NO. 221 Ameriška Domovina Arjl/lrEJl I G/* lil— HOME AMCRICAN IN SPIRIT FOR€tGN IN UNGUAGG ONLY National and International Circulation SLOVCNIAN MORNING N6WSPAPCR CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1962 ŠTEV. LX — VOL. LX Tudi Kanada podprla Indijo proti Kitajski Kanadska vlada je včeraj objavila, da bo po zgledu Velike Britanije in Združenih držav podprla Indijo V boju (s Kitajsko. NEW DELHI, Ind. — Kanadski visoki komisar tu je objavil, da se bo Kanada pridružila Veliki Britaniji in Združenim državam v pošiljanju vojaške pojoči Indiji v njenem boju pro-ti kitajskim napadalcem. V soboto bo priletelo sem šest kanadskih DC3 letal za indijske letalske sile kot izpolnitev pr-vega dela obljube kanadskega Predsednika vlade Diefenbaker-ja. Kanada bo poslala Indiji tudi večje količine pehotnega orcžja, kot sta Amerika in An-Sbja že storili pretekli teden. Amerika in Anglija proučujeta indijske potrebe in pričaku-leta novih prošenj indijske vlade za pomoč v orožju, predvido-naa tudi v letalih in gradnji to-varn za vojne potrebščine. E-nančni minister Desai je ^ed tem predložil parlamentu v ndofcritev 200 milijonov dolarjev dodatnih kreditov za vojsko. Od tega bo tri četrtine uporabljeno Neposredno za kritje stroškov 'Ndijsko-kitajske obmejne voj-Pe. Radio Indija je objavil, da je vladar državice Sikim med Nepa-in Butanom oklical stanje težke nevarnosti,” ki mu daje pravice ukreniti vse potrebno obrambo dežele. Državica. j.e Tbd indijskim varuštvom in In-dija jo zastopa na zunaj ter ji P°maga varovati meje. Povratek monarhija 'v Španiji MADRID, Šp. — Don Juan Carlos bo po izjavi enega njenih ozkih prijateljev že v treh španski kralj. Tako je ^euda odldčil Franko po dvo-Nuvnem razgovoru s princem Nu krovu njegove jahte. ^ kolikor je to poročilo točno, ° Franco že v šestih tednih /N en o val regemtski svet, v ka-ruga bo po sodbi monarhistov Jsel brez dvoma princ Don Uau, oče 25 let starega Juana ^rlosa, ki ga je Franco izbral Prihodnjega španskega kralja. Novi grobovi Frank J. Makovic Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici 46 let stari Frank J. Makovic z 20931 Wilmore Av., rojen v Encoor, Minn. V Cleveland je prišel star 10 let. Bil je gasilec pri clevelandskem gasilskem oddelku št. 10. Pokojni je zapustil ženo Anno, roj. Ku-kla, hčerko Darlene, sina Franka, brata Henrya in sestro Josephine Rupnik. Bil je član Društva Janeza Krstnika ABZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob devetih dopoldne v ga orožja cerkev sv. Križa, kjer bo od de- manjka. Moskva polrebuje vet IHRUŠCEV JE PRIPRAVLJEN UMAKNITI BOMBNIKE LE POP DOLOČENIMI POGOJI slraleikega orožja! Dokler tega ne bo imela v zadostni meri, utegne voditi umirjenejso mednarodno politiko. MOSKVA, ZSSR. — Diplomatski opazovalci kubanske krize pravijo, da je ta pokazala luškim generalom, da Rusiji manjka strateškega orožja, predvis-m medcelinskih raket in atomskih podmornic, kot so ameriške Polaris, dočim ji atomske-samega menda ne setih pogrebna sv. na Kalvarijo. maša, nato Frank Kržičnik Včeraj je umrl v Womans bolnišnici V3 let stari Frank Kržičnik s 16016 Saranac Rd., rojen | v Žireh, od koder je prišel leta 1950 v ZDA. Zapustil je tukaj ženo Marijo in hčerko Cynthio Lorber, doma pa hčerko Marico Maček, Kristino Dolenc, sina Franceta, brata Antona in sestri Amalijo Mlinar ter Marijo Trpin: Brata Janez in Valentine sta umrla. Zadnjih šest let je bil v pokoju, preje pa je imel čevljarsko delavnico na Waterloo Rd. Pogreb bo v soboto zjutraj ob osmih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče. , Frank C. Juratovac Včeraj je umrl v St. John’s bolnišnici 78 let stari Frank C. Juratovac s 468 Eddy Rd.. doma v žumberku na Hrva- Da zamašijo to vrzel, so kremeljski oblastniki siklenili, da [morajo imeti najmanj nekaj let mir, da lahko v tem času pride-Ijo do zadostnega števila atomskih podmornic in medcelinskih raket. To seveda pomeni obenem tudi potrebo po taki komunistični zunanji politiki, ki ne bo ustvarjala vojnih nevarnosti. Kaj je na vsem tem res, se bo morda čutilo v bližnji prihod-njosti ob dveh prilikah, 19. novembra bo zasedal glavni odbor komunistične stranke, 10. decembra pa noj višji sovjet ali ruski parlament. Morda bodo takrat pad'e kake besede, ki bodo namignile, kako hočejo komunisti doseči ta svoj cilj. V Jemssus zmagujejo za sedaj kraljeve čete, JIDDA Sav. Arab. — Vse t i kaže, da so uporniške republikanske čete začele ' izgubljati o-poro in da po deželi napredujejo čete kralja Mohameda. Kraškem, od koder je prišel letu [ijevske čete so si izbrale gveril-1903. Zapustil je ženo Mag-Uko taktiko, ki se posebno pri- atovi odnesli iz Trumanove knjižnice zbirko starih novcev . ^IMPENDENCE, Mo. — Tru-^anova knjižnica v Indepen-^Ce je doživela prvo večjo ne-fin^v Njei Je začasno posodil l tajnik v Trumanovem Snyder lepo zbirko stati;: *0Var>cev: 444 komadov, med 124 zlatnikov. ,°Vanc* 80 bili kovani tekom na8e države. Veliko vr njimi ima zgodovinsko n°st- Zbirko samo cenijo j^Najrr^nj $50,000, Truman sam y3S Ra je vredna nad $100,000. g’ 2adevo sedaj preiskuje FBI. hk 6d°V za tatove zaenkrat še dei° Akrili. Vidi se pa, da so ta,t° ^nvili poklicni vlomilci, ° trdi policija. Na' -° hlačno in toplejše. — Jvi8ja temperatura 56. daleno, roj. Thomas, in otroke Franka, Ano Jurane, George-a, Margaret Jurane, Ellen Troha, Josepha, Evelyn Jurane in RoseMarie Gibbs, vnuke in vnukinje ter sestro Sophio lega posameznim plemenom in njihovim šejkom. Povrhu so ljudje začeli kritično gledati na upornike. Ne marajo za uporniške zaveznike iz Egipta. Egiptovski vojaki niso ravno Hruščev je v zadnjem pismu predsedniku Kenne-dyu 'sporočil, da je pripravljen umakniti sovjetske jet bombnike s Kube, če Združene države izpolnijo določene pogoje. Ti pogoji so Združenim državam nesprejemljivi in jih jim zato glavni tajnik ZN niti mi predložil. WASHINGTON, D. C. — Predsednik, sovjetske vlade Nikita Hruščev je sporočil predsedniku Kennedyu, da je pod določenimi pogoji pripravljen umakniti sovjetske bombnike IL28 s Kube. S tem je priznal, da je dosedanji javni izgovor, da so bombniki last Kube, prazen. Sovjetsko-Kubanski pogoji so-Združenim državam nesprejemljivi, zato jih glavni tajnik Združenih narodov Tant tem ni niti predal. ko so mu bili pretekli torek izročeni. Obe strani vstra-jata v bistvu na svojih stališčih in trenutno je “upanje brez upa,” da bi bil skoro dosežen sporazum o Kubi in kriza končana. suv-jCi—u-^ubanskimi pogoji je tuc'. zanteva po ukuiiivi ameriškega vcjasksga oporišča v CuaiKUiamo. Tanc je oj začetka spoznal, ua so sovjetsko-kubansiu pogoji Združenim državam nesprejemljivi in je to Rusom in Kubancem tudi pove- Tifo v kubanski krizi še vedno na strani ZSSR! BEOGRAD, FLRJ. — Zastopnik Titcvega zunanjega ministrstva Drago Kunc je na tiskovni konferenci razlagal po- , . . .ložaj v kubanski krizi in zatr- dal. Dobil je nato naročilo, naj da je ,biistven0j da dobi z njihovo predajo Združenim državam počaka. Tako te uradno za vsebino so vjetsko-ku banskega sporočila še vedno ne vedo. Ameriški zastopnik pri ZN A. Stevenson je po razgovoru sleti. Kuba nova, trdna jamstva proti vsakemu vojaškemu napadu, da je blokada Kube čim preje ukinjena in dana Kubi možnost normalnega življenja in enak položaj v mednarodni skupno- Tantom izjavil, da je upanje na uspeh sedanjih razg^obov pri upoštevanju skušenj “brez upa”. Združene države so med tem opozorile Sovjetsko zvezo, da ne bodo dovolile, da bi ta zgradila na Kubi oporišče za svoje vojne ladje. Lincoln White od Državnega tajništva je izjavil: Sedaj vidi- Titov zastopnik je pri tem čisto pozabil omeniti ameriške zahteve, da mora s Kube vse o-fenzivno orožje ter da mora Kuba prenehati širiti komunistično propagando in pripravljati komunistične revolucije v Latmski Ameriki. * S stališča titovcev, ki so pre- Stefanič (Chicago, 111.). Pred junaki, zato pa radi prodajajo ... - . upokojitvijo je bil zaposlen'svoj arabski socijalizem, ki je'ladje vseh vrst. Ker je vlada ,r politike v Wash- mo, da je mogoče takozvana ri- jpričani podporniki komunistič biška pristanišča graditi na raznih krajih, vključno Banes.... Jasno nam je, da je mogoče taka pristanišča uporabljati za vojne ne svetovne revolucije, je to popolnoma razumljivo in jim ne more nihče zameriti, zameriti pa moramo vodnikom ame- , - ---------- - Je pri Myer Milk Co. Bil je član jemenskim plemenom čisto tuja društva sv. Pavla št. 10 HKZ. stvar Upornikom škodujejo Pogreb bo iz Grdinovega po- mnogo tudi notranji prepiri greh. zavoda na E. 6.2 St. v [med njimi, talko da velikokrat soboto ob 8.15 v cerkev sv. nihče ne ve, kdo pravzaprav go- Pavla ob Kalvarijo. devetih, nato na -'Podari. Uporniške čete cenijo na 20,000 — 30,000 možj kraljevskih bo pa kmalu še enkrat več. jMed njuni je malo čet iz Savd-na ske Arabske, pač pa nekaj več svojem domu na 15618 Hunt- iz Jordana. Na republikanski mere Ave. Anton Strumbelj. strani se bori okoli 10,000 Na-Bil je dolgo časa bolan. Po- serjevih egiptovskih, čet. greb ima v oskrbi Želetov Anton Strumbelj Danes zjutraj je umrl Združenih držav v skrbeh, da take naprave ne bi predstavljale vojaške nevarnosti ZDA ali zahodni poluti, bomo z veliko pazljivostjo zasledovali gradnjo teh pristanišč. pogreb, zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri. — V ZDA je trikrat toliko vdov kot vdovcev. Več žensk kot moških WASHINGTON, O.C. — Do leta 1910 se je vseljevalo v Združene države več moških kot žensk. Od tedaj pa do leta 1930 je vladalo nekako ravnovesje moških in žensk med vseljene!, od 1930 pa je redno več [priseljenk kot priseljencev. ingtonu, ki tega dejstva še vedno nočejo videti. Prva angleška {atomska podmornca zgrajena LONDON, Vel. Brit. — Admi-raliteta je objavila, da je prva angleška atomska podmornica Dreadnought, zgrajena po ameriških načrtih, pripravljena i poskusno plovbo. Atomski pogonski stroji so delali zadnje dni neke težave, zato bo podmornica verjetno še nekaj dni na preskušnji v pristanišču. Italijanska notranja politika se je zopet pomirila RIM, It. — Italijanski mini- gresa krščansko demokratske strski predsednik A. Fanfani je stranke. Po dolgih debatah je preživel v začetku jesenskega zmagalo stališče ministrskega parlamentarnega zasedanja tež- predsednika Fanfanija, ki je poke ure. Niso mu jih pripravile cblaščen, da nadaljujejo poga-stranke, ki so z njim v vladni janja z Nennijevimi socijaFsti. koaliciji ali ga v parlamentu | Nennijevi socijaUsti imajo v podpirajo, ampak uporniki v parlamentu 86 poslancev in tvo-njegovi lastni krščansko-demo- rijo s krščansko demokracijo kratski stranki. 'solidno podlago za vladno veči- V krščansko demokratski I no. Nennijevci sicer podpirajo stranki stalno nekaj ni v redunFanfanijevo vlado, teda niso v Je prešlo že v navado, da se le-[njej. Koalicija je dobro funk-vica in desnica med seboj pre-[cijonirala do kubanske krize, pirata. Preipiri se največ gib- Takrat so pa Nennijevi socijali-Ijejo okoli odnosov do Nennije- sti začeli zagovarjati stališče vih socijalistov. Desnica zahte- j Hruščeva, dočim je vlada zago-va, da naj Fanfani pretrga zve- varjala ameriško. Radi tega so ze z njimi) levica je proti, pri 'nastali sipo-ri tako med obema čemur uživa podporo in simpa- strankama kot v okviru samih tije sredine. Vsi ti prepiri so strank. prišli ponovno na dan pretekli Obe stranki sta se sedaj pobo-teden na sejah narodnega kon-'tali na osnovi sledečega kompro- misa: krščanski demokratje so še zmeraj pripravljeni, da smatrajo Nennijeve socijaliste kot resne kandidate za pravo vlsd-no koalicijo. O tem vprašanju se Fanfani jeva stranka ne bo razgovarjala s socialistično, dokler Nenni ne skliče kongresa svoje stranke in na njem ne da izglasovati votivnega programa za parlamentarne volitve, ki bodo enkrat (prihodnjo pomlad. Fanfani je na drugi strani priznal v načelu Nennijevo zahtevo, da bodoči sporazum o koaliciji mora trajati najmanj pet let, da ne bo treba računati vsako leto s političnimi krizami, ki samo ovirajo redno parlamentarno delo. Vse torej zavisi od tega( kakšen program bodo socijaUsti izbrali za prihodnje parlamen- tarne volitve. Ako bo tak, < bo sprejemljiv za krščanske d mokrate, potem se bodo takoj j volitvah začela pogajanja petletno koalicijo. Do takrat ] naj ostane sedanje politično st nje v parlamentu tako kot j Nennijevi scoijalisti bodo po pirali krščanske demokrate njihovo vlado, akoravno niso vladi. Fanfani je torej prebrodil j sensko politično krizo in upa, i bo lahko mirno vladal do gp mladanskih volitev. Pri tem ne bodo mogli motiti njegovi s danji mali zavezniki kot so d mokrabski socijaUsti in liber; ci, kajti njegova vlada ima pomočjo Nennijevi socijalist tudi brez njih sigurno večino parlamentu. Iz Clevelanda in okolice Farni festivali in bazarji— Jutri, v petek, se začne pri Sv. Vidu puranski festival, ki bo trajal do nedelje zvečer. V petek zvečer bodo na razpolago ribe, v nedeljo od poldne dalje pa goveja pečenka. Prihodnjo soboto in nedeljo, 17. in 18. novembra, bo jesenski farni bazar pri Mariji Vnebo-vzeti. Založite se z dobrotami za praznovanje Zahvalnega dne. Slovenska fara Srca Jezusovega v Barbcrtonu, Ohio, ima svoj farni bazar jutri, v petek in v soboto. Rojenice— Preteklo soboto se je rodila Richardu in Arleni Runge, Gal-'.ion, Ohio, zala punčka. S tem Tta postala Mr. in Mrs. Frank 'Urbančič z 19351 Naumann Ave. prvič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. John Rutar z 1171 Norwood Rd. prastari oče m prastara mati, Mrs. Caroline Urbančič pa prastara mati. — Če-' stitamo! Nova zobna ordinacija— Dr. Sonja in Franček Toplak sta odprla danes na 6420 St. Clair Ave., tel. 361-1970 zobno crdinacijo in zobni laboratorij. Seja— Društvo Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev ima jutri zvečer ob osmih sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima sejo jutri, v petek, ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. Zadušnica— V soboto ob osmih zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Brodnick na 30. dan njene smrti. V bolnišnici— Mrs. Theresa Menart z \21r Norwood Rd. je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 440. Obiski so dovoljeni. Zahvalna maša— V nedeljo ob 10:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete zahvalna maša ob priliki 45-.i'etnice poroke Mr. in Mrs. Joseph Sinček s 723 E. 160 St. Zadušnica— V soboto ob 7:30 bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. sv. maša za pok. Josepha L. Sadarja v spomin prve obletnice smrti. Razprodaja— Pri Grdinovih na Waterloo Rd. se je začela danes predbožična razprodaja. Več v oglasu' Podpirajte oglaševalce— Vsem naročnikom AD in vsem čitateljem lista toplo priporočamo, naj podpirajo trgovine in podjetja, ki oglašujejo v našem listu. Tri leta od smrti škofa Gregorija Rožmana— Jutri ob 6:30 zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. škofa ar. G. Rožmana ob 3. obletnici njegove smrti. Pozdrave pošiljata— Mr. in Mrs. John Sušnik pošiljata svojim znancem in prijateljem pozdrav iz Las Vegas. Nev., kamor sta šla na ogled in počitnice kot nagrajenca Sealy Mattress Co. Blue Cross hoče novo povišanje Poslevodeči podpreds. “Blue Cross” John Mannix je izjavil, da ima Bide Cross pri sedanjih dohodkih vsak mesec $300,000 več stroškov kot dohodkov in da bo zato prisiljen prihodnji fe- bruar zaprositi za povišanje pristojbin za novih 10 odstotkov. Drugo zasedanje koncila se ho začelo 12. maja! RIM, It. — Dočim je bilo že dolgo znano, da bo prvo zasedanje vatikanskega koncila končano 8. decembra, so vsi mislili, da se bo drugo zasedanje začelo čim preje po novem LeU^ morda celo pred Veliko nočjo. Zato se zdi vsem čudno, zakaj se je predsedstvo koncila odločilo, da skliče drugo zasedanje šele 12. maja, kar je vsekakor pozno. Še bolj čudno se sliši, da bo drugo zasedanje končano že 29. junija na sv. Petra in Pavla dan. Mnogi opazovalci vidijo v tem posebno politiko predsedstva. Med obema zasedanjima bodo namreč delale koncilne komisije — jih je 10 po številu s polno paro — in skušale pripraviti take resolucije, ki ne bodo dale povoda za dolgotrajne debate, kot so sedaj v prvem zasedanju. Pred prvim zasedanjem ni bilo namreč komisij in je tako moral plenum odobravati materija!, ki se je nabral v pripravah za kongres brez potrebne analize in presoje po vseh škofih. Škofje bodo seveda sproti obveščeni, kaj vse dela vseh 10 komisij. ------o---— Kennedyjevo ime daje glasove, toda ne zmage! CLEVELAND, O. — Pri zadnjih volitvah je kandidiralo tudi nekaj kandidatov z imenom Kennedy, ki pa niso prav nič v zvezi s predsednikovo družino. Tako je kandidiral neki Ken-nedi v državi Rhode Island, drugi v državi Illinois, tretji v Ohio Vse tri so premagali republikanski nasprotniki, akoravno so na račun svojega imena demokratski kandidatje dobili kar čedno število glasov. -------O------ Zafrkancija med literati “No, pisatelju N. N. pa res ne more zmanjkati gradiva: zmeraj piše samo o tistem, o čemer nima pojma . . .” -------o------- Zadnje vesti NEW YORK, N. Y. — Na grški ladji Captain George je v bližini Bermudov prišlo sinoči do hude eksplozije in njen kapitan je prosil za pomoč. Ladja vozi dinamit in drugo razstrelivo in je v nevarnosti novih eksplozij. Na njej je skupno 26 mož posadke, ki je odločena vztrajati, dokler je kaj upanja, da bo ladjo in tovor mogoče rešiti. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Macmillan je odredil “polno preiskavo” vesti, du je hotel pobegniti za železno zaveso bivši civilni lord ad-miralitete Thomas Galbraith skupno z obsojenim sovjetskim vohunom Wilsonom. Preiskavo vodi posebno tričlansko sodišče. WASHINGTON, D. C. — Danes se bodo nadaljevali in končali razgovori nemškega kanclerja Adenauerja s predsednikom J. Kennedyem in razgovori zun. ministra Schroederja z državnim tajnikom Ruskom. Jedro razgovorov tvori vprašanje bodočnosti Berlina in okrepi tev nemškega deleža v obrambnih silah NATO v Evropi. Ameriška Domovi ima :VV1 I S/I IJO/VRI 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio ne samo telo, ampak tudi dušo. Glavno vrednost polaga na dušo, ki je neumrjoča, ki je večna, ne na telo, ki je začasno, ki je iz prahu in se v prah povrne. Za krščanskega človeka je zato “odstranitev” male Corinne premišljen umor, pa naj je porota odločila tudi drugače. National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: JJnited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 221 Thurs., Nov. 15, 1962 “Moja mala je srečna!” i beseda iz naroda j našem planetu! Prepričani smo, da boš to našo in Tebi ljubo prošnjo prav in uspešno tolmačil pred božjim prestolom. Počivaj v miru in objemu božjem, dragi sobrat in prijatelj! Ne bomo Te pozabili v svojih molitvah, ker spomin na Te ne bo zlahka zbledel . . . Nace. župnik J. Kapus se je vo- izvirnimi zil v smrt sam V Liege-u v Belgiji je bila pretekli teden sodna razprava proti Suzanni Vandeput, 25 let stari ženi in materi, ki je umoril svojo teden staro hčerkico Corinne, rojeno brez rok. Mati je v začetku nosečnosti uporabljala sedaj zloglasno pomirjevalno sredstvo thalidomide. Mati in oče sta pričakovala rojstvo normalnega otroka in sta vse potrebno pripravila. Ko je nastopil čas poroda, so mlado ženo prepeljali v bližnjo St. Vincent kliniko, kjer je bila v oskrbi redovnic sv. Vincencija Pavlanskega. Porod jc bil popolnoma normalen in mlada mati je izrazila, ko je prišla k zavesti, bojazen, ali so njenega otroka označili, da ne bo prišlo do zamenjave. Šele pet dni po porodu je mlada mati zvedela, da njena hčerkica nima rok, da je kot žrtev thalidomida prišla na svet brez njih. Takoj po porodu je mati mlade matere F. Coipel, prosila zdravnika dr. Weertsa, naj “pusti otroka umreti. Ta je to zavrnil. Otrok je bil sicer popolnoma zdrav in trden. Materina sestra Monique de la Marek je prosila sestro Filo-meno, eno izmed redovnic v porodnišnici, naj pomaga spraviti novorojenko na drugi svet. Sestra je to odklonila češ: “Bog je, ki daje življenje, in Bog ga tudi jemlje.” Oče male Corinne Jean-Noel, 35 let stari uradnik, se je upiral misli na usmrtitev otroka, pa se končno podal, ko so se za to odločile otrokova mati, njena mati in sestra.^ Družinski zdravnik dr. J. Casters je predpisal močna uspavalna sredstva, čeprav je vedel, v kak namen jih bodo uporabili. Sedmi dan po porodu je otrokova mati vzela zdravila in jih zmešala v mleko, nato pa vzela iz zibke svojo hčerko v roke in ji,dala piti. Naslednje jutro je telefonirala svoji sestri: “Moja deklica je sedaj srečna!” Policijo je nekdo posvaril, da mislijo teden staro Corinne “pustiti umreti,” toda ta je prišla prepozno, da bi mogla otroka rešiti. Mala Corinne je bila že mrtva. Oblasti so prijele otrokovo mater, očeta, staro mater, teto in zdravnika ter jih obtožile umora, oziroma sodelovanja pri urnoru. Nihče ni svoje krivde tajil, zagovarjali so se vsi le, da so hoteli rešiti otroka pred “nesrečnim življenjem.” Poroti 12 moških je slikala mlada mati svoj duševni boj in končno odločitev. To sliko so dopolnili ostali soudeleženci. Javni tožilec je predložil obsodbo umora, pa pristal na največjo milost, obramba je zavračala krivdo umora in se zavzemala za oprostitev, “ker za tega otroka ni bilo možnosti sreče na tem svetu.” Porota je odločila, da obtoženci niso krivi; da je bil sicer otrok usmrčen, toda ne umorjen. Nabito polna sodna ’dvorana je naravnost divjala v odobravanju sodbe. * Javni tožilec je poroto pred razsodbo svaril: “Vi morate potrditi načelo, da je spoštovanje življenja sveto! Tisoče mater, ki so ohranile svoje otroke kljub pohabljenosti in skrbe za nje, ima v vas uprte oči!” Belgijska porota je z oprostitvijo Suzanne Vandeput in soobtožencev odločila, da je usmrtitev iz usmiljenja ne-kazniva, torej v človeški družbi sprejemljiva. Po smislu in črki zakona v krščanskih državah po vsem svetu velja načelo, da nima nihče pravice jemati tujega življenja, v kolikor ni to v samoobrambi ali v okviru izvrševanja zakona. Hitler je dal pred drugo svetovno vojno in med njo pomoriti z injekcijami na tisoče umobolnih, med vojno pa na stotisoče oslabelih in bolnih v plinskih celicah, ker so postali za njegov “novi red” nekoristno breme. Izvrševalci teh Hitlerjevih ukazov so se morali pred sodiščem v Nue-renbergu zagovarjati za svoje umore. Njihov zagovor, da so to delali po ukazu višjih, je sodišče zavrnilo kot ničev, prav tako trditev, da so bili usmrčeni s tem rešeni trpljenja. Milwaukee, Wis. — Slovenske naseljence v Amerik^ Kanadi in drugod po svetu je za praznike Vseh svetnikov in Vernih duš presenetila žalostna vest, da se je nenadoma iz njihove srede poslovil prečast. g. Joža KAPUS, župnik v Fultonu, Kansasu. Na ostrem ovinku, kakih 20 milj od doma, je na poti iz Kansas City proti domu njegov avto v sredo zvečer, dne 31. oktobra, zaplaval v 5 metrov globok jarek. Gospoda je vrglo naprej, raiabil si je glavo, zlomil tilnik ter bil na mestu mrtev. Našel ga je ob 1:15 zjutraj neki voznik tovornega avta, ki je obvestil risar in slikar — z izvirnimi lastnimi idejami. Pri vsem svojem vztrajnem in nesebičnem delu ni našel vedno potrebnega razumevanja, zlasti ne kar tiče umetniškega udejstvovanja kot slikar in mojster pri obnavljanju notranjosti cerkva; s pristnim okusom za dihala duhovnost in smisel duhovne vrednote iz vseh njegovih slik, risb in drugih umetniških stvaritev. Zlasti v risanju (vžiganju na les) liturgičnih emblemov ja bil nedosegljiv mojster med Slovenci. Po očetu je podedoval neizčrpen vir življenske energije, podjetnosti in idealizma z vztrajnostjo vred. Po materi pa mehko in sočutno, dobrotno srce, ki jO31 °^' je komaj čakalo, kje in kdaj bi novl Proslava Marijine legije pri Mariji Vnebovzeli Cleveland, O. — Marijina legija pri Mariji Vnebovzeti bo v nedeljo, 18. novembra, proslavila svojo prvo obletnico. Ob resnično umetnost ‘ kf je 'dveh popoldne bo v cerkvi po- jbožnost in blagoslov s petimi litanijami; pobožnost se bo vršila v slovenskem ter angleškem jeziku. Ob treh popoldne se bo pričela slovesnost v šolskem avditoriju, kjer se bo pojasnjevalo pomen Marijine legije ter poročilo o njenem enoletnem delovanju. Sledilo bo krasno petje in igra “Marijin trubadur,” ki bo zaključila proslavo. Vstop je Marijino legijo je usta cestno policijo ter poklical naj- je komaj čakalo, kje in kdaj bi l1uv” Fatbei Godina v oktobr u bližjega duhovnika. Pogrebna j komu moglo storiti kaj dobrega, | ans e6a e a- ri l0.v^ja ne sv maša se je najprej vršila v j ali zavrniti laž in krivico. Kot |d3 naJ ° Prazm ajrs ega apo duhovnik, kot dušni pastir in ,f iata cele fare; umestno je te-kot izobražen človek se'je vse- dab da se proslave udeležimo ga razdajal za druge na vse mo^ seboto, dne 3. novembra, v župni cerkvi v Fultonu, Kansas. Pogreb sam pa je bil ob ogromni tudi vsi farani ter na ta način udeležbi duhovščine v ponde- goče načine. Pri njem je imela d‘mo. fro f * * * v*P(fudo Ijek, dne 5. novembra iz stolne |ljubezen do bližnjega res vse ti-j anJini egijr, i a o vnem in cerkve v Wichita, Kansas, ob ste lepe lastnosti, kakor jih epi- Pozrtvova no vrši S^°J ezav111 pol enajstih dopoldne. Pogreb- suje sv. apostol Pavel v svojem zve 1'cav,ni pest', a erega se no sv. mašo je ob veliki asišten- listu Korinčanom:” — Ljubezen mi mta ne zave amo. Kulturna kronika ci duhovščine opravil rezidenci-jalni škof te škofije Most Rev. Mark Carroll. Pogreba se je udeležilo kakih 72 duhovnikov, med temi štirje Slovenci, prijatelji in sošolci pokojnikovi, ki so škofu tudi asistirali pri slovesnem rekvijemu. Vse jel'globoko pretresla nenadna ločitev prijatelja in sobrata na taiko tragični način. Pogreba sta se udeležila tudi pokojnikov ožji prijatelj, dr. Juro Ad-lešič. bivši ljubljanski župan, in Mr. je potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ni prešerna, se ne napihuje; ni častihlepna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se Koncert Ilirije 'pri Mariji Vnebovzeti , ! Cleveland, O. — Organist in pevovodja Martin Rakar je z letošnjim koncertom cerkvenega zbora Ilirije hotel dati šopek narodnih, ponarodelih in drugih takih pesmi, ki se prilegajo razpoloženju našega občinstva, ki jih rado sprejema in je hvaležno zanje, naj jih sliši kjerkoli in kadarkoli. Med take, ki so znane in se pogosto pojo, je vple tal tudi druge:, ki so bile za večino poslušalcev čisto nove. Tako se mu je spletel srčkano ljubek in pester spored, ki so ga Ilirijani gladko in lepo odpeli. Bolj mali zbor je to: sedem ženskih in devet moških članov je nastopilo. Prav gotovo je v župniji Marije Vnebovzete še cela vrsta mladih ljudi, ki jim je Bog dal dobre glasove in bi mogli pristopiti in pomagati. Je 'treba žrtvovati nekaj časa in moči, pa ima pevec zato zavest, da opravlja prelepo in koristno delo za svojo skupnost, župljane in sosede in končno poje v božjo slavo! Močni in dobri cerkveni zbori so odlika bogoslužja v Sloveniji, pa naj bi bili tudi med nami v tej deželi. Kljub maloštevilnosti pa zbor ,či je pela.” To je posrečen vložek, ki je znova dokazal, da je Slovencem ljudsko petje kar prirojeno, dvigne razpoloženje in da celi stvari prijeten ton domačnosti. Mešani zbor je zapel Laharnarjevo “Prezgodnje cvetlice,” Bajukovi “Vse bom prodala” in “Misli name,” Mollerje-vo “The Happy Wanderer,” Vilharjevo “Bledi mesec,” Grumov “Venček narodnih,” narodno “Trtica mila,” Adamičeve “Polka je ukazana,” “Na planine” in “V gozdu” in končal z Dashevo “America.” Moški zbor je nastopil z Venturijevo “Kam,” narodno “Vinček, oj vinček moj,” Bajukovo “Oj deklica povej mi to” in Žirovnikovo” Oj land sem oženil se.” Ženski zbor je podal Bajukovo “Jutro” in narodno “Lani sem možila se.” Vilharjeva “Bledi mesec” je bila posvečena počastitvi pokojnega člana zbora Franka Jurečiča kot njegova najljubša pesem. Poslušalci so iskreno kazali svoje navdušenje. Pritrjevanje in odobravanje se je stopnjevalo od točke do točke. Zboru, solistom, vsem sodelujočim, zlasti pa pevovodji Rakarju je treba iskreno čestitati na tem vsestransko lepem uspehu. M. K. V soboto, 17. novembra, ob 7. zvečer se prične dvodnevni bazar Zahvalnega dnva. Raznovrstno blago bo — tam razstavljeno in tudi sveže ter okusno pecivo, ki ga bodo vrle članice močno doni, je glasovno krepak, uvežban in siguren. Gladko in ne veseli krivice, veseli se pa ž ttn„mtdSetr . se, da ne bomo prilike zamudili, naporni dvorano in aaje ruouu zares eden duhovno Velikih, ve- lik v ljubezni do Boga in do bližnjega, do Cerkvdiin slovenskega naroda. Dragi gospod Joža! Ko se so-bratje in prijatelji ter rojaki — Premk iz Pittsburga, Kan- Slovenci poslavljamo od Tvcje-sas. Tuflfi nepa^^wifili rojakov'ga preranjegw”groba v gostoljub-iz Kansas City ter Pittsburga je ni ameriški zemlji, imamo pred-bilo na pogrebu. lyisem eno veliko prošnjo do Te- Zupnik Kapus je prvi duhovnik be, da jo kot Kristusov mazilje-v zigdocvini škofije Wichita, ki ;nec in rojak '— Slovenec tolma- Ernest Tenpin. je bil pokapan iz stolnice, a ni bil rezidencijalni škof, niti župnik stolne župnije. Na pokopališču so mu izbrali vidno, lepo, čajstno mesto in pogrebne stroške je prevzel nase sam škof te škofije. Nj. Excelenca, prevzvi-šeni gospod Mark Carroll. Ker jiS bil pokojni gospod župnik Kapus markantna osebnost 'do stiskanega naroda pod Tri-med slovenskimi begunci po voj-^glavom! Ne dopusti, da bi naša ni v Italiji in med novimi nase- J slovenska mladina še dalje pro-Ijenci v Združenih državah Se- padala v versko-moralnem in verne Amerike, naj mu bo po- narodnem pogledu! Naj bo slo- čiš po svoje pred božjim presto lom: “Stvarnik svfetov in vseh stvari! Oče vseh narodov, velikih in majhnih!. -Vsemogočni in neskončno modri Ohranjevalec in Upravitelj Vesolja! Ne presliši klicev na pomoč, ki prihajajo od nebogljenega, v današnjih zmešanih razmerah hu- svečenih nekaj toplih prijateljskih besed v hvaležni in blag spomin nanj. Ob njegovi nenadni in tragični ločitvi od nas, ki smo cenili njegovo delo, njegov nesebični in neumorni trud za vse dobro in plemenito, a tudi njegove velike duhovniške žrtve in trpljenje, s katerimi mu ni bilo prizaneseno, zlasti ne v zadnjih letih, se človek šele zave, kaj nam je prisotnost njegove idealne duše in izklesano osebnosti pomenila. Z velikimi osebnimi žrtvami, mnogo odpo- venska beseda, ki si jo nam Ti, Vsemogočni, položil na usta, še v rabi in veljavi, doma in po širnem svetu, koder se Slovenci danes potikamo, še v naslednjem tisočletju! Naj slovenska pe-Bsm, nalbežna in narodna, z vso ostalo našo kulturno samoniklo dediščino blaži slovenska in drugih narodov srca, naj bistri in bogati našo pamet! Festival slovanskih pesmi in plesov Cleveland, O. — Prosvetli Baragovega doma viabi v nedeljo, 25. novembra, ob pol štirih popoldne v dvorano k Sv. Vidu na festlvab slovenskih narodnih pesmi in plesov. Pri nastopu bo sodelovalo sedem narodnih skupin in bo to gotovo najlepša in najzanimivejša prireditev, kar jih bomo videli letošnjo sezono. Prijatelje narodnega petja, plesov in narodnih noš opozarjamo, naj ne zamude redke priložnosti spoznavanja duše slovanskih narodov. Pokažimo skupinam slovanskih narodov, ki pridejo med nas, da cenimo njihov napor in požrtvovalnost, s tem, da pojdemo na njihov nastop. Vsi prisrčno vabljeni! Prosveta B.d. Rastlinski zdravnik lepo izdelano podobo vsake pesmi. Pri klavirju je spretno spremljala Mrs. J. H. Trček, solisti Mrs. Jane Poznik, M. Dolenc in Viktor Modic so bili odlični. Posebno prva dva sta imela v dvospevih “Roža ob potoku” in “The Ha'ppy Wanderer” važno in težjo nalogo in sta odpela tako lepo, da so ju poslušalci ponovno priklicali na oder in sta morala ponavljati. Obisk je bil nad pričakovanje lep in so prireditelji morali v zadnjem trenotku še dodati, kakih pedeset stolov tako, da je bila dvorana kar popolnoma za-lnjegove dele pa potem natanč-sedena. Koncert so začeli točno'no pregledajo “rastlinski zdrav* niki’, ki uporabljajo mikroske* Iz življenja pionirjev vedjo v marsičem ter obilno mo-!narod, Tebi, Vsemogočni BOG, litvijo je ta odlični sin Gorenj-|ter lastnemu narodu zveste do ske, bivši kovaški pomočnik, i zadnjega diha! Amen!” — Cleveland, O. — Ker se po daljšem času bolehanja zopet Naj boljše počutim in ker imam donas in vse Slovence Tvoje Usmi- J volj časa na razpolago, se želim Ijenje in Varstvo, Tvoja milost s tem pisanjem spomniti naših in pomoč ohranjajo pri življe- pionirjev, posebno tistih, ki so nju kot zaveden in samostojni bolni. Pionirji po naših slovenskih naselbinah so se postarali, da ne morejo več opravljati dela, zelo Kakor (zdravniki proučujejo tudi naravoslovci glivici in druge škodljivce. Na upravi svojevrstne bolnišnice na robu severnonemškega Kiela odda pošta vsako jutro po več ‘^bolnikov” v škatlah za pecivo, v marmeladnih posodah in v vrečah najrazličnejših velikosti. Pacienti so večinoma vejice, katerih listi so čudno obarvani, vmes se zvrstijo razne sobne rastline, poganjki vrtnic, ki so jih napadle glivice, ipd. Te pošiljke po navadi Spremljajo pisma, v katerih ljubitelji cvetic in drugih rastlin izčrpno popisujejo zunanja znamenja bolezni. V pisarni pred laboratorijskimi prostori zavoda za zaščito rastlin najprej zapišejo podatke o vsakem novem bolniku, ob uri, hitro se je vrstila pesem za pemijo, vmesni odmor je bil kratek, tako da smo slišali v kratkem času dveh ur kar 19 skladb in pesmi. Vmes j,e še cela dvorana na pobudo pevovodje pe, strokovne priročnike in seveda izkušnje. Doslej je na splošno veljalo mnenje, da je treba pri vsaki bolni rastlini odkriti neposred- zapela ljubko ponarodelo “Sino-[nega povzročitelja (v obliki tega ali onega zajedavca), zdaj Pa 4 sinovi in ena hčer. Vsi so od- bolj in bolj obravnavajo rastii- raščeni in imajo svoje družine. ne podobno kot ljudi in živali* Žal je bil John Vatovec deležen se pravi, da je obolelost lahke v svojem življenju poleg sreče posledica splošne oslabelost', tudi nesreče. Leta 1945 mu je napačne gojitve ipd. umrla žena. Otroci so odraščali1 Izkušen z d r a vnik ugotovi in si ustvarjali svoje družine, marsikatero bolezen pri clove- oče pa je ostal sam. ku na prvi pogled, včasih pa s° Kakor hitro sprejmemo načelo, da one člane človeške |'Predr|,0 ie šel “študirat za gos-j Dragi gospod Joža, velik v lju- radi pa čitajo Ameriško Domo- družbe, ki “ne morejo najti na tem svetu sreče,” lahko pošljemo na onega, potem ostane samo vprašanje, do kod gremo in kdo naj “nesrečneže” obsoja na smrt! Taki nazori so s krščansko miselnostjo in s krščanskim pravnim redom popolnoma nezdružljivi. Zato je posebno značilna ugotovitev, da je polna dvorana katoliških Belgijcev razsodbo navdušeno pozdravila. To navdušenje meče čudno senco na bodočnost Belgije. O starih Špartancih je znano, da so telesno šibke otroke jemali materam in jih nosili v Tajgetske gozdove, kjer so jih pokončale divje zveri. Preudarni Špartanci so hoteli imeti trdne vojake, kdor ni bil sposoben za vojaka, bi bil Šparti v breme. Znebila se ga je, ko se še ni niti zavedel, da živi. Znebila se ga je na barbarski način in celo pagan-ski Grki so to svojim špartanskim rojakom zamerjali. Podobne stvari so se dogajale tudi pri nekaterih drugih poganskih narodih in se dogajajo še danes. Šparta je značilna le po tem, da je bilo usmrčevanje šibkih otrok z zakonom naravnost zapovedano, ne le dovoljeno. Krščanski svet vidi v človeku božjo stvaritev,'ki ima poda, zalival rožice svojih dale-j bežni do lastnega naroda! Saj vino. Prav je, da se jih tu pa kesežnih načrtov in neumorne- ,boš na svoj način tolmačil to tam spomnimo. Naj vam danes, ga prizadevanja za slavo božjo, ^svojo in našo prošnjo Očetu vseh dragi čitatelji, predstavim mo- narodov, kajne? Saj se je v zad- joga dolgoletnega prijatelja in nji vojni in po njej toliko krvi (sodelavca Johna Vatovca. rešitev duš, a tudi resnični dobrobit — blagor svojega lastnega naroda, iz katerega je izšel. Prva leta po prihodu v Združene države je služboval kot kaplan v Pilsenu, Kansas. Nato je bil eno leto hišni duhovnik v otroškem zavetišču v El Dorado. Zatem je skozi 9 let upravljal majhno župnijo Caney, ob meji držav Kansas in Oklahoma. Pred poldrugim letom je bil prestavljen na večjo župnijo v Yates Center. Kakor prej v Caney, tako je tudi v Yates Center cerkev docela prenovil znotraj, največ s svojim lastnim delom. Bil prelilo na področju Tvoje rojstne župnije, tujčeve in slovenske! Naj se nam po skoraj 1400 John Vatovec, živeč na 3745 E. 76. St., je doma iz vasi Petelinje, fara sv. Peter pri Postoj- letih uresniči sen in geslo kra- ni. V Ameriko je prišel leta ija SAMA: “Naj bo vsak narod 1911. Naselil se jc v Newburgu, na svoji zemlji svoj gospod!” Da kjer je ostal ves čas do danes, bomo lahko Boga v resničnem Delo je dobil v U. S. Wire Co., miru, resnični svobodi ter pra- kjer je takrat delalo več Sloven-vičnem družabnem redu tudi cev. Leta 1958 je stopil v zelo kot narod mogli svobodneje ča- zasluženi pokoj, stiti ter mu bolj goreče in uspe-j John Vatovec je vedel) da člo-šneje služiti še v tem desetletju veku ni dobro samemu biti, za- Zoipet je iskal za koščkom sre- potrebni dolgotrajni pregled^ z če. Iz stare domovine, iz Aj- raznimi aparati in pripomočki-dovca pri Vipavi, je prišlo po- Tako je tudi pri rastlinah, saj stavno in korajžno dekle Ljud- morajo včasih po več mesecev mila Stiibil. Spoznala sta se, se gojiti določene glivice, preden dogovorila in se leta 1948 poro- ugotovijo njihove lastnosti 111 č.la. Vse je bilo dobro, vse ve- učinek na dele rastlin, selo. žena, se v starem kraju | Za poskušnjo so prenašali n ker je bil lenuh že izza rojstva. Letal je nerad, le z jezo se je naučil za silo te umetnosti. Prestarokcpitno se mu je zdelo to. Saj bi se tako nič ne razločeval od drugih vrabčičev. Ko je nekoliko odrastel, se je ves božji dan po dvorišču sprehajal, kričal, norce bril iz kokošk, gosk in rac in vsega sveta. Skoraj nikoli ni odletel z dvorišča. Pač so ga prebivalci dvorišča spočetka gledali po strani. Res je kaka putka, ko ji je izpred kljuna pobral zrno, v prvem navalu jeze kvasnila po njem. A se je spretno izognil ostremu kljunuj se zadrl na vse grlo, da je putki to noro kričanje za prazen nič bilo kar neprijetno. Živel je večinoma na tuje stroške; Vedno se je priismolil, če so dobile od gospodinje svoj vsakdanji delež kokoši, race in gosi. Kavrh se jim je še smejal, kako so neumne, da ga tako dobro gostijo. Prav tako se je posmehoval svoji žlabti, drugim vrabči-čem: “Letajo z dvorišča na dvo-višče, s ceste na cesto, da si tako ^obe kako zrnce za kosilo. Prav kakor so delali dedje in pradedje pred leti in leti. Nikakega napredka, nikake modernosti! • . . Ne, jaz ne maram delati tako. Treba je vendar nekoliko napredovati, modernizirati se. Jaz ostanem lepo tu na dvorišču tn bom živel brez truda in dela. Kaj skrbe drugi, nižji in neum-nejši zame.” Res je vprašala kdaj kaka gos; Kdo pa je to kričavo otroče?” Čudila se je pač temu vsiljivemu bitju. Racman in gosak, ki sta bila največja modrijana na dvo-Kšču, sta seveda tudi opazila čudnega junaka. Racman je ga-Savo vprašal gosaka: “Boter, kaj ta kričavi črviček tamle, ki Be vedno sili in je z nami, kakor bi bil tu doma?” Gosak je premišljeval, zvijal vitki vrat, da bi Ge še bolj ogledal vsiljivca, p*T je naposled razsodil: “Ej, stric, mo-'Jeren vrabčič je.” Hitro se je raznesla beseda gosaka po vsem dvorišču: “Moderen vrabčič.” Od tedaj ga še putke niso več pljuvale, če jim je tudi prav tzpred kljuna kradel pičo, so s ^him pomilovanjem mislile: Moderen vrabčič je — siromak!” pa so mu prizanesle, pn miru ga pustile. Race so gagale mirno mimo njega, še izognile Go se mu, smilil se jim je, češ: Moderen vrabčič je — sirotej!” Racman in gosak ga niti več Vldela nista na dvorišču. Če se kdaj že preveč grdo drl in dganjal že prehude neumnosti, sta rajši zavila kam za ogel hiše ^ 1 za skedenj, češ: “Ne more za ’ da tako uganja — moderen rabčič je, usmiljenja vreden.” Mrabčič pa si je domišljal in Se ^košatil; Olej, glej, kako slaven sem Postal po svoji modernosti! akšna sreča, da sem zapustil ■■Zvožene kolovoze in stopil na ^°va pota. Vse me spoštuje in , sti. Vsi se mi spoštljivo ogne-Vedo pač, dh nisem kakor dfugi vrabčiči.” Pa je v svoji domišljavosti in prevzetnosti uganjal še hujše norije. Loteval se je vsakogar, zaganjal se v vsakega, ki mu je bil napoti ali ne. A ker so vsi mislili, da je nesrečno bitje, ne pri prav zdravi pameti, so vsi potrpeli z njim. Sreča je bila, da kmet ni imel ne psa ne mačke. Pri teh morda vsa ta kričava, bahava in zaletava modernost ne bi našla takega upoštevanja, razumevanja in usmiljenja. Prigodilo se je pa, da se je pripeljal v obisk kmetov brat. Z njim je prišel pes Pazi, velik kosmatinec. Kmet, kmetica in brat gost so sedli v senco jablane pred hišo in pili jabolčnik. Pazi pa se je razgledoval po dvorišču, novo in neznano mu je še bilo. Modernega vrabčiča je prihod tega tujega kosmatinca hudo razdražil, še bolj ga je jezilo, da je pes mogočno in samozavestno, prav kakor bi bil doma, postopal po dvorišču, si ogledoval zdaj kure, zdaj race in gosi v mlaki, zdaj svinje, ki so se, prav v blatu ob mlaki, in gledal prav nespoštljivo tudi njega modernega vrabčiča. Pa se je postavil pred Pazija, na široko raztegnil dolgi kljun in se zadrl: “Pes! Pes!” Pazi se je začudil. Bil pa je že precej star in dobrega srca. Pa ni mogel razumeti, kaj ta majčkena stvarca tako kriči nanj, ko ji vendar ni nič storil. Dobrohotno je pomigal z repom, kakor bi hotel reči: “Veš kaj, ti mali, bodiva si prijatelja.” • ■ ff; A vrabčiča, ki ga je ta zaupna prijaznost neznanega psa v vroče je namreč bilo, kalužale njegovem ponosu in njegovi do- mišljavosti le dražila in žalila, je kričal še bolj divje: “Pes! Pes!” ( •*. , Paziju je postajalo to kriča nje neprijetno. “Ha, bav!” je zalajal, da bi ostrašil in pregnal sitno živalco. A vrabčič še glasneje: “Pes! Pes!" , Pazija se je lotevala jeza. Zarenčal je, dvignil šapo. A vrabčič se ni umaknil, ni utihnil. “Dotakniti se me ne bo upal”, si je mislil. Razvadilo ga je in ga napolnilo z veliko domišljavostjo, ker so mu vsi na dvorišču prizartašali. Nasršil je perje, privzdignil rep, kričal, da bi se ga marsikdo res zbal. A Pazi se ga ni. Z vso široko šapo je lopnil po kričavem pritlikavcu. “Čiv!” je jeknilo, komaj slišno. Pa je bilo vse tiho in mirno... Pazi se je počasi obrnil, šel proti hiši in tam mirno legel v senco blizu svojega gospodarja. Tak je bil konec smešnega modernega vrabčiča, njegovega neslanega modernizma, njegovega mogočnega kričaštva. ----------------o----- Italijani ikupujejo francoske Avtomobile RIM) It. — Italija ima močno lastno avtomobilsko industrijo in izvozi vsako leto na deset tisoče avtomobilov v razne dele sve/ta. Pri tem pa Italijani tudi sami kupujejo avtomobile v tujini. Letos jih bodo do konca leta po računih uradnih gospodarskih krogov uvozili okoli 80,-000, največ iz — Francije. Izgleda, da so tudi Italijani prepričani, da je trava na sose- — Največja žival na kopnem dovem vrtu veliko lepša kot na Južne Amerike je tapir. J domačem! Gtrcci so vedno potolčeni. Če imate družino, to dobro veste. Buške, zlomi, urezi in včasih resnejše bolezni. Dobro, da imate Blue Cross, ali ne? Kajti Blue Cross plača račune bolnice — tudi za prvo pomoč. In, če je vaša družina zavarovana pri Blue Cross, veste vedno, da bo lahko dobila vso pomoč in oskrbo v bolnici, če jo bo potrebovala. Danes vam Blue Cross nudi več različnih načrtov, od bazičnega kritja do najobsežnejšega zavarovanja. Vedno več ljudi prehaja k najobsežnejšemu načrtu zato, ker daje ta veliko več varnosti za majhne dodatne stroške. Vprašajte za ta načrt tam, kjer delate. Če pa vaše podjetje nima Blue Cross, storite, kar je v vaši moči, da ga bo dobilo. Nekoč, ko ga boste potrebovali, boste soglasni v tem — dobro, da imate Blue Cross! JflBLUE CROSS OF NORTHEAST 0HI0sti ta teden: uvS 491 Ib. CENTER PORK ^ CICON 59 C Ib. EUCLID POULTRY v /au^i imamu vedno oč^čene piščance, na kose »re/ane. po-ooino.ns -jvpIh iajca rer vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER ,S4' EAST m STREET, Kl’C LiH K K 1-8187 CT7 'Predbožična RAZPRODAJA 60 LET ŽE POSTOJI TRGOVINA S POHIŠTVOM A. GRDINA IN SINOVI IN VSA TA LETA TO IME POMENI: T R A D I C 1 J O KVALITETE IN VREDNOSTI PREDMETOV, KAKOR TUDI PRIMERNI H IN POŠTENIH CEN! — SKOZI VSA TA LETA SO TISOČI IN TISOČI ZADOVOLJNIH ODJEMALCEV NABAVLJALI KVA-LITETNO POHIŠTVO IN HIŠNE POTREBŠČINE PRI G R D I N O V III! V tej predbožični razprodaji smo vsem našim predmetom postavili posebne znižane BOŽIČNE CENE! — Zraven tega imate vel. ko izbiro najbolj modernih in najbolj novih stilov. — Pridile in si oglejte naše štedilnike, pralnike in hladilnike, kakor tudi celo vrsto drugih hišnih potrebščin, brez katerih naša moderna ameriška hiša ne more biti! •— Oglejte si in primerjajte, potem pa izberite, kar m vašemu domu potrebno! Vse predmete ki jih boite izbrali, vam <'< slavimo, kadar želite: za BOŽIČ ali pa jih hranimo v našem skladišču, dokler jih ne ix ste potrebovali! Vsi znate, da so naši plačilni pogoji izredne pogodni! Plačate predmete lahko sedaj ali po Novem letu! KOLEDARJE za leto I9C3 lahko dobite brezplačno: v pogrebnih zavodih na Lake Shore Divd. in East 62 St. v Grtlinovem kegljišču na St. Clair Ave. in v trgovini s pohištvom na Waterloo Rd. A. GRDINA & SONS FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd. KE 1-1235 Odprto: pon., četr. petek do 9 zv., tor. in sob. do 6, v sredo zaprto. DAJEMO EAGLE ZNAMKE Is i I •£ Is =2 fs! Draga nevesta I g S % I •Ss. Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje 45 sorodnike, prijatelje ih drage znance, so največje važnosti. I I 'ČS % •7? i | i* 1 ^ Na svidenje! I I i - Poročne predpriprave zahtevajo 51 ogromno časa in skrbi. *4 s Pridi k nam in izberi poročna ^ naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, p papirja in črk. ^ I Naše cene so zmerne postrežba 5^ uslužna. 5; AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio p UMETNOST IN UMETNIK — Filmski umetnik Maks Schell si ogleduje fantastične stvaritve 'italijanskega 'umetnika Guttusa, ki jih rabijo v enem izmed prizorov filma "Obsojenci iz Altane.” V tem filmu igra Maks Schell glavno vlogo. PRI PRIGRIZKU •— Veverica z želodom v prednjih tačkah ogleduje zvedavo /okolico New [Hyde Parka p