štev. 37. Postni®« piažana t gotorini. Ljubljana, iS. septembra 1926. Leto VIII. Km«!, dc'svcs I« sbrtiHk liti bodi mrotv vodniki Ii-Saja vsako »rada. Naročnine: sa celo l«lo Din S*— ta pol leta . li sa lnosemstvo ta calo leto D!n »■-laterail po tarifo. • Platnenim vprelanjom na| se prlloli tnanjko at od-fovor. — Ncfranklrana pUcit se nt spre)ema)o. »HktfO m J »dO« nojtsa dela In marfjlmttl Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". Rokopisi t« n« vračajo. - Plača ln to« ae v LJubljani. - Uredništvo ln upMTa Ja r LJubljani t Kolodvorski nlld »ev. 7. - Telefon Inter. «1. 5««. - Račun prt powb# il'l IV. KATEGORIJA. Kandidati: Janez Vrečar, mizarski mojster, Sp. Dom- I Jakob Babnik, vodovodni instalater, Ljubljana, Kapiteljska ulica 3. MM Hohnjec, kipar, Celje, Razlagova ulica. Franc Koražija, dimnikarski mojster, Maribor, Stritarjeva ulica. Namestniki: I«ško Toporiš, krojaški mojster, predsednik obrtne zveze, Tržič. Štefan Litrop, čevljarski mojster, Turni-k šče. Anton Benegalija, krojaški mojster, Ljub-| Ijana, Poljanski nasip 40. Vinko Simonič, mehanik Ptuj. Za volilni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovccv, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji. IVAN 3ELACIN, piedsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo in predsednik zveze trgovskih grem i je v. . IVAN OGRIN 1. r. podpredsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Tov. Albin Prepeluh ponovno oproščen. 1 V št. 11. »Kmetskega lista« od Jonskega leta ie bil natisnjen članek >0 dobrih in slabih duhovnikih«. Kakor smo že poročali, se je čutil po tem članku žaljenega g. kaplan Franc Gabrovšek, tajnik SLS v Ljubljani. Zastopnik A. Prepeluha, tov. dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani, je tej obožnici ugovarjal, navajajoč, da v tem članku, ki je samo načelne važnosti; ni bila žaljena nobena oseba in seve tudi Rožnik ne. Toda g. Fran Gabrov-' sdk, tajnik SLS, je po sili hotel biti razžaljen in oklevetan. Pristojno deželno šodišče v Ljubljani je pa tožbo g. Franc Gabrovšeka zavrnilo, češ da predmetni članek tov. Prepeluha ne daje povoda za tožbo. Toda višje deželno sodišče v Ljubljani je vsled rekurza tožnika ta sklep zopet razveljavilo, na kar se je vršila pri deželnem sodišču razprava o tožbi. Deželno sodišče v Ljubljani je tov. Prepeluha popolnoma oprostilo, ker je bilo mnenja, da je bil inkriminirani članek spisan v mejah dopustne kritike in da nedostaja tudi subjektivnega momenta: nezadostno označena oseba. Proti tej oprostilni sodbi se je g. Fr. Gabrovšek znova pritožil na Stol sedmorice v Zagrebu, ki pa je njegovo pritožbo odbil, ker je bila menda prepozno vložena. — 0 tem smo svoječasno naše bralce obvestili in mislili, da je s tem seveda ta stvar končana. Toda že aprila t. 1. se je oglasil nov tožnik z novo tožbo in sicer g. ?Tanc ZabretT duhovnik in urednik .^Domoljuba«. Tudi ta se je čutil žaljenega vsled dotičnega članka, ker pravi: »Za dobre duhovnike pa nimamo onih, ki hočejo opravljati poslov dušnega pastirstva, ker je služba pretežka in preveč slabo odškodovana, pa se zaradi tega pod plaščem branilcev vere skrivajo bodisi v parlamentarnih klubih, tainištvih političnih strank, uredništvih političnih listov itd.« Tožnik g. Franc Zabret v svoji obtožnici trdi, da se je v tem članku njega napadlo z imenom kot urednika »Domoljuba«. 15. maju 1926 je o tej novi tožbi razpravljalo pri glavni razpravi deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani. Tudi tokrat je bil tov. A. Prepeluh popolnoma oproščen. Zoper to ponovno oprostilno sodbo se je g. Franc Zabret, duhovnik in urednik »Domoljuba«, zastopan po g. dr. Brejcu pritožil znova na Stol sedmorice v Zagrebu. Stol sedmorice je razpisal razpravo na 1. septembra t. 1. Na tej razpravi je bil navzoč samo tov. dr. Drago Maru-šič kot zastopnik tov. A. Prepeluha, med tem ko niti toženec niti njegov zastopnik ni prišel k razpravi. Po več ko enournem pravnem posvetovanju je Stol sedmnorice tov. A. Prepeluha znova popolnoma oprostil. Seve, da zadenejo v obeh pravdah vsi stroški tožitelia, gg. Franc Gabrovšeka in Franc Za-breta. Nihče ju.ni žalil, toda posili sta hotela biti razžaljena. Sedaj morata oba plačati precejšne pravne stroške. Da dotični članek ni bil osebno žaljiv, je najboljši dokaz, da tov. A. Prepeluha ni tožil niti g. dr. Ant. Korošec niti noben drugi njegovih petih tovarišev poslancev -duhovnikov, ki so v tem Zgodovinskem članku bili celo imenovani imenoma v tekstu članka. Obe tožbi ste bili, kakor se je pokazalo, nepotrebni. Namen obeh tožb ni mogel biti drug kakor ta, da se tov. Prepeluh sodno kaznuje. To ni uspelo, ker je to pot ime-i la Pravica zares zavezane oči. Razne politične Tov. minister Pucelj se je v četrtek popoldne z brzim vlakom odpeljal v Beograd. G. minister Maksimovič se je več dni mudil na Bledu, kjer je bil par-krat sprejet v avdijenci pri kralju. Volitve v okrajni cestni odbor ljubljanske okolice.- Za načelnika je bil izvoljen Jakob Kušar iz Notr. Goric, za" njegovega namestnika pa Ivan Grad iz Beričeva. Oba sta vrla pristaša Slovenske kmetske stranke. Odborniki so razdeljeni tako: 10 odbornikov je pristašev Slovenske kmetske stranke, 6 SLS, 1 SDS in 1 socijalist. Skrb za trboveljske rudarje. »Jutro« poroča dne 14. t. m., da se je samostojna demokratska stranka v sporu med vlado in lastniki premogovnikov toplo zavzela za trboveljsko delavstvo. — Zagrebški listi so poročali te dni, da je prišel v Beograd dr. Korošec poleg drugega tudi z namenom, da se zavzame za trboveljske rudarje. Zanimivo je pa to, da so se začeli eni in drugi zavzemati za trboveljske rudarje baš v trenutku, ko je vlada postavila za komisarja nad trboveljsko družbo tov. Prepeluha. Prej so se vsi skupaj toliko brigali za rudarje kakor za lanski sneg. Sedaj jim pa že gre za pete! Koliko pa je vredna n. pr. samostojno demokratska skrb za rudarje, se vidi najbolj iz napadov SJutra «in »Naroda« na tov. Prepeluha in ministra za trgovino dr. Krajača, ki je tov. Prepeluha postavil za komisarja in prejšnjega komisarja odstavil. Vlada prejšnjega komisarja gotovo ni odstavila brez vzroka in stok in jok samostojnih demokratov za prejšnjim komisarjem, je zelo značilen! Mi vemo, da so naloge, ki jih ima novi komisar od vlade, za trboveljsko družbo precej neprijetne in zato je zelo pomembno, zakaj se samostojni demokratje tako zaletavajo v tov. Prepeluha! Oni menda že vedo, zakaj! Na svetu se ne zgodi nič brez vzroka! Dokaz posebne ljubezni za trboveljske rudarje pa ni, če samostojni demokratje v svojih listih tako vneto branijo koristi družbe. Pavovo perje. Pri ljubljanski železniški direkciji je grozila redukcija nekaj tisoč delavcem zaradi nizkih kreditov. Ta nevarnost je srečno odstranjena, Zaslugo, da so delavci ostali na svojih mestih, si lastita dr. Žerjav in dr. Korošec. Ravnatelj ljubljanske železniške direkcije g. Kneževič bi pa vedel povedati kaj drugega. Tudi tov. minister Pucelj ve nekaj drugega. »Jutru« v vednost. »Jutro« se je silno raztogotilo zaradi članka »Neverjetna sramota«, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista. Priznamo, da je bila vsebina članka huda in trda, huda po obliki, a še trša po vsebini. Toda spoštovano x Jutro« naj nam ne zameri, če ga opomnimo nekoliko na »Domovino«, kjer nas je imenoval g. dr. Žerjav »farške podrepnike«. Naj »Jutro«, nikar ne misli, da bomo mi take psovke mirno vtikali za ušesa! Mi bomo vselej odgovorili s kolom, kadar bo na nas priletelo poleno, ker besede dr. Žer-jeva za nas niso nobena sveta reč. Ko so nekoč v francoskem parlamentu razpravljali o odpravi smrtne kazni, je rekel neki francoski poslanec: Kar gospodje roparji naj nehajo klati ljudi, potem bomo pa mi tudi nehali roparje obešati!« Naj torej »Jutro« in »Domovina« postaneta nasproti nam dostojna, in potem tudi z naše strani ne bo treba kola. Če pa gospodje hočejo, naj pa še naprej poskušajo! Kar na lepem se pa mi ne bomo dali ugnati, Za kratek čas. Pretekli teden so se zbrali v Beogradu zastopniki prostozidarjev ( frajmavrerjev«) iz celega sveta na kongres. Kakor je poročal ^Slovenec« je odpotoval takrat v Beograd tudi — dr. Korošec! Zavist. V nedeljo so listi poročali, da je postavil minister za trgovino in industrijo dr. Krajač tov. Albina Prepeluha za komisarja pri Trboveljski družbi. Zanimivo je bilo gledati takrat obraze raznih ljudi, ki so brali to poročilo. Toliko in take nevoščljivosi in toliko sovraštva še ni zlepa sijalo ljudem iz oči in iz raznih obrazov kako: v nedeljo, to pa zato, ker je večina njih bila mnenja, da so s komisa-rijatom združeni bajeslovni milijonski letni dohodki. Resnica pa je ta, da znaša nagrada za komisarja letno celih 3000 dinarjev, torej mesečno 250 dinarjev. Druge je zopet trla. strašna politična jeza, češ, kaj — pa zopet ta vražji Prepeluh? Kdo smo pa mi, kje smo pa mi? Vsa jeza in jezica pa nič ne pomaga, ker se tudi pri nas časi menjajo. Pridna Delavska zbornica. Ko je tov. Prepeluh prevzel svojo od vlade mu poverjeno dolžnost komisarja pri Trboveljski družbi, se je obrnil najprej, menda zaradi bližine stanovanja, na Delavsko zbornico, da bi dobil tam neke podatke glede rudarjev. To je bilo v soboto popoldne. A glej, v prostorih Delavske zbornice v soboto popoldne ni bilo nobenega odločujočega uradnika, in to v času, ko plava nekaj tisoč rudarskih rodbin med nebom in zemljo! Treba bo tudi v Delavski zbornici napraviti red! Dopisi- Kranjsko. Zgor. Pirniče. V ponedeljek smo pokopali našega odličnega pristaša Franca Rozmana, posestnika iz Zg. Pirnič. Bil je jako dober gospodar, splošno znan in priljubljen daleč naokrog. Bil je prvi zagovornik naše kmetske misli, trden kakor skala. Prezgodaj preminulega vrlega moža bomo vsi težko pogrešali. Naj mu bo ljubljena žemljica lahka. — Ostalim naše globoko sožalje. • Nevlje pri Kamniku. Na Jerne-jevo nedeljo ob tukajšnjem žegna-nju se je zgodila težka nesreča pri streljanju. To pot je odnesel prav težko poškodbo Rezn Tone, ki bo dolgo časa v bolnici. Lažje je zadelo Vetrnkovega. Zakaj se izbere neizkušene fantiče za streljanje. V starih časih, ko smo streljali starejši, smo z bičem odganjali vse pobiče, da niso preblizu duhali smodnik. Takega nesrečnega streljanja kot letos in lani, ko je treba voziti obstreljene v bolnico, ne rabimo. Ne maramo imeti pohabljenih otrok. štajersko. Vojnik. Na sestanku učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šol dne 8. septembra 1926 v Celju se je sklenilo sledeče: 1. Lansko leto začete kmetijske nadaljevalne šole se naj letos nadaljujejo in otvorijo 2. razred. Kmetijsko izobraženstvo naj se jih oklene z vso ljubeznijo, naj nudi vso mogočo pomoč in naj jim skuša pridobiti sredstva za vzdrža-vanje. Z dobro voljo bomo zmagali začetne težkoče. 2. Ustanavljanje novih kmetijskih nadaljevalnih šol naj se do razčiščenja položaja opusti, razven v krajih, kjer bi lokalni faktorji popolnoma mogli kriti vse stroške iz svojega. 3. Med tem časom naj bi Kmetijska družba, kmetijske podružnice ter občine opeto-vano opozarjale kmetijsko ministrstvo na potrebo kmetijskega nadaljevalnega pouka. Narodni poslanci se naprošajo, da pri novem proračunu ščitijo to za nas potrebno postavko. 4. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani se naproša, da podpira kmetijske nadaljevalne šole kakor podpira zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obrtne nadaljevalne šole. 5. Kmetijska družba, Sadjarsko in Razširfrjmo misel zedlnjenj« slovenskemu, hrvaškega in irbakeg« kmet« ! Pristnost fnjakost Vam jamči naša 3 ^Kolinska cikorija^ > ki daje kavi izdatnost, lepo barvo in je Izdelek domačega delavca ter zasluži, da se vporablja v vsalci rodbini! Mm vrtnarsko društvo, Čebelarsko društvo, Ljubljanska in celjska zveza zadrug se prosijo, da pošiljajo brezplačno po eden izvod svojih publikacij za knjižnice teh šol. 6. Za izobrazbo učiteljev na kmetijskih nadaljevalnih šolah naj priredi država med počitnicami 6-tedenske tečaje na kmetijskih šolah s popolno brezplačno oskrbo. Za mariborsko oblast bi bil najprimernejši Sv. Jurij ob južni železnici. Jarenina. V nedeljo, dne 12. septembra priredi Jugoslovenska Matica vzajemno s šolskim vodstvom veliko domovinsko svečanost. Šolska mladina nastopi v dramatičnih prizorih, nastopi tudi Glasbena Matica iz Maribora. Šotor na prostem, kavarna, vinotoč, jestvine itd. Nastopi tudi domači pevski zbor. Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo vprizori v nedeljo 26. sep- tembra točno ob pol 4. v društvenem domu pri Mali Nedelji zelo zanimivo burko »Izgubljeni in zopet najdeni mož«. Prosta zabava s petjem, godbo in plesom. Sodeluje pevski zbor in godba na pihala. Vse, ki se hočejo prav pošteno razvedriti, od blizu in daleč, vabimo k prav obilni udeležbi. V nedeljo 26. septembra pridite vsi v društveni dom k Mali Nedelji! — Odbor. Vitanje. V Vitanju širijo razni agitatorji nasprotnih strank vesti, da je naša stranka kmetskega pokreta brezverska in da naša »Slovenska kmetska stranka« hoče spraviti vse katoličane v drugo vero. Dalje, da bo na »Kmetskem taboru« bral mašo protestant ali duhovnik pravoslavne vere. .Vse te govorice so podla laž in laž ima kratke noge. V naši »Slovenski kmetski stranki« so zastopani vsi, katoliški duhovniki, kmetje, obrtniki in delavci. Tako n. pr. so na Kranjskem pristopili v našo stranko štirje duhovniki katoliške veroizpovedi z dekanom na čelu, a v Prekmurju pa sta dve tretjini katoliške duhovščine pri nas. Tudi na Štajerskem se v velikem številu približuje katoliška duhovščina nam. Mi imamo izven Prekmurja 18 duhovnikov na svoji strani, ki tudi javno delajo na političnem polju. Bojijo se le preganjanja, vsled tega delajo bolj mirno, brez kriča-štva. Prava duhovščina se ne boji za vernike, a druga, ki hujska, pa le škoduje veri. Resnica je, da večji del duhovščine zapušča Koro-ščevo brezplodno politiko in drugega strahu ni kakor »strah za poslanske mandate«. Vsaka agitacija SLS in JDS slovenskemu narodu le škoduje in ako se bo na »Kmet- skem taboru« brala sv. maša, al; na prostem ali v cerkvi, jo bo bra pravi katoliški duhovnik. 0 tem se bo vsak sam na 'Kmetskem taboru prepričal na lastne oči, da j« agitacija od naših nasprotnikov lažniva in da bo sveto mašo bral duhovnik iz katoliških vrst. Sv. Jurij ob Stavnici v Slov. Gor. Dne 5. septembra smo ustanovili tukaj Društvo kmetskih fantov ir deklet. Poročal je g. dr. Rosina is Maribora. Predsednikom je izvo ljen soglasno Vlado Kreft, podpredsednica Pavlina Nemec, tajnik Anton Kreft. Društvo je že pridno na delu. Laško. Občni zbor okrajne organizacije Slovenske Kmetske Stranke se vrši v nedeljo dne 19. sep-j terabra ob 8. uri dopoldne pri Ta-dina. Vabljeni so vsi zastopniki krajevnih organizacij. Novice in zabava Avtobus zveza Vransko — Celje prične voziti v pondeljek 13. t. m. Odhod z Vranskega zjutraj ob 7. uri 30 minut, prihod v Celje ob 8. uri 45 min. Odhod popoldne iz Celja ob 3. uri, prihod na Vransko ob 4. uri 15 minut. Avtobus bo imel zopet zvezo med Ljubljano in Vranskim dvakrat na teden in sicer v sredo in četrtek. Auto postaje ostanejo iste, kakor jih je imela »Prometna družba« v veljavi. Adamič & šuštaršič. Blagoslovitev novega mostu pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru se je vršila v nedeljo 12. t. m. ob enajstih dopoldne po službi božji. Prometno in olepševalno društvo je priredilo isti dan popoldne prosto zabavo v hotelu Sv. Janeza in zvečer razsvetljavo na jezeru. Krvava veselica. Na Malega šmarna dan je priredilo gasilno društvo iz Št. Petra pri Novem mestu veselico v Mačkovcu, tik pod Trško goro. Tako je bilo. Že okrog 3. ure popoldne so se stepli. Žrtev je postal mladi Goršetov sin iz Krke, kateremu sta dva mladiča razparala z nožem trebuh, tako, da se bori s smrtjo. Storilca sta že v zaporu. Uboj v Beli Krajini. Preteklo sredo, na praznik, se je zbrala v gostilni Ivana Lužarja na Vrticah nad Semičem večja družba Koče-var.iev in fantov iz semiške okolice. Med Ivanom Movrinom in Emilom Schauerjem je nastal prepir, v katerem je Schauer zabodel nasprotnika v pleča. Ostali fantje so z vilami, koli in noži, navalili na gostilno, V tem pretepu je zabodel nekdo 52letnega posestnika Matijo' Perkoviča iz Ročnega dola ter mu prerezal trebuh. Perkovič se je po dobljeni poškodbi zgrudil; šele čez nekaj časa so ugotovili, da so mu izstopila čreva. Poklicali so okrajnega zdravnika dr. Riissla, ki je dal Perkoviča prepeljati v bolnico v Kandijo pri Novem mestu. Med potom v bolnico je Perkovič umrl. Pretepače so prepeljali na sodišče v Metliko. Vlom in požar. Posestnik rudar France Vengust v Strunici pri Laškem se je odpeljal z družino na božjo pot. Ko se je družina vrnila, so opazili že takoj pri vstopu, da so imeli v tem času tatu v stanovanju. Neznani vlomilec je odnesel domačim precej obleke in perila in nekaj jestvin, denarja pa k sreči ni dobil. — Drugi dan pa ga je obiskala še druga in še bolj občutna in nevarna nesreča. Okoli 2. ure zjutraj je namreč izbruhnil ogenj v njegovem gospodarskem poslopju ob hiši. Ogenj se je silno hitro razširil in niso mogli kljub takojšnji pomoči nič drugega rešiti kot da so ubranili hišo in so ogenj omejili na gospodarsko poslopje, ki pa je popolnoma zgorelo. Gospodar ima tudi pri tem veliko škodo, ker je zavarovan za precej manjšo vsoto, kot pa ima škode, posebno še, ker mu je uničil ogenj tudi vse letošnje poljske in druge pridelke. Kako je nastal ogenj, ne vedo, sumijo pa, da se je splazil na skedenj kak postopač, ki je zažgal s cigaro ali cigareto in je pobegnil, še predno so se domači zbudili, Razpis. Okrajni zastop v Maribo-1 ru razpisuje ponovno dobavo in vožnjo gramoza za okrajne ceste za leto 1926. Interesentje dobijo vsa natančnejša pojasnila . v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta št. 26/11. med uradnimi urami. Ustmena razprava ponudnikov se bo vršila v pondeljek 20. septembra 1926 ob 9. dop. v sejni dvorani Okrajnega zastopa v Mariboru. Pripominja se, da je ponudbe staviti ločeno, za dobavo gramoza in za vožnjo posebej. — Gerent: Anton Lipovšek, 1. r. Samomor Slovenke v Beogradu. Pred tednom dni je prišla v hotel »Pod r in je« v Beogradu neka Slovenka in si naročila sobo. Izdala se je za Marijo Šmit. Ker je ni bilo drugo jutro dolgo iz sobe, so vrata s silo odprli. Nudil se jim je grozen prizor. Vsa skrčena je ležala Slovenka v postelji mrtva. Popila je čašo lizola. Pozneje so ugotovili, da je njeno pravo ime Neža Tavčar, vezilja po poklicu. Nova jugoslovenska tovarna aeroplanov. V Kraljeviči prično v kratkem z gradnjo nove državne .tovarne aeroplanov. Gradbeno vodstvo je v rokah francoskih inženjer-jev. Nova tovarna bo izdelovala tudi motorje. Kongres pravnikov v Ljubljani. V Ljubljani se je vršil pretekli te-i den kongres pravnikov naše drža-| ve. Udeležilo se ga je nad 1500 naj-odličnejših mož. Razpravljali so ! predvsem o potrebi izjednačenia i zakonov v naši državi in drugih t važnih pravnih vprašanjih. Tedenski koledar. Dnevi: 19. sept. nedelja: Januarij. 20. sept. pondeljek: Evstahij. 21. sept. torek: Matevž Ev. 22. sept. sreda: Mavrici j. 23. sept. četrtek: Tekla. 24. sept. petek: Rupert. 25. sept. sobota: Kleofa. Sejmi: 20. sept.: Višnja gora. Sv. Lenart j pri Zabukovju, Tinsko, Bra- j slovče. 21. sept.: Črnomelj. Ribnica, Zg. ! Tuhini, Fram, Laško, Sv. Rupert, Podsreda. 24. sept.: Bistrica pri Sv. Rupertu, Sv. Trojica, Frankolovo. Vrednost denarja. Za 1 dolar 56.50 Din Za 100 lir 203.— Din . Za 1 avstr, šiling 7.97 Din Za 100 čeških kron 168.— Din j Za 100 franc. frankov 167,— Dini Za 100 švic. frankov 1095,— Dinl Za t zlato marko 13.45 Dinl Naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za letošnje leto, smo delno priložili] današnji številki položnice.] Vsak, kdor je položnico prejel, naj^ ve, da nima za letos naročnine po-1 ravnane. Vse prizadete prosimo, da se položnic poslužijo in pravočasno naročnino poravnajo. Uprava. Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti ž Smrt v Moravi. Podnarednik Kr-stic se je odšel kopat v Moravo v Srbiji. Ker ga ni bilo dolgo nazaj, so ga šli iskat in našli na bregu njegovo obleko. Kakih 200 metrov nižje pa je ležalo njegovo truplo. Kmetijski referent v Novem mestu. S 1. septembrom je prevzel posle srezkega kmetijskega referenta v Novem mestu tov. Fr. Malasek, ki je deloval 13 let kot strokovni učitelj na Grmu. Ukradena krava. Josip Kokalj, mesar na Meljskem hribu, je pripeljal v mestno klavnico kravo rdeče barve z belo liso po hrbtu, katero je nameraval ubiti. Ko je prišel zjutraj v klavnico, ni bilo krave nikjer. Neznani tatovi so jo ukradli. Zvečer je imel Kokalj opravek v tovarni usnja Berg. Slučajno je opazil med surovimi govejimi kožami, ki so bile pravkar pripeljane v tovarno, tudi kožo svoje krave. Tatovi so bili v klavnici, ki so kravo ubili ter meso in kožo prodali. Požar v Slivnici pri Mariboru. Pretekli teden je nastal v Orehovi vasi, občina Slivnica, požar pri posestniku Karlu Reitmeierju. Z av-toturbino so prispeli na kraj požara samo 10 minut pozneje, kot domača požarna bramba. Hiša, ki je bila s slamo krita, se je nahajala že cela v ognju, tako, da je bilo nemogoče jo rešiti. Požar so omejili, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Posestnik ima škode za 22.000 dinarjev. Letalska nesreča — dva mrtva. Na desni in hrvatski strani Drave med Varaždinom, Čakovcem in Or-možom ima grof Bombelles razsež-na posestva z njivami, pašniki in gozdovi. Tukaj so tudi ona razsežna in znana lovišča za jerebice in fazane. Zadnji teden popoldne je pri-frčal iz južne strani nad ravan grofa Bombellesa nasproti Ormoža aeroplan. Iz neznanega vzroka se je spustilo letalo proti zemlji ter zadelo kakih 30 metrov visoko nad zemljo na jagned. Udarec v drevo je bil tako silen, da se je letalo popolnoma razbilo in na tla sta padla pilot in potnik mrtva. Kdo sta po-nesreečnca, kmetje očividci niso mogli doznati. Vzrok te velike nesreče še tudi ni pojasnjen. Zemlja zasula sedem delavcev. V kamnolomu pri Omišlu se je zgodila te dni strašna nesreča. Devet delavcev je bilo zaposlenih ob obali s popravljanjem tamkajšnje ceste. Nenadoma je neki delavec zapazil, da se je odtrgala velika plast zemlje. Hotel je opozoriti svoje tovariše na veliko nevarnost, a bilo je ie prepozno. Več kubičnih metrov zemlje in kamenja se je usulo na cesto in podkopalo pod seboj sedem delavcev. Dva sta bila takoj mrtva, eden je kasneje podlegel ' težkim poškodbam v bolnici v Splitu, ostali štirje pa so bili težko ranjeni. Dva izmed njih se istotako borita v bolnici s smrtjo. Na kraj nesreče je odšla posebna komisija, da ugotovi vzrok katastrofe. Povišana nagrada na glavo hajduka. Na znanega hajduka Rogano-vica, ki straši po Hercegovini, je ministrstvo razpisalo nagrado 50 tisoč dinarjev. Sedaj je to nagrado zvišalo na 100.000 Din. Svinjska kuga v Novem Sadu. V Novem bauu se je pojavila svinjska kuga. uolasti so izaale cureu-bo, Ua se občinstvo obvaruje preu boleznimi. rooegia jetnika. Iz prisilne delavnice v btari ui-aaiski sia preu nekaj dnevi pobegnila 23 letni doze dane, bivši trgovski pomočnik, doma iz Irbovelj, ki je bil obsojen na 6 leta težke ječe ter Ivan Luiia-cevie iz Aupresiča. Kdor ju izaa varnostnim oblastim, dobi za vsakega po 40 Din nagrade. nesreča s plugom, lUiiet Štefan Bencik iz Lukaeevec v okolici Murske Sobote je b. t. m. oral. Med oranjem so se mu krave splašiie. ko je tekel za njimi, je prišel pod plug, ki mu je zarezal v nogo globoke m nevarne rane. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto. Statistika bolnikov v bolnicah Slovenije. Koncem preteklega meseca je bilo v bolnicah skupno 2y24 bolnikov in sicer: V splošni bolnici v Ljubljani 500, v bolnici za ženske bolezni 103, v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani 202, v hiralnici v Ljubljani 227, v bolnici za duševne bolezni na Studencu 420, v | splošni bolnici v Mariboru 2b2, v ' javni bolnici v Celju 183, v Brežicah 93, v Slovenjgradcu 75, v Murski Soboti 93, v Ptuju 57, v hiralnici v Ptuju 117, v hiralnici v Voj-niku 178, v ženski javni bolnici v Novem mestu 71, v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 52, v javni občinski bolnici v Krškem 57, v bolnici v Čakovcu 69, v postaji za Iranom v Prelogu 39 bolnikov. Strašna smrt pod vlakom. Na železniški progi ob Savski cesti v Zagrebu so našli popolnoma razmesarjeno truplo moškega. Vlak je truplo vlekel dalj časa za seboj in so posamezni deli telesa ležali razmetani po progi. Poleg proge so našli klobuk, v katerem je bilo več pisem, iz katerih so dognali, da je nesrečnež izvršil samomor. Piše se Jovo Nikič. Bil je svojčas bogat posestnik, toda vse premoženje je izgubil z nesrečnimi kupčijami. Nazadnje je bil trgovski potnik, toda slabe gmotne razmere so ga spravile v obup. Smrt v čolnu ua Blejskem jezeru. Drago Moser, doma z Dunaja, usluž-ben kot risar v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, se je vozil preteklo nedeljo s čolnom po jezeru na Bledu. Drugi veslači so opazili, da se Moserjev čoln nikamor ne premika in da leži on nepremično v | čolnu. Približali so se mu in opazili, da ne da Moser nobenega znaka | življenja. Tedaj so privlekli čoln k : bregu, poklicali zdravnika, ki je ugotovil smrt vsled kapi. j Nesreča v Savi. V Savo pri To-mačevem se je šel kopat čevljarski • pomočnik I. Mravle. Ker ni znal plavati, ga je Sava odnesla in valila j več sto metrov naprej. Drugi kopalci so ga s težavo izvlekli popolnoma nezavestnega na suho. Pripeljali so ga v bolnico. Kmetijska tiskovna zadruga \ j Ljubljani izda v najkrajšem žepni Kmetijski koledar za 1. i927 v lepi, trdo vezani obliki. Cena Din 10.—. Naročila se sprejemajo. Koledar je ' že v tisku. Nesreča na lovu. V sredo je bil obstreljen na lovu sin ormoškega tovarnarja usnja d os. Kralj, ki je preteklo soboto umrl. Stavbnim podjetnikom: »Mojmir« kreditna in stavbna zadruga z o. z., Maribor, razpisuje za zgradbo pritlične stanovanjske hiše z inansar-do, katera se bode gradila na parceli št. 651 katastr. občine Sv. Magdalena v Kettejevi ul., kot prvi loterijski dobitek za »Dom vbogih«, zidarska, težaška in vsa profesioni-stovska dela. Podlago za ofertni razpis (načrti in proračun) se dobi od 15. IX. 192t» dalje v pisarni kreditne in stavbne zadruge »Mojmir« z o. z. Rotovški trg 4. 1. med uradnimi urami proti povračilu nabavnih stroškov po Din 60.—, Ponudbe je vložiti v zadružni pisarni do 20. J.X. 1926 12. ure v zapečatenem ovitku z označbo: »Ponudba za zgradbo stanovanjske hiše »Dom i vbogih«. i Kdo bode imel največje veselje !v mesecu septembru t. 1.? Gotovo ■oni, kateri bode dobil glavni dobitek loterije prostov. gasilnega društva v Kozjem, ker bode žrebanje ' že dne 26. IX. Kdor še nima srečke te loterije, naj si iste hitro naroči pri imenovanem društvu ali pa kupi pri gasilnih društvih, ker so bile vsem društvom razposlane. Kdor' pa ima veselje z vinogradom, naj 'se požuri in kupi srečke, da dobi ; drugi glavni dobitek — vinograd. ! Srečke bodo kmalu razprodane, j Dobitkov je 50 in so ti temvečje vrednosti. Poverjenikom Kmetijske Matice Knjige Kmetijske Matice se nahajajo v tisku. Ker pa še niso vsi gg. poverjeniki vrnili nabiralnih pol, jih prosimo, da to nemudoma store, da se končnoveljavno določi naklada. Onim gg. poverjenikom, ki so nabiralne pole že vrnili, sporočamo, da lahko nabirajo zakasnele naročnike še nadalje, ker bomo določili naklado nekoliko višje, kakor znaša dosedanje število že priglašenih naročnikov. Letos izidejo 4 knjige za ceno Din 30. Kmetijska tiskovna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani, Poljanski nasip št. 8/L, ima v zalogi sledeče knjige: Ciril Jeglič: Obrazi, vezano in broširano; Cvetko Golar: Vdova Roš-linka, vezano in broširano; Tovornik: Stara pravda nekdaj, broširano; Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta, broširano; Agrari-zem in Slovanstvo, broširano; Zvezdice; Poredni smeh, pesmi za otroke, itd. Opozarjamo naše ljudske knjižnice in vse prijatelje lepe slovenske knjige. Vsak slovenski kmet je član Kmetijske tiskovne zadruge. Pristopnina znaša 5 Din, delež je 50 dinarjev. Pristaši kmetskega gibanja, zavedajte se, da je dober tisk naše najmočnejše orožje. Zato pristopajte Kmetijski tiskovni zadrugi i', z. z o. z. v Ljubljani, Poljanski nasip 8./I. Redukcija uraduištva na Francoskem. Ministrski svet je na predlog komisije za štedenje sklenil, da se izvede velika upravna reforma in se odslovi veliko število uradni-štva. Vsak minister mora v najkrajšem času izdelati tozadevne predloge. Predhodni rezultati letošnje žetve. Po predhodnih podatkih, ki jih je zbralo poljedelsko ministrstvo o letošnji žetvi, znaša pridelek ozimne pšenice 20 milijonov 595.357, ja-re 622.553, ozimnega ječmena 2 milijona 541.717, jarega 1,479.637, ozimne rži 1,727.317, jare 373.126, ovsa 3 milijone 739.318, met. stotov. Pridelek pšenice je torej letos za okroglo 300.000 stotov manjši kot lani. Velika razstava za industrijo živil in poljedelstva se vrši od 11. do 26. septembra v Lozani (Švica). Po-setniki razstave dobijo švicarski vizum za polovično pristojbino ter uživajo 50% znižanje na švicarskih železnicah od obmejne postaje do Lozane. Podrobne informacije daje švicarski konzulat v Zagrebu. Petrolejski vrelec poplavil celo vas. Iz Bukarešte poročajo: Petrolejski vrelec Deana Romana v Rumuniji se je te dni razlil ter bruhal po 40 vagonov petroleja na uro. Občina Metlea, ki se nahaja v neposredni bližini vrelca, je v pravem pomenu besede s petrolejem poplavljena. Petrolej se je užgal in ogromni plamen, ki obsega več kvadratnih kilometrov, je uničil vso občino, v kateri se nahaja tudi velika kaznilnica. Zgradba novih stanovanj na Dunaju. Mestna občina dunajska je sklenila zgraditi 5000 novih stanovanj. V to svrho bo investiran znesek 500 milijard kron. Kovane zlate marke v Nemčiji. Nemška državna blagajna je sklenila, da bo izdala zlate kovane marke. Podzemsko jezero v splitskem okraju. Komisija muzeja, obstoječa iz direktorja muzeja v Splitu dr. Abramiča, direktorja prirodoslov-nega muzeja prof. Girometta ter dr. Novaka, je v zadnjem času prouča-vala geološke razmere v okolici se-la Žegar, kjer je orožniška patrulja slučajno odkrila veliko podzemsko jamo, ki se konča z velikanskim jezerom. Smrtna kazen za poneverbo. Iz Leningrada poročajo, da je bil obsojen železniški uradnik Aleksejev, ki je poneveril 100.000 rubljev, na smrt z ustreljenjem. Napad kitajskih morskih roparjev na sovjetski parnik. Sovjetski ! parnik »Sadvik«, ki je plul iz Vla-; divostoka proti Kitajski, je bil te dni pri Kantonu od kitajskih morskih roparjev napaden. Posadka je napad odbila. V krvavem boju je padlo več moštva. Japonske križarke v Carigradu. Te dni sta pristali v carigrajski lu-ki pod poveljstvom japonskega podadmirala Jamamatosa dve japonski križarki. Civilne in vojaške oblasti so jima priredile slavnosten sprejem. Na japonskih križarkah se nahaja 300 pomorskih kadetov in dva princa. Japoncem so bile izkazane vojaške časti. Pod poveljstvom podadmirala se poda te dni v Angoro deputacija japonskih oficirjev, ki poseti predsednika turške republike. Prvi kitajski škofje. Dne 26. t. m. bo posvetil papež v cerkvi sv. Petra v Rimu 6 kitajskih duhovnikov za škofe. To bodo prvi škofje-Kitajci. Oče v pijanosti ubil sina. Posest nik Rade Markov iz Berande pri Bečkereku je silno udan alkoholu. Ko je prišel zopet pijan domov, je napadel svojega sina Svetimira. Ko se je ta hotel braniti, se je zakadil v njega z nožem in ga sunil tako silno v glavo, da je čez nekaj ur umrl. Ubijalec se je sam prijavil sodišču in je bil takoj oddan v zapore. Važno za ameriške povratnike. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je razposlal na merodajne politične oblasti daljšo okrožnico, v kateri tolmači na podlagi ameriškega pri seljeniškega zakona pravice tako-zvanih ameriških povratnikov. Po tem zakonu se smatra za priseljenca izven kvote vsak priseljenec, ki je bil preje legalno pripuščen v Ze-dinjene države Severne Amerike ter se vrača z začasnega obiska v inozemstvu. V slučaju izvenkvotne-ga povratka se pred vsem strogo zahteva dokaz, da je bil priseljenec preje legalno pripuščen. Brez takega dokaza se ne dobi povratniškega »permita«, niti (ne izvenkvotnega priseljeniškega vizuma od strani ameriškega konzula. Ameriški priseljeniški zakon določa tudi gotove izjeme, toda dovolitev je vedno odvisna od državnega urada za delo v Washingtonu. Ameriške oblasti pred vsem zahtevajo od povratnika, da ima v eZdinjenih državah svoje neopuščeno. bivališče (unre-linquisced domicile) in da je imel, ko je odpotoval, namen se vrniti. Za to se zahteva tudi resen dokaz. V ostalem se naj povratniki ravnajo po predpisih ameriških oblasti in zlasti gledajo na to, da si pred odhodom iz Amerike pridobe povratno dovoljenje (permit) in pri povratku obenem izveenkvotni vizum. S tem so obvarovani mnogih sitnosti. Nabirajte novih naročnikov m naš list »GRUDO!« t^jg^PBBSTOCI^ --------------------- Smrt naših rojakov v Ameriki. V Ely, Minn. se je 2. avgusta ustrelil rojak John Markun, doma iz Bašlja pri Kranju. Zapustil je soprogo s šestimi nedoraslimi otroci. Baje je šel prostovoljno v smrt, ker je izgubil delo in ni mogel drugega dobiti. — V Pueblo, Golo. je umrl Louis Ahačevčič. Doma je bil iz Podpeči, fara Dobrepolje. — V Cle filum, Wash. je utonil 11-lelni sin Franka Crniča, ko je lovil ribe. — V Carbondale, Pa. je preminul 12. avgusta eden najstarejših naseljencev v Ameriki Josip Debevec. Pokojni je bil eden najbolj uglednih in spoštovanih trgovcev. Star je bil 68 let in doma z Rakeka na Notranjskem. V Carbandale je prišel pred 24 leti. Kmalu po svojem prihodu je odprl trgovino z zlatnino. S svojo marljivostjo in poštenostjo jo je razvil v eno največjih v Carbondale. — V Belle Vernon, Pa. je preminula dne 4. avgusta Terezija Jereb, stara 37 let. Doma je bila iz Oslice nad Škofjo Loko. Zapušča soprogo in dva meseca staro hčerko. Dva pastirja umrla vsled kačjega pika. V vasi Drenovo pri Sarajevu se je dogodil tragičen slučaj. Dva pastirčka sta čuvala čredo ovac. Nenadoma je enega pičila kača. Tovariš mu je priskočil na pomoč in hotel ubiti kačo s kolom. Ko je prvič zamahnil se je kača preplašila, se zakadila v njega in pičila tudi njega. Oba pastirčka sta že naslednjega dne umrla. Samomor bogatega posestnika. V Bečkereku je povzročil veliko senzacijo samomor znanega trgovca Nikolaja Konrada, ki je skočil z železniškega mosta v Begejskem Sv. Juriju v begejski kanal. Ž njim je bil tudi njegov pes, ki je takoj po obupnem činu svojega gospodarja zdirjal domov in z otožnim la- janjem opozoril domače, da se je moralo nekaj zgoditi. Ko je v res-nicr šlo več ljudi ž njim proti kanalu, so našli Konrada že mrtvega. Velik vlom v Št. Janžu na Dravskem polju. Pretekle dni so neznani storilci vlomili v gostilno Zel ter odnesli več stvari. Ko se je zjutraj prebudil gostilničarjev sin, je opazil, da je bilo vlomljeno v kašeo. Kolikor se je dosedaj ugotovilo, so storilci odnesli vozno opremo, moško kolo znamke Steyer,^nove'moš-ke hlače, zračno cev večje vredno s ti ter še mnogo drugih malenkos ti. Večkratni milijonar — ubijalec. Francoski detektivi so nedavno odkrili v osebi večkratnega milijonarja Goyota strahovitega zločinca, ki je umoril svoje štiri žene in eno deklico. Bogastvo si je napravil s tem, da je ropal poštne vlake s svojimi roparskimi tovariši. Mož je v rokah pravice in smrtna kazen mu je zagotovljena. Silno neurje na Japonskem. Pred nekaj dnevi je razsajalo po celi srednji Japonski grozno neurje, ki je povzročilo silno škodo, in zahtevalo veliko človeških žrtev. V mestu Tejebaši se je podrlo vsled vi- harja šolsko poslopje. Pod razvalinami poslopja je bilo ubitih 12 otrok in 90 je težko ranjenih. V mestu samem je poplavilo neurje 300 stanovanjskih hiš, v mestu Ha-mamastu je porušil vihar celo tovarno in je bilo ubitih 8 delavcev, 25 pa ranjenih. Na železniški progi Hamamatsu—Tokio je bil pre-vrnjen cel vlak in je bilo ob tej priliki ubitih in ranjenih več oseb. V mestu Jočita je porušil vihar 40 hiš, 3 policaje je ubil in ranjenih je bilo veliko civilnih oseb. Na vojaškem letališču v Akenogahari pri Nogoji je bilo poškodovanih 40 letal in nekatera so popolnoma razbita. V Kahasaki je vrgel vihar ob tla dvoje svetilnikov in pri tem je utonilo 15 mož ŽARNICE] Osram - vsakovrstne najceneje J. GOREČ, Ljubljana palača Kreditne banke. aro r. Živinozdravnik Stanko Arko: Znaki bolezni. ** -- Napisano z ozirom na slučaje nje bolezni hitro in često burno z močnim navalom krvi v glavo, i v Preserju in na Vrhniki Predvsem moram navesti, da se pojavlja vranični prisad v različnih oblikah. Vsem tem oblikam pa je skupno to, da žival nenadoma iiudo zboli, da je nadaljnje razvija- pljuča in drob, spremljano s hudo vročino in mrzlico. Po hitrosti razvijanja pa razlikujemo prvič zelo hitro nastopajočo, burno obliko, kjer žival po zelo PODLISTEK. Anton Stražar: Kdor visoko leti — nizko obsedi! (Šaljiva zgodbica s kmetov.) Bobovec je srednje velika vas ob okrajni cesti; ima nekaj nad trideset hiš, ker je ob prometnem kraju, tudi dvoje gostilen, kjer se krepčajo popotniki in vozniki. Poleg tega sta v vasi tudi dve trgovini z mešanim blagom. Oba trgovca sta si v kratkem času opomogla. Kako bi si tudi ne, zakaj k njima hodijo kmetje iz bližnjih in daljnjih hribov kupovat česar potrebujejo — pa kupujejo tudi marsikaj, česar ne potrebujejo, osobito ženske. Dvajset let bode od tega, kar se je povrnila gostilničarjeva hčerka Francka iz Ljubljane. Pa kakšna je prišla domov? Že prej, ko je odšla v mesto k teti, je ošabni gostilničar Srako-per rad pripovedoval svojim gostom: »Jaz hočem, da se moja dekle malo izobrazi v mestu, da ne bode tako neokretna, kot so druga kmečka dekleta. K meni zahaja v poletnem času vsake vrste gospoda in tem ljudem se mora že znati hitro zasukati in olikano vesti.« No, kar si je želel ošabni Srako-per, to se mu je izpolnilo! Čez pol leta bivanja v Ljubljani, pa kako se je spremenila že popred ošabna Francka! Oblačila se je gosposko; ja, še nekaj, nemških besedi, ki jih je ujela v mestu, je kaj rada vmešavala med materino govorico. Kadar je slučajno prišel k Sra-koperju v gostilno kak bolj gosposki tujec, je porabila vso svojo »vodeno« in puhlo zvedenost, vselej približno takole: »Guten Tag (dober dan) gospod! Kaj bomo pa trinken (pili): roten (rdeči) oder (ali) bel vajn? Pa tud ke esen (jedli) mrbit šunko al pa gekoht župca (juha) s knedlčki, al' pa nudlne (rezanci), vse imamo gut (dobr)!« Kakšen utis je napravljala Francka s takimi bedarijami, je razumljivo! Kmalu ko se je torej Francka vrnila domov, je prišel na merico vina kot običajno Tigrov Nande; pošten, a zelo prebrisan, mlad, samostojen čevljar, ki se je izučil v Ljubljani. Ker je bil še fant, pa šaljivec, so ga radi imeli vsi ljudje, osobito pa še bobovški fantje. Ko je pil svojo merico vina, je prišel slučajno v gostilno bolj gosposki človek. Oh, komaj se je Nande premagal od smeha, ko je cul, kako je zače-1 la govoriti Francka: »Guten Tag! | Kva bomo pa trinken, roten oder | bel vajn? itd.« Šaljiv ali pameten fant Nande je že takrat sklenil: Ča-! kaj, čakaj, ti ošabno dekle, jaz ti bom že še eno enkrat zagodel in I te popolnoma odvadil te bolezni! j Tigrov Nande je kmalu dobil priložnost, da izvede svojo os veto nad to ošabno Francko! Zvedel je, da je začel laziti za Francko trgovčev sin Fržolev Srečko. No, ta je bil pa popolnoma Franckine vrste! Bil je tudi nekaj časa v Ljubljani; izobrazil se je ravno toliko, da je postal čisto domišljav in ošaben. Večkrat se je izrazil svojemu tovarišu, ki ga je obiskal iz mesta: »Oh prijatelj, ti ne veš, kako se mi zdi mučno prebivati med temi gorjanci, ki smrde vedno po gnoju.« Toda na take besede je pa tudi enkrat dobil primeren odgovor: »Veste kaj, mladi prijatelj, nikar ne ponižujte svojih rojakov; dobro delajo za vašo trgovino, ako pa niso izobraženi, pa jih izobrazite vi — bolje pa je za vas, da bi ostali vedno tako priprosti, to vam jaz govorim!« Kar bled je postal Srečko pri teh pametnih besedah od tega mladega izobraženega — a dobro mislečega gospoda. Nande se je torej hotel na vsak način znositi nad obema tema dve-! ma ošabnežema, naj velja kar hoče! j Posrečilo se je šaljivemu mlade-| mu čevljarju izslediti, kdaj prihaja ; Srečko hladit svojo ljubezen k ljubljeni Francki. To je izvedel nad vse izborno! i Ošabni trgovčev sin Srečko je bil neki jesenski večer pri svoji izvo-ljenki Francki. Kot vselej je sedel v »ekstra cimerčku« pri pogrnjeni okrogli mizici; Francka se je več časa mudila pri svojem fantiču, kot pa pri vseh ostalih gostih. Šaljivi mladi čevljar Nande je sedel v družbi možakarjev v hiši in se z njimi razgovarjal — toda poleg tega pa je pazljivo zasledoval pogovor med zaljubljencema! Vsi možakarji so že odšli k počitku, ostali so še samo Francka, Srečko in pa Nande. Nagajivi fant je dobro uvi-del, da bi Francka rada videla, da bi že vendar enkrat odšel nadležni čevljar. Pa nalašč je še ostal več kot pol ure kot vsi ostali gostje. Okrog desete ure pa je tudi on odšel. Zunaj na dvorišču je parkrat zavriskal, potem pa zapel ono: Našemu kmetu kmetsko čtivc! latkem obolenju, kakor od kapi jadeta pade na tla in pogine. Potem Ipažarao pogostoma, posebno pri pveji živini drugo obliko vranične-»a prisada, ki traja navadno kakih 24 ur in slednjič še tretjo počasnejšo obliko, ki se pojavlja posebno vi konjih kot huda mrzlica s krčmi črevah in ki traja 1 do 3 dni. To so v glavnem oblike, ki so predeljene na notranje dele ži-tlskega telesa. Razun teh oblik pa se pokažejo [časih tudi spremembe na zuna-delih, ki jih bom pa pozneje [ližie opisal. I Ako bolezen nastopi zelo naglo in burno, kar zadene najpogosteje •avno najbolj rejene živali, opazimo, da se je poprej navidezno popolnoma zdrava žival naenkrat rudila na tla, kot bi jo zadela kap. strašnih krčih in mukah se vije po tleh in težko h rope. Iz gobca in nosnic se cedijo krvave pene. iz adnjega črevesa curlja celo čista kri in po preteku nekoliko minut ali največ par četrt ure živina pome. Velikokrat se zgodi, da najemo žival, ki je bila še prejšnji sečer navidezno popolnoma zdrava m živahna, drugo jutro poginjeno v hlevu. V drugih slučajih pa opažamo, _a postane žival nenavadno nemir-jia, da muka na vso moč, divja kot bi znorela in se hoče odtrgati od iveri ge. Včasih pa stoje bolne živali tope z razprtimi nogami in zbuljenimi očmi -na svojem-mestu, postajajo pri tem vedno bolj šibke, se pri hoji opotekajo naglo in tako oslabijo, da se še komaj držijo po-konci, dokler se slednjič ne zgru-Ldijo na tla. Pri tem boleče obra-cftjo oči, škripljejo z zobmi in se zvijajo v strašnih krčih, dokler jih S kmalu smrt ne reši muk. 1 Pri drugi manj burni obliki pa »vidimo, da se živali začnejo tresti po celem životu, prime jih huda mrzlica, noge in ušesa so mrzla, pogled je top. Pri kravah mleko kaj kmalu usahne. Nasprotno temu je pa včasih slika bolezni čisto drugačna. Tudi tu se pojavi vznemirjenost z istimi znaki kakor pri burni obliki, samo da se bolezen počasnejše in nekoliko blažje razvija. Srce utripa na vso moč, dihanje^ je pospešeno in otežkočeno, smrček postane suh, teka ni in prežvekovanje je prenehalo, blato gre le poredkoma naprej, je suho, kepa-sto in črno. Proti koncu bolezni pa postane driskavo ter je pomešano s krvjo. Pri goveji živini večkrat opažamo, da imajo napet vamp. Pri tem se pojavijo na vratu in prsih velike otekline. Scalnica je temno-rdeča, dostikrat celo krvava, kar je opaziti posebno pri govedih in ovcah. Breje krave navadno zvržejo. Tu pa tam se napadi po kratkih presledkih navidezno zboljšajo ali kmalu se zopet pojavijo v še hujši obliki. Pri razmeroma počasni obliki aničnega prisada, ki se pojavlja predvsem pri konjih, so napadi milejši in menjajoči, tako da postanejo obolele živali zopet živahnejše, tudi zavžijejo po malo hrane. Toda polagoma postaja otopelost in ne-čutljivost vedno hujša, živina oči-vidno hujša, oči vpadejo, pogled je medel. Ako odpremo gobec, vidimo, da je napolnjen z gostimi slinami, ki se vlečejo kot skuhan Idej, smrček je suh in razpokam blato postane driskavo, krvavo in smrde če. Ušesa in noge postanejo popol nema hladne in živali po preteku 3—7 dni poginejo. Razun teh opisanih znakov pa opazujemo tudi še znake na zunanjih delili telesa. Tako vidimo, da se napravijo po telesu pod kožo posamezne trde, vroče in boleče otekline, tako na vratu, na prsih, v la- komnici, na križu. Tudi na sluznicah, ki so spočetka krvavordeče in zatekle, tako v žrelu, grlu in zadnjem črevesu, opažamo iste spremembe. Včasih so te otekline mehke kot testo, tudi niso boleče in se spahnejo posebno po trebuhu in nogah. Če se je okuženje izvršilo vsled kake rane na koži, se na tem mestu napravi huda oteklina, ki se prisadi in razpade v umazano gnojno razjedeno rano. Na ta način se navadno okuži tudi človek. V splošnem pa moram pripomniti, da je potek bolezni zelo različen, včasih hitrejši, včasih počasnejši in poprej opisani znaki so v posameznih slučajih tako menjajoči ali pomešani vse vprek, da se je težko spoznati. Tudi potek oziroma razvoj bolezni je tako različen, da n. pr preteče včasih od časa, ko živa zboli pa do pogina le nekaj minut v drugem slučaju pa traja bolezen eden do dva in celo do teden dni Ozdravi pa redko katera žival. Čas ki preteče od okuženja telesa pa do pojave prvih vidnih bolezenskih znakov, traja čestokrat samo 12 do 24 ur, redkejše 2 do 6 dni. To je odvisno od množine kužnih klic kakor tudi še od drugih okolnosti ki so ugodne za razvijanje bacilov Mrhovina na vraničnem prisadu poginjene živali se le malo ali sploh ne strdi. Ker se kri ne sesiri se prične telo hitro razkrajati. Trebuh mrhovine je hudo napet, iz gobca in črevesa, ki navadno izstopi, se izceja kri. Ako tako poginjeno žival razte lesimo, vidimo predvsem, da so žile polne nesesirjene krvi, ki je črna in gosta kakor katran. V podkožnem tkivu najdemo razprostra-ne, rmenkaste, trde žolčaste podplutbe krvne sirotke, pomešane s krvjo in to posebno okoli žlez. Meso je kakor skuhano, temnorjavo podpluto s krvjo. V t®l««rfh dup-inah vidimo krvavo tekočino, notranji deli telesa, kakor jetra, ledvice so polne krvi, nabrekle in krhke. Čreva so otečena in s krvavimi madeži posejana.. Največje spremembe pa najdemo na vranci, ki je zelo otečena in povečana ter nabrekla, včasih tako hudo, da celo poči. Na prerezu vidimo, da vsebina ni čvrsta kakor pri zdravi živali, temveč zmehčana takor kuhana kaša in je črnordeče aarve. Ako se je bolezen na živali že pokazala, je vsak poskus zdravljenja skoraj brezuspešen. Edino le pri oni obliki, kjer se je napravila vsled rane na koži boleča bula, se v gotovih slučajih zamore računati na uspešno zdravljenje. Sicer pa je vsako zdravljenje vraničnega' prisada po zakonu dovoljeno samo živinozdravnikom. Ker je vranični prisad nevarna kužna bolezen, se mora vsak sumljiv slučaj obolenja, kakor tudi pogina, takoj prijaviti županstvu. Še zdrave živali se morajo takoj odstraniti od bolnih. Sumljive in že bolne živali se ne smejo zaklati brez dovoljenja oblasti. Uporaba mleka in drugih živalskih sirovin takih živali je prepovedana. Morebitne operacije, kakor tudi raztelesenje pogin jenih živali je dovoljeno samo živinozdravnikom. Mrhovine poginjenih živali se ne smejo odreti in se morajo v celoti z vsemi odpadki vred takoj na od-činskem mrhovišču najmanj dva metra globoko zagrebsti. Mnogo važnejše kot zdravljenje, ki nam itak ne cbeta veliko uspeha, je pravočasna obramba oziroma zaščita pred to boleznijo. V prvi vrsti moramo skrbeti za to, da se kuživo od bolnih oziroma poginjenih živali ne raznaša dalje. ' Gledati moramo, da se krma, pit- Bod moja, bod moja — Ti bom lešenčkov dal — Bcš tiste potovkla Bom druzih nabral! Nista si pač mislila mlada dva zaljubljenca, da posluša njun pogovor kdo; poslušal pa ju je zviti Nande. Fant se je previdno splazil zadaj za hišo do istega okna, kjer je v mali sobici sedel ves -srečni Srečko. Na oknu je bil lep rdeči zastor, toraj kot nalašč za zasledovalca, da ga od znotraj ne more nobeden epazit. Opazovalec je čul naslednji zelo važni pogovor: »Torej, srček moj! vendar je enkrat zlodej odnesel tega nadležnega »smolarja« (tako se je zaničljivo izrazil o čevljarskem obrtu), da sva ■sama sedaj. Toraj, kakor sva se domenila; Ob dvanajstih pridem nazaj?« | »Da, da, srček moj! Jaz že komaj pričakujem tega srečnega časa. Ko prideš, vrzi kar trikrat zaporedoma drobnega peska na moje spalno okence. Jaz ti pridem odpirat, luči ne bom nič vžigala, pa tudi govoriti ne smeš nič, kar potihoma pojdeva, veš, srček imoj!« Nar.de se je tiho splazil od okna, , zvedel je dosti in sam pri sebi je sklenil: Le čakaj, le čakaj, ti ba- haški gizdalin, boš videl, kaj ti bode nadležni smolar naredil! Zaljubljena Francka ni nti za-tisnila "oči, ampak se je nemirno premetavala po svoji beli, mehki posteljici, pa željno pričakovala svojega ljubljenega. Ob pol dvanajsti uri pa se je vrnil Nande nazaj; vrgel je trikrat zaporedoma drobnega peska v okno, pa čakal. Kmalu je priletela Francka v sami nočni obleki odpirat — pa v temi ni spoznala prevare, da je odprla Nandetu, namesto Srečku. Zvijačnežu je šlo vse gladko; v prvič, ker je kar v temi sledil Franci, pa tudi radi tega, ker je znal i zborno posnemati Srečkovo govorjenje v vseh njegovih oblikah. Pol ure pozneje. Francka, ki je bila vsa srečna poleg Nandeta. zasliši, da nekdo meče pesek v okno — pa ravno trikrat zaporedoma ga je vrgel. »Ti, srček moj, pa ne, da bi naju zasledil tisti nadležni, sitni čevljar, kaj misliš, srček?« /Veš kaj mu narediva? Jaz bom nelahko odprl okno; ti pa posezi v nočno omarico, gotovo imaš kaj v posodi, pa vrzi doli!« Dekle je naredilo po ukazu Nan-detovem in je po britki prevari polila sebi tako dragega, srčkanega Srečka ...! Prebrisani Nande se je še precej časa zamudil pri Francki; ja, še prštanek je dobil od nje — pa koliko poljubčkov! * # * Po tej noči je minulo dva, tri, ja štiri dni, pa Srečka ni bilo od nikoder! Francki se je to zdelo zelo, zelo čudno, zakaj vendar ni njenega ljubljenega — saj mu je dala še prštanek! Zaklenila se je v svojo sobico; napisala je drobno pisemce nekako takole: Mojemu srčku! Pridi, oj pridi že enkrat vendar! Zakaj te ni nič naokoli, da mojemu srčku napravljaš tako hudo bol... Saj dala sem ti tudi prstanček zlati, ali se ne spominjaš nič na to...? Daj mi hitro glas, pa sporoči nazaj, kdaj se zopet po dolgem času vidiva. Tvoja ljuba Francka. To pisemce je oddala sosedovemu desetletnemu dečku Matevžu. Ta pa je imel opravka tudi pri čevljarju Nandetu in se je oglasil prej tamkaj. Tako je zviti Nande prej vedel, kaj piše Francka Srečku, kot pa on sam. Pregovoril je Nande tudi Cmokovega Matevža, da naj mu prinese tudi Srečkov odgovor Francki. Seveda za »kronco« je Ma-tevžek to rad naredil. Srečko pa je samo odgovoril: Kdor me je polival, tisti naj pride k Tebi, tisti ima rinkico! Mene ne vidiš več! Nandetu še to ni bilo zadosti! Ravno dečka Matevžka je poslal k Francki s pisemcem in njenim prstanom, pa ji je sporočil: Moji nezvesti! Kakor sem zvedel si vabila ponovno Srečka k sebi v vas — a meni si pa dala prštanek — zato Ti ga sedaj vračam — ker Ti »ne maraš« za nadležnega smolarja Nandeta. Nesrečno prevarano dekle je od jeze in žalosti britko jokalo v svoji sobici... * $ * Toda vkljub temu jo še tudi ta prevara ni ozdravila ošabnosti. Dobrega pol leta potem se je Francka vsedla na limance nekemu tujemu, nepoiznanemu agentu. Priliznjeni in sladki agent je zginil — a zapustil je Francki grenki spomin — malega dečka. 8 Vsak pravi slovenski kmet je naročnik »KMETIJSKE MATICE krajna ekonoma Kafo] in 1 nagraa- i Sustič, E. Osiander v Guštanju V IV. skupini (51etne žrebice) j i. dr. Vsa ta razstava je bila v pa-I. nagrado in ministerijalno diplo-; viljonu »E« smotreno prirejena in mo Marko Makovec, II. nagrado in razvrščena po glavnih gospodar-diplomo Fran Brumen iz Gor. Kra- skih panogah. Na levi strani od pij, poleg tega se je priznalo še 18 vhoda je bila poučna razstava iz nagrad. j poljedelstva, travništva, pašništva, V V. skupini (21etne žrebice) soj živinoreje, planinarstva in podkov-dobili priznanja: I. darilo g. Franjstva, na desni pa iz vinarstva, sad-Torič iz Franjkovcev, II. darilo g. \ jarstva in čebelarstva. V ozadju na Franc Škerget iz Središča in 11 na- j levo je bila razstava za agrarne skega okraja, častno je bila zastopana tudi ljubljanska okolica. Kmetijska razstava v Ljubljani. Kmetijska razstava na ljubljan skem velesejmu je po splošni sodbi uspela v vsakem oziru in upravičila vse tiste nade, ki so se od ene in druge strani na njo stavile. Številni obisk je pokazal, da se naši kmetijski krogi dobro zavedajo svojih nalog, sodelujoči strokovnjaki so pa tudi želi za svoj nesebični trud in za svoja prizadevanja mnogo priznanja od strani raznih obiskovalcev. Da je prišla ta razstava, ki je prva večja prireditev te vrste v deželi, do tega uspeha, zahvaliti se je po eni strani velesejm-ski upravi, ki nudi s svojimi lepimi prostori najugodnejšo priliko za take prireditve, po drugi strani pa izdatni moralni in gmotni podpori zanimive in poučne so bile sliki planinskih zgradb in drugih meli( racij, ki jih je dosedaj izvršil ura za agrarne operacije. Zelo pouči so bili tudi skrbno prirejeni pre