal ladjo kot orehovo lupinjo. Pesnik je obolel na mrzlici in ko se ie osvestil, Je s veselim b*6-jpxü, da t« mu J* povnOi
Gospodarstvo
Tekstilna industrija
v Jugoslaviji.
Na5a država mora uvažati ogromne množine tekstilnega blaga. Skoro 50 odstotkov celokupnega uvoza odpade na tekstilno blago. Dasiravno imamo v državi velika podjetja, ki izdelujejo prvovrstno blago, vendar lastna produkcija še dolgo ne bo zadostovala za kritje domačih potreb. Naša domača industrija ima okrog 101.000 vreten in 3570 statev. Njena kapaciteta znaša letno circa 4 milijone kg surovega bombaža. Tudi v slučaju, da bi naša tekstilna podjetja svojo kapaciteto popolnoma izrabila, ostane velik del domačega konsuma nepokrit, radi česar bi bilo v naši državi potreba še precej velikih tekstilnih podjetij. Če za ustanovitev teh podjetij ne zadostuje domači kapital in to je skoro gotovo — potem bo treba pritegniti tujega, ker je na vsak način treba gledati, da se razbremeni naša trgovinska bilanca. Velike težkoče so tudi z uvozom surovin, ker naša država dosedaj še nima nobenega porabljivega pristanišča, ki bi bilo zvezano z zadostnim železniškim omrežjem z industrijskimi centri, tako da se mora uvažati surovi bombaž preko italijanskih ali pod italijansko kontrolo stoječih pristanišč.
. Ureditev pristanišč z zadostnimi prometnimi zvezami je torej nujno potrebno. Ravnotako nujno potrebna pa je reorganizacija in izboljšanje bombaževih plantaž v Macedoniji. Sedaj pridelajo na plantažah v Macedoniji 1731 q bombaža Oeta 1921), toda po mnenju strokovnjakov bi se mogli doseči v Macedoniji naravnost sijajni rezultati bombaževe kulture, če bi se uporabljale racijonelnejše obdelovalne metode.
Bombaževe predilnice imajo v celi državi približno 3600 industrijskih statev, ki producirajo vštevši tudi hišno industrijo skupaj okroglo 5 milijonov kg tkanine. Da bi mogla kriti naša domača industrija celotno potrebo domačega konzuma, bi bilo potrebno še približno
12.000	statev.
Industrija volne v naši državi je še manj razvita, ima pa vse predpogoje, da se razvije in izpopolni. Ima okrog
11.000	vreten in 350 statev. Za celotno kritje domačega konzuma bi potrebovali še kakih 10 tovarn, ki bi vsaka producirala 300.000 m na leto.
Kakor je razvidno iz tega, ima naša država sicer že precej razvito tekstilno industrijo, ki pa še dolgo ne bo mogla zadostiti domačim potrebam. Da pa ne bomo vedno navezani na uvoz in vsled tega odvisni od inozemstva, je jasno, da moramo to stroko naše industrije čimprej razširiti in izpopolniti, eventuelno s pomočjo tujega kapitala. Zato je dolžnost prizadetih krogov, da zainteresirajo inozemski kapital za našo tekstilno industrijo, kar sedaj, ko dnevno raste zaupanje inozemstva v gospodarsko in politično moč naše države, pač ne bo težko.
Iz boljševlške Rusija.
Položaj v Rusiji postaja pod bolj-ševiško vlado vedno slabši. To velja zlasti za gmotne razmere. Poljedelstvo, glavna in življenska panoga Rusije, propada celo v Rusiji. V Tumenski guberniji je obdelano samo 30 odstotkov predvojne in medvojne ploskve, ker kmetje niso mogli dobiti potrebne količine semenja. Potreba znaša 43 milijonov kg, dobili pa so samo 18 milijonov. Boljševiška skrb za povzdigo poljedelstva se vidi v tem, da je dal ko-misarijat za zunanjo trgovino v Markovski guberniji na razpolago 5 milijonov kg semen, katera pa so bila po izvidu agronomov vsa nerabna za po-setev. V Samarski guberniji ob Volgi so kmetje tako obubožali, da je njihova kupna moč popolnoma uničena. Celo kooperativi so prisiljeni, da morajo vrniti naročeno blago, ker ga ne morejo plačati. V Sibiriji stradajo lovska plemena, kar omogoča boljševiškim agentom, da si na račun truda gladujočega prebivalstva pridobivajo eksportno blago (krzno) ter potom tega državi tuje valute.
V celoti strada v Rusiji 5 milijonov ljudi, od katerih je preko 2 milijona otrok brez rodbine in brez zavetišča, torej popolnih sirot. Toda boljševiki se niti malo ne ozirajo na vse to siromaštvo, kajti njim so njihovi nameni več kakor življenje naroda. Kljub vsej lakoti izvažajo žito, le da dobijo tuje valute, katere pa ne uporabljajo za olajšanje bede ruskega naroda, temveč za življenje prevratne boljševiške propagande v inozemstvu. Poročilo, ki ga je priobčil neki Amerikanec v svojih vtisih iz Rusije, pravi, da je videl, kako so boljševiške oblasti natovarjale rusko žito za izvoz na ladjo v mestu, kjer se je istočasno raztovarjalo ameriško žito za gladi joče. Brezglavost brez primere! Drug primer, ki jasno osvetljuje boljševiško skrb za narod. Iz Norveške sta prispeli dve ladji živine, ki pa jo niso mogli prodati radi previsoke carine ter sta se morali s tovojorn
vrniti iz pokrajine, kjer cepajo cele množice od lakote.
Kljub vsej boljševiški propagandi in kljub vsem vestem, da se gospodarski položaj sovjetske Rusije pod boljševiško vlado izboljšuje, so boljševiki sami prisiljeni, da priznajo, da vlada v državi lakota. Tako jc oblastni komisa-rijat caricinske gubernije procenil številu gladujočih na 230.000 oseb ter razglasil, da je potrebna nujna pomoč.
Tako daleč, so privedli Rusijo boljševiki do sedaj. Toda lahko si je ustvariti sliko, kam bo Rusija pod boljševiki še prišla, če se ljudstvo samo ne bo spametovalo in poslalo svojih krvosesov tja, kamor spadajo. Gotovo je, da ni nikjer na svetu takega imperijalizma in pritiska, kakor ravno pod vlado boljševikov, ki operirajo z gesli o svobodi in enakosti...
Madžarska.
Dvoje ciljev si je zastavila madžarska vlada pri reševanju državnega gospodarstva: preprečiti draginjo in izboljšati valuto. Prvotno je vlada le poskušala in tipala, kje bi veljalo prijeti. Eksperimentiranje pa se menda nikjer tako hudo ne maščuje, kakor v gospodarstvu. To so občutili Madžari na lastni koži, zato so se odločili za doslej-, nejšo politiko. Pa tudi ta korak Madžarski ne prinaša niti upanja na ozdravljenje njenega gospodarstva, kajti vlada se poslužuje pri svojem gospodarsko -izboljševalnem delu popolnoma napačnih sredstev.
Pomanjkanju denarja je hotela vlada odpomoči s tiskanjem bankovcev, torej z inflacijo. To se ji ni posrečilo, oziroma, vsaj v taki meri se ji ni posrećio, kakor je nameravala. Madžarska ima za svoje sedanje razmere pač veliko prevelik aparat, ki ga bo morala na vsak način prilagoditi razmeram. Ce bi porabila novotiskane bankovce izključno v produktivne svrhe, bi morda še šol, na drug način pa je izključeno. Svoje izdatke si bo morala Madžarska na vsak način prilagoditi dohodkom, če bo hotela vsaj deloma v doglednem času izboljšati svoje gospodarstvo.
V	svrho izboljšanja valute in pa zmanjšanja draginje je skušala vlada nadalje odstraniti nesoglasje med notranjo kupno močo madžarske krone in pa njenim inozemskim tečajem. Da bi dosegla to, se je poslužila cele vrste uvoznih in izvoznih prepovedi, ki pa so imele ravno nasproten učinek, kakor je vlada nameravala. Ker pa se je ravnal inozemski tečaj krone po tem, koliko blaga si je mogel inozemec kupiti za pridobljene krone, so Madžari s tem, da so inozemcem otežkočali nakupe na Madžarskem, sami zmanjševali ocenjevanje krone v inozemstvu. Krona je padla in potegnila cene za seboj. Sedanja politika Madžarske ne kaže nikakih izprememb. Zato je tudi gotovo, da Madžarska toliko časa ne bo dosegla nikakega izboljšanja svojega gospodarstva, dokler se bo držala poti, o katen o morala že sama spoznati, da ni pravilna.
INDUSTRIJA.
X Tovarna gorčice v Kanmiku. V Kamniku se je pred kratkim osnovala tovarna gorčice »Eta«. Pozdravljamo ta novi napredek naše domače industrije z največ-jim veseljem tem bolj, ker doseđaj nismo imeli v državi še nobene take tovarne, tako, da smo tudi v tej stroki postali neodvisni od inozemstva.
X Srednjeevropski lesni trust. Madžarski list »Az Ujsag« javlja, da namerava neka kapitalistična ameriška skupina združiti češkoslovaška in romunska lesna podjetja v trust, v katerega bi se pritegnila tudi Foresta in ki bi se kasneje razširil v srednjeevropski lesni trust.
X Izvoz sladkorja iz Poljske je znašal v kampanji 1922/23 skupno 95.000 ton sladkorja.
X Položaj na Italijanskem delavskem trgu postaja vsled gospodarske krize vsak dan slabši. Vlada je izdala sedaj dekret, po katerem ne sme nobeno podjetje za-posljevati več kakor 10% inozemcev. S tem skušajo Italijani doseči zmanjšanje števila brezposelnih, ki znaša sedaj preko 300.000 ter dnevno še narašča. Poleg tega obstojajo predpisi za zaposljevanje invalidov (o čemur je naš list že poročal).
TRGOVINA.
X Prepoved uvoza v Romunijo. Ker je romunski uvoz eden največjih vzrokov stalnega nazadovanja leja, se je vlada odločila, da preuredi zunanjo trgovino. Skoro polovico predmetov, ki so se dosedaj uvažali v Romunijo, se odslej ne bo smelo več uvažati. Uvoz bo dovoljen samo za one predmete, ki so v državi neobhodno potrebni. V svrho regulacije uvoza je bila pri ministrstvu trgovine in industrije obrazovana posebna komisija. Projekt je bil sedaj predložen finančnemu ministrstvu na vpogled in odobrenje, ker bo ta reorganizacija najbrž vplivala na državne dohodke.
X Olajšanje uvoza sladkorja v Romunijo. Romunsko finančno ministrstvo je odredilo, da se za sladkor, ki se bo uvozil v državo do 1. septembra, ne plača nikaka carina. Ta sladkor se bo razdelil javnim oblastvom, da ga razdele prebivalstvu po nabavni ceni.
X Podražitev soli v Avstriji. Avstrijski finančni minister je odredil z 24. majem sledeče cene za sol v Avstriji: Luksuzna sol 4200 kron, namizna sol 3600 kron in navadna sol 3000 kron.
X Ameriška živina za Avstrijo. Neka dunajska firma , je dobila od poljedelskega ministrstva dovoljenje, da sme uvoziti tedensko'do 300 glav živine iz Amerike. Prvi transport je došel te dni na Holandsko hi
Y	Kratkem. prispel na Dunaj.
X Nov draginjski val v Nemčiji. Naraščanje tečaja dolarja in pa brezuspešna prizadevanja nemške vlade, pomagati propadajoči marki, sta povzročila nov val draginje v Nemčiji. Najprej je državni žitni urad podražil kruh na dvojno dosedanjo ceno. Raditega so seveda delavske organizacije in zadruge takoj zahtevale zvišane plače. Železnica bo znova zvišala svoje tarife s 1. junijem in sicer osebno tarifo za 100%, blagovno za 50%. To zvišanje železniške tarife bo umevno povzročilo še več-j^ naraščanje ccn. Istočasno je objavila tudi pošta, da bo zvišala poštno tarikx Natančnejšega o izmeri povišanja sicer še ni ničesar znanega, znašalo pa bo najbrž najmanj 100%. Nadalje je že objavljena podražitev premoga, kar bo zopet dvignilo vse druge cene. V zadnjih dneh so poskočile cene vsem živilom, zlasti mesu, že se-däj za 25%; vsled gornjih vzrokov pa je pričakovati še prav izdatnega nadaljnjega porasta cen vsem življenjskim potrebščinam.
DAVKI - CARINE.
X Ukinitev doklade na. davek na vino v Avstriji. Avstrijska vlada je svoj čas uvedla posebno doklado na davek na vino, pridelano v Avstriji in določeno za trgovino. Ker se je sedaj vsled avstrijsko-italijanske trgovinske pogodbe carina na vino znižala, je avstrijska vlada tzd. doklado do nadaljnjega odpravila.
DENARSTVO.
X Obtok bankovcev na Madžarskem se je v drugem tednu maja zopet povišal za 4.5 milijarde in je znašal dne 17. maja 108.4 milijarde madžarskih kron. Kritje v, zlatu in devizah znaša 23,442.624 kron.
X Novi bankovci v Madžarski. Madžarska vlada bo izdala prihodnji mesec bankovce po 500.000 kron, da na ta način odpomore pomanjkanju denarja- Novi bankovci bodo ravno talco veliki, kakor dosedanji po 500 kron.
X Cene zlata v Nemčiji. Nemška državna banka pladnje cekine po 20 mark po
85.000	mark v papirju, cekine po 10 mark po 42.500 mark v papirju. Srebrni denar plačuje z ISOOkratno nominalno vrednostjo.
X Omejitev izdajanja papirnatega denarja v sovjetski Rusiji. Sovjetu ruskih komisarjev je bil predložen načrt glede omejitve izdajanja papirnatega denarja. Po tem načrtu je določena maksimalna vsota, preko katere se ne sme mesečno izdajati papirnat denar in ki znaša 30 milijonov zlatih rubljev.
PROMET.
X Raznašanje pošte v Beogradu v privatnih rokah. Ministrstvo pošte in telegrafa se je odločilo, da prepusti prihodnje leto raznašanje pisem, pošiljk itd. privatnim podjetnikom.
ODKUP AVSTRIJSKIH VOJNIH PO-SOJIL.
Beograd, 25. maja. (B) Naše ministrstvo zunanjih del je dobilo od našega poslaništva v Pragi obvestilo, da se je dosegel sporazum med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Češkoslovaško in Romunijo glede odkupa avstrijskih in madžarskih vojnih posojil od strani Avstrije in Madžarske.
Izpred sodišča.
PRETEP NA VESELICI.
Obrtna podporna zveza v Tržiču je prirediia 20. novembra lanskega leta gostilniško veselico. Ko se je razvila najlepša in najbolj živahna zabava, so se oglasili sirovi razgrajači in rogovilili so toliko časa, da je prišlo do pretepa. Vinko Rozman, čev. pomočnik je postal tako hud, da ga je moral orožnik ohladiti z golo sabljo. To ga je.še bolj razljutilo. V svoji jezi je naletel na brata Perko, ki sta rogovilila v gostilni in pred hišo. Udaril ga je s količkom po roki in mu prelomil desno podlelit-nico. Rozman prizna udarec, trdi pa, da ga je udaril !e po glavi, na roki pa se je poškodoval Perko drugje. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe in bo plačal razne stroške.
SLAB PLAČNIK.
V Novi vasi so prenočili dobri ljudje popotnika, brezposelnega delavca Ivana Bečaja, doma iz Ravnika pri Logatcu. — Izkazali pa so to dobroto nevarnemu tatu in postopaču, ki je bil že 11 krat kaznovan radi tatvin, goljufij in potepuštva. Po noči si je pripravil nočevalec razno blago in obleko, da odnese drugi dan svoj plen. K sreči pa so ga zasačili, ko se je plazil skozi senik. Obsojen je bil na 6 mesecev tež-kc ječe.
NASILEN PIJANEC.
Zidar Hafner iz Suhe pri Stari Loki se je spri s svojci in je šel popivat. Mož, ki ima za sabo že cel venec raznih kazni se je vrnil 29. aprila med jutranjo mašo k hiši svojega brata Jožeta Hafnerja in je ustrelil z vojaško puško skozi okno v sobo. Zadel je svojega nečaka Franca in ga težko poškodoval na roki. Zagovarjal se je s pijanostjo, da je streljal le za strah in ni imel namena, da bi koga usmrtil. Le z ozirom na to, da ni imel namena koga usmrtiti, ter da je bil pijan in je zelo togoten, je bil obsojen na 4 mesece zapora in mora plačati za oskrbo dečka v bolnici 296 Din 92 p, glede odškodnine in bolečine, pa se ni še moglo ničesar ugotoviti, ker dečko še ni zdrav.
PREMETEN SLEPARČEK.
Komaj 16 letni delavec iz Jesenic, Ilija Pavel, že dvakrat radi tatvine in goljufije koznovan, je bil 10. marca aretiran. Izpustili so ga 16. marca iz zapora, ker je obljubil, da se bo poboljšal in pride po preiskavi k obravnavi. Toda že 15. aprila so ga pripeljali v zapore, ker je medtem ogoljufal Mirka Peterlina iz Kranja za celio, Miha Krašovca iz Jesenic za razno usnje (1467 Din) in Konsmnno društvo v Radovljici (296.50 Din). Fant, ki je tudi sicer na s, bem glasu, je vse priznal in prosil za milo kazen, češ, da ne bo nikdar več goljufal in kradel. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
TOVARIŠKA TATVINA.
Filip Kralj, delavec od Ihana, je ukradel svojima sostanovalcema na Savi več obleke in 875 Din denarja. Ko so tatu zasačili in skočili za njim, je postavil Kralj kovčeg na tla, ter pograbi! nož in težko vejo, da brani ukraden plen. Vendar pa se ni upal nikogar udariti. Ker je Kralj priznal — in obljubil, da se bo poboljšal, je dobil samo 6 mesecev težke ječe.
V NEMŠKO AVSTRIJO
Emm® poročila«
Beograd, 25. maja. (Z) Devize: Pariz 629—631, London 438.75—439, Milan 457.25-460, Ženeva 1710—1712, New York 94-94.50, Berlin 0.1715—0.1725, Praga povpraševanje 284.25, Solun 180—185, Dunaj 0.1335—0.1337, Budimpešta 1.80—1,84, Sofija 79—80, Amsterdam 3740—3750.
Zagreb, 25. maja. (Z) Devize: Amsterdam izplačilo 3740—3760, Amsterdam ček 3690—3700, Berlin 0.17—0.1775, Brusel 540—545, Budimpešta 1.80—1.85, Italija 457.50-459.50, London 440.50—442.50, New York ček 94.75—95.25. Pariz 627.50—
632.50,	Praga 285.25—286.25, Švica 1720— 1725. — Valute: Dolarji 93.50—94, avstr, krone 0.13375—0.1345, češkoslovaške krone 281—283, nemške marke 0,—0.20, švicarski franki 1710—1720, italijanske lire 452—454.
Zagreb, 25. maja. (Priv.) Devize: New York 94.75-95.25, Pariz 6.275—6.325, Švica 17.20-17.25, Dunaj 13.375-13.45, Praga 2.852—2.862, Budimpešta 1.80—1.85, Bukarešta 4.572—4.592, Litavska 17—17.75. Valute: Dolarji 92.50—94, češke krone 2.81 2.83, levi 4.52—4.54.
Curih,	25. maja.	Otvoritev:
Berlin 1.02, Holandija 217.10, New York 555, London 25.67, Piriz 26.85, Milan 26.75, Praga	16.55,	Budimpešta	10.50,	Zagreb
5.825, Sofija 4.67, Varšava 1.05, Dunaj 78225, avstrijske krone 78.25.
Curih, 25. maja. Zaključek: Berlin 1-02, Holandija 217.10, New York 555, London 25.67, Pariz 36.70, Milan 26.70, Praga	16.55,	Budimpešta	10.50,	Zagreb
5.825,	Sofija	4.67, Varšava 1,05.	Dunaj
78.125, avstrijske krone 78.25.
Praga, 25. maja. Dunaj 4.58, Berlin 5.90, Rim 163.75, avstrijske krone 4,58, lire 165.75, Budimpešta 63.50, Pariz 225, London 154.725, New York 33.80, Curih 602.75, Beograd 35.50.
Dunaj, 25. maja. Devize. Beograd 747—749, Berlin 1.29—1.35, Budimpešta 13.15—13.25, Bukarešta 379—381, London 327.900—328.500, Milan 3416—3424, New York 70.985—71.135, Pariz 4674—4696, Praga 2121—2127, Sofija 614—616, Curih 12.785—12.815. Valute. Dolarji 70.650— 70.950, levi 593—597, nemške marke 1.2S—
1.40, angleški funti 326.200—327.200, francoski franki 4615—4645, Ure 3382.50—
3397.50,	jugoskwenskl dinarji 738—742, leji 384—386, švicarski franki 12.6910-12.750, češkoslovaške krone 2104—2114, madžarske
se je zatekel 1. 1921 nevaren tat, samski delavec, nestalnega bivališča France Černe, doma od Mengša.' Mož je bil že čez 20 krat kaznovan radi tatvine in goljufije in je pobegnil po zadnji tatvini pri Gašperju Plahuti v Podbreštu preko meje. Vrnil se je mož 2. maja, ker je misli!, da so doma že pozabili nanj, ali pa ker so mu postala tudi tam prevroča tla. Kljub temu, da je hotel premotiti sodnike s trditvijo, da je bil v času izvršene tatvine v Bosni, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe.
PISANA KORUZA.
France Štrukelj in Miha Maselj Iz Krašne, sta se sprla zaradi pisane koruze. Štruklju je zmanjkala iz kozolca koruza. Sledili so po sledi in sum je padel na Ma-slja, ki pa je bil končno le oprošen. V gostilni pri Pavlu Klopčiču v Krašni pa se je Štrukelj zopet razhudil in rekel kazoč na Maslja svoji ženi: »Glej Lenka, ta moraš krmiti prešiče s plevami, ta pa jiii krmi z našo pisano koruzo. Nikdo drugi jo ni vzel!« Štrukelj je bil obsojen radi tega očitanja na 3 dni zapora. Ker sta se pa moža med tem časom že pobotala pred županom, mu je znižalo vzklicno sodišče kazen na 50 Din globe.
DRAGE SMETI.
Jakomina Sever in Marija Logar se to-žujeta že skoro poldrugo leto zaradi prepira, ki so ga povzročile smeti — res prave smeti. — Med tem sta se že parkrat ozmerjale, strašno veliko govorile in veliko plačevale. Pri zadnjih obravnavah je šlo in gre še končno samo zato, če je bila obtoženka 29. decembra v Ljubljani ali je bila v Zagrebu, kar hoče dokazati ona. Ker tudi danes tega niso mogli ugotoviti, se je obravnava v svrho zaslišanja novih prič zopet preložila.
IZJAVA PRIČE.
Pokličejo srednjo staro kmetsko ženo, ki pa je že delj časa v Ljubljani, za pričo. Ko jo sodnik pred zaprisego resno posvari, da kot priča ne sme lagati, ker je to smrten greh in je krivoprisežnik tudi na tem svetu že hudo kaznovan, pravi odločna žena: »Gospod ne bojte se! Dva otroka imam že na drugem svetu in ne maram, da bi zame tam trpela. Zato po kriypm ne prisežem!« In to je zadostovalo.
KOROŠKE BARAKE.
krone 10.70—1050.
Berlin, 25. maja- Dunaj 7645, Budimpešta 10.27, Milan 2603.47, Praga 161555, Pariz 3571.05, London 250.621.85, New York 54.164.25, Curih 9760.53, Beo-grad 568.57.____________________________
— Prve brizgalne na paro. Do pred kratkim se je smatralo, da sta bila prva parna stroja za dviganje _ vode oni prosluli brizgalnici (Gros-Caillou in Challlot), s katerima so 1. 1780. gasili požar. A. Henry Lemonnier, član akademije lepih umetnosti, je listal arhive bivše _ kraljeve gradbene akademije in druge listine, kjer je zasledil zanimive podatke za znanost in za Pariz: presenečen je ugotovil, da je bilo 55 let Prej (1725) v Passyju že troje parnih strojev, ki so gonili mline ter gnali vodo V nekatera pariška predmestja. To pa še ni vse. Že v oni dobi se je kakor danes moč teh mašin računala s konjskimi s”omi: iz-, našli so üb bili
Koroškim beguncem so se prepustile po posredovanju »Gosposvetskega Zvona« nekatere barake ob Dunajski cesti, ker so prišli ti reveži popolnoma brez sredstev in si niso mogli na noben način pomagati. Te barake je upravljal po naročilu »Gosposvetskega Zvona« Josip Job. Tega so povodom predaje teh barak obdolžili, da je izrabil to priliko ter prodal od barak več desk, krmo, žel. mreže In nekaj drobnarij, denar pa, da je porabil zase. Job je ugotavljal. da je kot oskrbnik res več stvari prodal, bila pa je to last beguncev in je s tem kupoval za 20 oseb potrebna živila, Job je bil pri ckr. sodišču oproščen. Pritožil pa se je zastopnik drž. praydnlka m pri današnji vzklicni obravnavi je zahteval drž. pravdnih, ki sumi, da sc je vršilo v teh barakali pravo paševanje, da se zasliši načelstvo »Zvona« v svrho ugotovitve, kdo je imel gospodariti in razpolagati
rtß A221. .tOfej p^d dp-	Zmagom * >zkbc^pa^e bil zavrnjen iz raz-
Zanimivosti z mednarodnega ženskega kongresa«
Te dni so imeli Rimljani priliko prisostvovati dvema ženskima kongresoma. Prvega so sklicale italijanske narodne ženske, da bi razpravljale o problemu _ družinske vzgoje, drugega pa mednarodni odbor za žensko volilno pravico. Ta dva kongresa sta spravila v dvorane in na mest-; ne ulice nad tisoč dam in gospodičen vsa-i ke starosti, narodnosti ter jezika. Vsak je videl v njih ženske, pristašice ženskega; gibanja, ne radi tega, ker so mogoče izgledale na zunaj kako drugače kot ostale ženske, marveč radi tega, ker so nosile pod pazduho cele šope brošur, knjig in časopisov. Oblečene so bile v pomladanske obleke najrazličnejšega kroja, ki je dal takoj spoznati, da so prišle iz najrazličnejših dežel.
Največ žensk je zbral v Rimu kongres za žensko volilno pravico. Ako bi se vse te oblekle v narodne noše in se okrasile z narodnimi zastavami, bi nudile lepo sliko velikih in malih držav, ki tvorijo pet delov sveta. Evropejke in Amerikanke so Oiie zastopane v največjem številu. Med Evropejkami so zopet zavzemale prvo mesto Angležinje in med Amerikankami ženske iz Zedinjenih držav. Največje zanimanje pa so vzbudile Japonke in Kitajke, Egipčanke in Perzijanke ter Indijanke. Torej ženske, ki se jih ne vidi vsak dan in ki so vzbujale posebno pozornost radi tega, ker so se hvalile, da ie žensko gibanje pri njih še najbolj napredovalo.
Krasna družba. Japonka Husca O Hashi je zagotovila, da obstojate na Japonskem dve društvi za žensko volilno pravico. Vsako izmed njih šteje nad 5 tisoč; delovnih članic, ki predstavljajo intelektualno aristokracijo vzhodne dežele. Ob koncu govora je vikliknila: »Hočemo glasovalno pravico in jo bomo tudi dobile.«; Komaj je končala s svojim govorom, je nastopila Kitajka Waung Tchou, ki je pred-; stavljala na kongresu kitajsko vlado ter, ženske, ki se borijo za volilno pravico. Kitajske ženske nikakor niso avantgarda ženskega gibanja in ako nimajo sreče, da! j bi se poročile z izobraženim možem, mo-; rajo živeti v neki vrsti suženjstva. One so! mučenice in željno pričakujejo, da padejoj vezi protinaravne mode. Ko zgubimo ozke! čevlje, bomo lahko hodile svobodno po po-j ti odrešenja tudi v drugih ozirih,« je vzklik-; nila potrta Kitajka. V Egiptu pa je po za-; trdilu Egipčanke Hode Sciaarani Paša mnogo žensk, ki so pripravljene pomesti s starimi barbarskimi tradicijami, ki dovoljujejo,! da vidi dekle svojega ženina šele po končanih verskih obredih. Mnogoženstvo po-j časi izginja. Tudi na Turškem so razmere’ nekoliko boljše. Žena Kerna! paše je že lahko odslovila metresn svojega soproga. Vj Indiji je nekaj nad desettisoč žensk, ki se borijo za svoje pravice.
Najbolj zanimiva osebnost pa je bila, predsednica Mrs Chapman Catt, ki je prihajala k sejam oborožena z majhnim kladivcem, s katerim je brzdala preveč razburjene in klepetave ženske duhove. Njen! nastop in praktični zmisel je vzbudil zavid-Ijivost v srcih njenih sovrstnic. Pred kongresom ie povabila rimske novinarje na čajanko in jim razložila Svoje naziranje oj ženskem gibanju. Da bi si pridobila njiho-j vo naklonjenost, jih je opozorila na dej-j stvo, da so dosegli novinarji, ki so v Zedinjenih državah podpirali žensko gibanje,; najvišje časti. Postali so poslanci, ministri,! senatorji ter poslaniki. Ženske ne pozabijo; na usluge, ne pozabijo pa tudi na krivice; in zapostavljanja. Ako bi že novinarji ču-j tili potrebo, da se zanimajo za žensko gf-j banje, naj vstvarjajo razpoloženje za žen-, ske ne pa proti njim. Zbranih je bilo okolij dvajset novinarjev, ki so se oprezno gibali med stotino dam in gospodičen, ki soj jim z nasmeškom stregle. Novinarji so šili od čajanke s trdnim sklepom, da bodo podpirali delo kongresa, ker so bili uverjeni,! da pride tudi v Italiji do ženske volilne pravice, ki jih lahko spravi na ministrska stolčke.
Drobtine.
— Brihtna glavica- Marsikaj potrebuje človek od oblasti, toda imeti mora razna potrdila, ki se jih često ne more dobiti. Na dokumentih so pa najbolj sitni pečati, kar je spoznal tudi dalmatinski kmet Havlič, ki jih je jako spretno potvoril. Vsaj njemu se je tako zdelo, ne pa policiji, ki ga je kmalu nato vtaknila v hladne zapore.
— Lucus a non iuceudo. Učenec vpraša učitelja, kai so »tanki«. Ta pa mu jame naštevati:	»Tanki so močni vodnjaki,
krepke shrambe za vodo, debeli železniški vozovi za prevažanje tekočin ali pa debeli kotli na ladjah, ki prevažajo petrolej, olje itd. čez morje. Med vojno so imenovali tanke silne oklopne avtomobile«. Učenec: »Čudne besede. Kadar rečete »tanki«, mb slite vselej na kaj debelega. Morda pravi tudi meni mama, da sem priden, kadar me zmerja z lenuhom?«
— Cez IGO let. V podzemlju pariške Opere hranijo na glasopisnih pločah glasov« najlepših pevcev narodne glasbene akademije v kovinskih skrinjah. Kakor Trnjub čica v zakletem gradu spč tam od 24. decembra 1907, nekateri pa od 1912. Cez sto let jih zopet predramijo, da bodo prepevali našim potomcem.
— Splošna draginja. Dne 26. aprila s° v pariški razprodajnici dražili zbirko znamk Ferrari de la Renotiere. Rdečkasta znam-ka za 1 penny, z otoka Maurice, iz L 1847-se je prisodila za 122.000 frankov! Razn« druge marke so prekoračile ceno 50.000 fr5, — Predor pod Rokavskim prelivom-Odkar so se prekinila dela za podrokavskl predor, ki bo pod morjem spojil Anglijo * Francijo, se silno množe izjave in zahtev«-naj se podjetje nadaljuje. Osobito Severno-irancoski odsek Britanske trgovske zbornice v Parizu jasno in glasno opozarja u* pomembno podmorsko pot, ki bo zvezal« železnice obeh držav. Tunel pod La Manch«
bi bil že davno dovršen, ako bi se bila vsa pristojna udruženja zedinila za enotno a** cijo. To se je sedaj zgodilo.	.
T	“pšenica« na stopnišču. Mesto
Laon leži 110 m nad okolico. Od železmšk« postale se gre vanj po stolbah. ki imalo 26o stopnic. Izviren avtomobilist se j« a*'
, vno. ^rez nezgode peljal gori in doli stopnišču s svojim goseničastim »samoar-ceni« in bo 20. maja ponovil svoj posku*-|
_______________________
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek«
Uast iZvszne tiskarne« UuWJm*-
Janez Nadloga:
ÄSSdS8©! 'S1©!®!!©!!©,
PeliJeSsa karlkatara fs iisliaalosti.
(Nadaljevanje.)
»Zaman odkrila sem ti vrt mladosti; zaman Sem vrgla predte svoj ponos.«
»Magdalena!«
Odgovorila mi je samo s pritajenim jokom. »Kdo zdaj je maloveren, Magdalena?«
Kakor solnce skozi roso pozdravile so skozi Solze njene me oči.
»Si res moj?«
»Na veke!«
Cas je hitel, česar se je polagoma jela zavedati tudi Magdalena. Pripravila mi je še nešteto Wrobnosti, potem pa sva se poslovila.
»Zdaj torej spet si le Francesco Bossi?« »Potrpi! V mojem snu že vstaja čas, ko bom na veke tvoj Andrej, tvoj mož.«
Menda sem tedaj prvič izrekel to besedo, ^agdalena je morala ob njenem zvoku začutiti čezmejno slast; kajti kakor trepetlika se je stresla 110 Vsem telesu.
»Zbogom!« začutil sem še zadnjikrat dih njenih ust, potem pa me objela je samota.
Kmalu sem bil odpravljen. Gospa, ki s hčerko file spremila je do vežnih vrat, me je prosila, naj sluga bi me spremiti smel vsaj do mestnih vrat, kar sem naposled tudi res dovolil, da bom tem Varneje hodil po mestu.
Še nekaj prijaznih besedi, poljub na roko go-spej sodnikovi, a roka njene hčerke je kakor plaha Krilca vzdrhtela v moji, potem sem šel.
»Zbogom, Ljubljana,« je stokalo trpeče srce, ko sem počasi stopal proti Preserju,
V.
Ko sem korakal sam po blatni cesti, mi je pač ^arsikaj prišlo na misel. V večnost toneči dan življenja mojega, ta dan, ki me je združil z Magdaleno, je stopal v vseh podrobnostih mi pred oči. |udi na Deodata sem mislil in njegovo mater, ki s*a tako pretkano in tako nerodno hotela pokopati ®°ie mlade dni. Kako ju grizla bo zelena zavist, kadar izvesta, da je Andrej Ternouc zakonski mož ®relepeMagdalene?! Prav nobene jeze nisem čutil, celo hvaležen sem jima bil. Preklical v srcu *ein prisego jeze in maščevanja, proseč Boga, naj k^datu odmeri še mnogo, mnogo dni življenja in aa Priliko, da revež lahko kje drugje poskusi Sv<>io jezo.
Medtem sem slučajno zatipal škatljo, ki mi jo Je bila prodala Polona. V prešernosti pač nisem verjel v skrivnostno moč mazila, vendar me le vedno bolj mikalo poskusiti ta čudni dar.
Mračilo se je že, ko sem prišel do prvega po-s*°Pja. Bila je šupa, skoro že napol podrta in ko-Par pušljev sena je ležalo razmetanega po Pomislil sem, da sem v takem neznatnem in ”ebavadnem prenočišču še najbolj na varnem, ker ne bo nihče iskal bogatega človeka v tej raz-
Uprawnl swet JadraMslie tanke d. d. v Beogradu javlja tužno vest, da je preminul njen zaslužni podpredsednik Mato©Fst¥@iie§a OTeta«, gospod
GUSTAV PIRC
padli luknji. Odkar sem namreč imel pri sebi mošnjiček moje dobre Magdalene, sem vedno bil v skrbeh. Celo bolj sem se bal zanj nego za škapulir in za molitev svetega Pahomija.
Zavil sem torej v šupo in si pripravil ležišče, zaspati pa mi ni bilo mogoče. Vzel sem tedaj Polonino škatljo in se namazal, kakor mi je bila naročila. No, predrznost moja kmalu je izvedela, kaj pomeni biti z vragom v zvezi. Ni namreč dolgo trajalo, ko sem se dvignil v zrak in plaval, plaval naravnost na Slivnico pri Cerknici, kjer zbira svojo čredo peklenski poglavar. Bilo je tam čarovnic brez števila, starih, izžetih avš, pa tudi mlada bitja vmes, ki jih s posebnim veseljem je prešteval Lucifer, ko je prihrul. Med ženskami so smukali se tudi moški, brezstidno skakali in stikali z rokami, da me je bilo sram in groza sredi take tolpe. Nenadoma sem opazil črno oblečenega moškega, ki je nekam vabljivo korakal proti meni. V naročju je imel golo, prelepo žensko. Ko je prišel do mene, je hotel postaviti žensko popolnoma golo predme, lepotica pa je sunkoma planila pokonci in se oblekla v črno obleko. Z desno roko ml je kazala, naj molčim, z levico, naj odidem.
»To je tedaj hudičevo kraljestvo,« sem mislil v strahu. Neznansko čudno se mi je zdelo vse skupaj in skoro bi se ne bil mogel premagati, tako me je vleklo v vrtinec. Že me hotela je zanesti noga, ko planil Lucifer je v krog. Bil je visok, kosmat in čopasti rep mu je bingljal prav do kopita na levi nogi.
»Kdo se boji v tem zboru,« je zarjul, meni pa je tedaj gotovo prišla božja milost na pomoč, da sem zaklical:
»Jaz!«
Kakor bi trenil, je izginila peklenska prikazen. Spoznal sem, da ležim spet v šupi kraj Preserja. Bil je že jasen dan in mraz me je pretresal po kosteh. Potipal sem, kako je še z mošnjičkom in z drugimi zakladi, ki sem jih nosil s sabo. K sreči sem se prepričal, da imam še vse nedotaknjeno pri sebi. Zahvalil sem Boga in svetega Pahomija, ki sta mi bila prišla na pomoč, potem sem vstal in se polagoma odpravil dalje.
Hoditi peš ni kar tako, zlasti na dolgih potili si človek včasih prav iskreno zaželi konja. Jaz bi bil zadovoljen tudi z mulo ali oslom, tako so me bolele noge, dasi še zdavnaj nisem mogel niti sanjati o bližini Trsta. Zato sem bil tembolj vesel, ko sem na samotni cesti naletel na popotnika, ki me je nagovoril v lepi latinščini:
»Kam vodi pot?«
»Po svetu,« sem dejal.
Bilo je malo pred Vrhniko, takole proti poldnevu, ko žarki solnca že tudi v zgodnjem pomladanskem času dobijo moč. Po govorici sodeč je moral biti tujec imenitnega rodu, po obleki pa bi ga smatral še najpreje za zdravnika.
»Potujete že dolgo?«
Ker si nisem bil prav na jasnem, kaj naj odvrnem, sem dejal samo:
»Prehodil sem že nekaj milj.«
Moji nejasni odgovori so morali biti tujcu zelo po volji; kajti vzporedil je svoj korak z mojim in jel vpraševati še dalje:
»Sholar, kajne?«
»Da, res.«
»In magicis kaj podkovan?«
»Nekoliko.«
»Je kaj v časteh'astrologija?«
»Bil famulus sem pri velikem mojstru,« sem odvrnil, ker me je nenadoma prijela prav razposajena šegavost. Odkar sem bil namreč v Ljubljani zapustil kolegij očetov jezuitov, nisem imel mirne vesti. Vedno je nekaj greblo in kljuvalo v meni, vsakega človeka sem se bal in povsod sem vohal zasedo, vsled česar sem venomer skrbno skušal zabrisati sled za seboj in zmešati štreno vsakomur, kdor bi kaj hotel brskati po mojem življenju. Ker se mi je bilo v Ljubljani z Magdalenino pomočjo tako početje tako imenitno obneslo, sem imel sedaj še tem več poguma. Izmišljeval sem si tedaj pridno sproti, dokler se nisem nazadnje sam zapletel v mrežo, ki je zavezala mojega življenja sen.
»Tako, tako?« se je čudil tujec. »Ste bili že dolgo tam?«
»Dvakrat medtem minilo je poletje.«
»S čem se posebno peča vaš dosedanji mojster?«
Zdaj sem bil v zadregi. Pomislil sem malo in začel naposled:
»O, to vam je velik učenjak in mož široke slave, ki ga nekoč gotovo bo zanesla med zvezde. Da, rečem vam, kaj takega ne more kmalu kdo! On ve vse, kaj je tukaj, kaj tam na nebu, kako se križajo znamenja med sabo, sploh vse.«
»A njegov cilj?«
»Gospod, kakor vse dejanje in nehanje, tako je važen seveda tudi njegov cilj. On išče namreč resnice, ki je v solncu.«
Tujec se je razveselil:
»Res, imeniten mož. Ako ste hodili po stopinjah njegovih, potem ne dvomim —«
»Ni dvoma, gotovo res ni dvoma,« sem hitel mu v besedo.
»Ako vas je volja, bi se lahko midva zdaj domenila,« je dejal tujec, ko sva prišla na Vrhniki do pošte. Ker mu nisem takoj odgovoril, je segel malo globlje:
»Vaš mojster je bil gotovo prav blizu prave poti, kajti resnica je gotovo res samo v višinah solnca. To nas uči astrologija, ki je prinesla že toliko dobrot na svet. Po mojih mislih pa je treba iti še dalje in združiti to božjo znanost cum magicis.«
Ta misel se mi ne zdi napačna,« sem dejal.
»Luč spoznanja, ki so vam jo jele tako hitro prižigati moje besede, mi priča, da se nisem motil v vas. Astrologija cum magicis, to je tedaj najvišje, kar more doseči naš razum.«
Medtem sva prišla na pošto. Govorila sva še marsikaj, kar se mi je zdelo imenitno in ne ravno preveč pregrešno. Moja mladost in neizkušenost še namreč ni vedela, da lahko preži pod skromnim cvetjem duhteče vijolice strupena kača. Koncem koncev me je tujčevo pripovedovanje tako prema-
milo, da sem skleni! za enkrat še preložiti potovanje v Trst in oditi raje ž njun.
»Ste res odločeni?«
»Resnično!«
»Prav dobro! Spiritus vitalis sen astralis, ki ga iščem jaz, to je skrivnost življenja. Treba jo je samo zajeti in prikleniti, pa smo rešeni smrti. Večno življenje bo sad truda in krona našega dela.«
Večno življenje, sladkost ljubezni torej, ki se ji ni treba bati smrtnega pelina, kje naj ljubeče mlado srce išče večje sreče?! Bil sem zamaknjen, očaran, ves prevzet in brez pridržka pripravljen dati duše in telesa moči tujcu na razpolago.
(Dalje prih.)
Nosite
««■■MIIB»
<Žš©$)®®©®©£©-3©®©S®©©©©G©®©©@0
OJERNSTOVIC
nn
MESTNI TRG 5
Narejene obleke za moške za ženske za otroke Kožuhovine Trikotaža
preiteedaillk Kmetijske družbe.
Pogreb njegovih zemskih ostankov bo v soboto, dne 26. t. m. ob pol 5. uri pop. v Srednji vasi Ljubljana, dne 25. maja 1923.
.... NAZNANILO,


Restavracija „emona“.
n0Vl palači „Ljubljanske kreditne banke“, nasproti glavne pošte.
P. n.
°fečinstvu naznanjava, da ©tvoriva v nedeljo 27. maja v naj-Rioderneje opremljenih prostorih pod kavarno „EMONO“
restavracijo.
Postregla bova s priznano dobro kuhinjo pod lastnim nadzorstvom. Točila bova najpristnejša štajerska in dolenjska vina, kakor tudi na češki način varjeno pivo „Letak in Porter“
12 Pivovarne „Laški Trg“. Skrbela bova za soiidno in skrbno Postrežbo, da zadovoljiva p. n. občinstvo v vsakem oziru, ter prosiva za nadaijno naklonjenost in se priporočava
Kati in Jan ^iaSa.
Prva hrvatska tvornica
tisrplia
Bk. mnm § %m
TAfiDER Tkalčićeva ui. 74. AAUKco, Te|efon g1.53
Proizvadja: nove turpije prve vrsti. Obavlja popravak istrošenih turpija. - Na skladištu sve vrste turpija iz najboljeg Ijevanog čelika.
L. Mikuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
§seS@l©vafegj
dežnikov
Na drobno 1 Na debelo
Zaloga
sprehajalnih
palic.
popravila točno ln solidno-
Posestniki novih staub
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih prec-metov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer:
Velika izbira preprog vseli vrst iz volne, jute, kokosovega vlakna in linoleja in umetniško izdelanili zastorov na kose In metre. Moketi in gobelini za
prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile.
Cene primerne! Postrežba solidna!
U E. in Hi ifg t
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, brat in stric
GUSTAV PIRC
po težki živčni bolezni v starosti 62 let preminul. Pogreb blagopokojnika bo v soboto dne 26. t. m. ob %5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Srednjo vas v Bohinju.
V Ljubljani, dne 25. maja 1923.
Žalujoča rodbina Pirc.
m
jjiif
IH:
i :

mim
üPP

.. v	‘-.vt; ^ ^.


mflUDBLflSI:
Cena oslasom de 20 besed Din S —; vsaka sadaljna beseda 25 para.
z davščine vred.	5®®»
^-^,-^-^-■-^1 a ia
II iilii iln
ki meri okoli 2 orala z vili podobno hišo * obokano kletjo, 3 sobami ia kuhinjo, naprodaj. Poleg prešao poslopje z možno prežo ia presno pripravo, gospodarsko poslopje, hlev za dvoje govedi; svinjak, poleg hiše vrt, lep vinograd, sadonosnik ia pašnik. Nahaja se na lepi legi, 3 minute od kolodvora Poljčane, 10 minut od cerkve in sole. Cena po dogovoru. Vprašati je pri g. Ambrož, kmečki konsum. Pekel pri Poljčanah,
IlM i
hljebovi 1 do I SO kg — kg Din 30'— poštom od 5 kg gore šalje M ljekarna Sunja,
. Pffl, Misiji
Hiše g dvemi stanovanji, sadnim in zeleoiadnlm vrtom, oddaljena 5 m od kolodvora Bled. se radi selitve ugodno proda. Poizve se pri lastniku Ivan Pretnar, čevljar, Bled II. št 88.
liiituii
4 dttceta postom franao ducet Din SCr- šalje mljefcarna Sunja.
zanesljivo dekle želi primernega mesta. Cenj. ponudbe pod šifro „Brez doma‘,‘, ca upravo lista.
> dobrem stanju s 4 sobami, nad 10 otaiov zemlje, la rr.i-mt cd Maribora se proda. Za rupca stanovanje na razpolago. Cena 270.000 K. Dopisi Stu-lenci pri Mariboru, Zrinjskega ilica 4. 1.
Mm si
vsakovrstne, dobro ohranjene pretrolejske, oljske, kupim. Sprejmem vsako množino. Ponudbo pod „Sodi“ na upravo lista.
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in tzor-“ike trave, modrce» ca peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najniži® cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike!
11
za kose, prav® italijanske, n»-presegljivs v dobroti, fftođfS geiko, refijsko ličje, morsko
tra vo za modrooe v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana. Wolfova ni. 12
11
Letoviščni ponsion Büttner v sv. Lovrencu pri Mariboru s krasno lego na Pohorju. Voda za plavanje. Tople kopeli. Prostor za tenpis. Električna razsvetljava. Meseca junija in septembra znižane cene. prospekti proti pošiljatvi znamk za 2~- Din.
im lili
angleška provanijence, 58-98%, breskonkurenčne kskovosti ia po zmernih cenah inta v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman Celje, Breg 25. Slovenita
v sredini mesta v zelo prometni ulici se odda v najam z novembrom Ponudbe pod „Dobra trgovina“ ca upravo Usta.
enonadstropna, za vsako obit pripravna, blizu glavnega kolodvora v Maribora, električna meč in luč, vodovod, velik vrt za zelenjavo, se za Din 183.000 takoj proda. Stanovanje takoj na razpolago Franc Marinič, trgovec, Maribor, Kaeijanarje-va ulica št 17.
dobro ohranjeno, predvojno blago se po ugodni ceni proda. Poizve se v upravi Usta.
na dobri vodi se Išč» v naj» i z nekoliko zemlje ali pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša na LeSniei 6 p. Ormož. ____________
se proda po nizki ceni. Henrik Bitenc, Vižmarje 77,
več dobro ohranjenih moških oblek, klobukov ia čevljev po zmerni ceni. Isiotam se proda tudi en umivalnik. Dvomi trg Št. l?n nađstr.levo od 10—14ure.
dobro vpeljano z mešanim blagom to opremo v sredini mesta 'Maribora — pozneje tudi stanovanje — se proda. Dopisi pod „Eksistenca“, na podružnico „Jutranje Novosti“, Maribor.
Tuti ioeii
vešč špecerijske, galanterijske in manufakturne stroke želi Službe. Gre tudi kot potnik. Ponudbe na upravo lista pod ,;Agilen“. :•
bi se rad poročil z gospodično v starosti SO — 35 let, lahko je tudi vdova. Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod „Ženitev“
1 auli sl
as radi odpotovanja ceno prode. Naslov v upravi iists.
trinadstropna v sredini mesta Ljubljane se takoj proda Poizve so; Križevniška ul. St. 7/11
la. Pni sit
hljeb po 5 kg — kg Din 34'— šal jo postom Mljekama. Sunja
haloga klavirjev in pianinov m
Eailtolišib tovarn s BSsendorfer, Czapka, Ehrbar,	lu
t s Sclnveighofer, Original, Stingl 1.1. d. : :	Q]
3EBiCA HUBAD, roj. Dolenc, LJUlLMIifi, EiiÄiil. 5.
Velika zaloga klobukov in slamnikov se debi pri
Franc Cerar
družba z o. z.
D» f Mi pol Mali
Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5.
Sprejeman}e v sredo.
žalosa v Cello, OosoosKa oliea Štev. 4.
To fs znak za „Komet“" tekoče čistilo za parkete in linolej. Otročje «lahko delo. Učinek velikanski. Najcenejše sredstvo. Zahtevajte brezplačno brošuro pri Komet-tvomica, Celje. — Odda se zastopstvo za večja mesta
mm
lite
Kmetijska družba m Slovenijo naznanjaj da je njen predsednik
Gustav Pire
gen* ravnatelj v pok»
odlikovan z. redom sv. Save lil. reda M preminul.
Dolgoletnemu mnogozasluženemu voditelju in odličnemu zastopniku kmetijskega stanu bodi ohranjen Časten spomin,
Ljubljana, 25. maja 1923.
ml
ip
«B
m
m
m-
Šs
p?
m.
K
k
Inserira!

koder hočeš, nikjer ne bodeš imel onega uspeha katerega ti nudijo
MALI OGLASI
v Jutranjih

Novostih“.
Šentjanški premog
v-seii visi in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
Šentpii pimopii 9N3. IliL, HiiMEL3, Dolenjsi»
Prodajni urad v Ljubljani, brekov trg 10. __
Najstapejša špediefjska tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER, Unbllaua - Jczcuig;
šjtedicijska pisama
Podjetje za prerežarde hlača južcs želesuicei Br* ovoj ni in tovorni nabiralni jroioct iz Avstrija in * Avstrija Podjetje *a prevažanje pohištva. — SJdadlif* s posobniau zaprti Cii kabinami *a poiiirt1'-
Brzojavi: RANZZKGER*	interm*bais telefon 60*,.
- ----------------*
.vam? Sv. Petra cesta št. 3
nudi cenj. odjemaioem _ veliko Izbico potrebščin za šivilje in krojače.
Damsko, moško, otroško perilo. Najnovejše bluze
v etaminn. Po vrine jopico, volnen® in modne jumparjs. Nogavice, rokavice, majo«, kratse noga-vice. Svilane in pletene eaaovezntce itd. po
Ižđala io tiska »Zve**» tiskam te. kRjif&rstu v. j^ublitoL