Knjiga Slovenska XIX. veku. ]?Iartin K.uralt ,,von Geburt ein Krainer, "VVeltpriester, ein gewandter lateinischer, deutscher u. krainischer Dichter: Jutrejna pesem eniga Krajnskiga 12* kmeta po letu (Šafafik 42. 84) — im Illyrischen Blatt 1826 Nr. 31." — V istini pa se nahaja v Illyr. Bl. 1823 Nr. 31 spisek: ,,Ein kleiner Versuch in krainerischen Volksliedern", vmes ona pesem, tudi v nemški prestavi, pa ,,Einigc grammatische Anmerkungen zu dem obigen krainischen Texte (iiber Accente oder Tonzeichen - u v v' vu — hotel otel — tvoja toja)" s podpisom M. C. t. j. Martin Guralt, priobčil J. — Na razgled bodi: Jutrejna pesem eniga Krajnskiga Kmeta po letu. 1.5. Že se temnote negudna gošava,Kličejo, prosjo ovce inu krave, Skoz petelina ozmerjana loč': K' so se pokorno anoč dale perpet', Vid' ae odtegvat ta černa pušava,De bi do žmahtno porosene trave Dalej pobšga zanikerna noč. Otel dobrotliv' pastiric odpret'. 2.6. Sonce se bliža, močnejši avetlobaPovsot se, kar kol le sope živlenja, Te že opešane zvejzde gasi: Vuii iz tožliviga spanja ravna: Žlahtno rudččje, nu lepa zlatobaPovaot veselo luč dvekaj stvarjenja Senkaj čez nebo nu hribe cedi.čiato spoznat', inu gledat' nam da. 3.7. Tičkov že ni več po gnezdih, njih hišah;čl6v'k, k' te je večna modrost izvolila, Gor so po tenkimu luftu na pot',Za goapodarja čez zemlo sturit', Hvalo, u sladko naštimanih vižah,Zbud' se, nu hit' tud ti akoz opravila Pčt pomladšnimu dnevu naprot.Krajl čez to tojo podložnico bitf. 4.8. Pridno brenči med uratcam čebelca,Člov'k, ne zaatonj tiga stvarn'ka podoba, I' nu ae muja sestrami oznant,K' fmaš ti tolkajn njegove oblast', De je čas noat u vošena predelca,Delat'! nar gerš bi bla toja lenoba, Kar je po rožcah medeniga, hrant.Delat! le delo da aad inu čast. Deutsche (beynahe wortliche) Ubersetzung na pr.: 1. Schon fangt sich der Finsterni8S trages Dickicht, Vom Hahne ausgeschmahet, zu theilen an: Man sieht die schwarze Wiiste sich entziehen, Weiter entweichet nach und nach die tiickiache Nacht . . . 8. Mensch, nicht umsonst des Schopfers Ebenbild, Der du so viel von deaaen Macht haat, Arbeiten! am schandlichsten ware deine Unthatigkeit, Arbeiten! nur Arbeit gibt Frucht und Ehre. Z istim podpisom nahaja se v Illyr. Bl. 1824 Nr. 8 nLied ara Geburtsfeste Rudolph Johanns, . . Prinzen . . Erzherzogs . . Cardinal Erzbischofs von Olmiitz . ." Na primer bodi izmed 21 razstavkov: 4.8. Des Lenzes, Sommers, Herbstes TageDich, der Du, weise in der Jugend, Sind lange schon im frohen Lied;Schon scheidend, was verganglich ist, Schon klingt es gleich gemeiner Sage,Friih hoher Lehrer hoher Tugend Wenn man sich die zu singen mtiht..Mit Thaten mehr ala Worten biat. . . (Vid. Prei. Seršen. 14. Kr. Čb. III.) Temu nasprot je čitati v Illyr. Bl. 1828 Nr. 26 s prostim nemškim prevodom (Der Sommer -Abend) slovenska pesem: Poletni večer. Glej! škerlat gorš prevleče, Trate zapusti zelene, Žlahten hlap večerna rosa Kader jame se mračit', Zadnjikrat zasuče bič,Z' mnogih rožic izbudi, Posmehvaje Hesper meče Ter vesel domii perženeŠkoda, k' bo le kmalo k6sa Iz potoka zlati svit. Jožik sitih ovc tropič.Atropa njih kratkih dni! Tam na njiv' klaaov' šeptajo, V pokoju večera, Skor bi mialil, de kramljajo, Kak jih zalša Cerera. Razun murna v zelenjadi, Dije v miru slednja stvar, Sam on pesem po navadi Vbira stvarniku v dar. V rajni čistih sap tihoti Listi jagnjeda šume, Vsa natvora je v lepoti, Zver, vse ptice sladko spš. V hlad Zefira izdihujem, V pevskim duhu jaa gorim; P'jan veaelja premišljujem, Al na svet', al v raj' živim. Pod slovensko pesnijo je podpis: Per Janšovim ulnjaku 15. večer Rešniga (nam. Režniga) Cveta 1828. J. Ž. g. r. t. j. Jožef Žagar, tedaj novomašnik. — Da je nemški prevod prost, kaže naj kitica prva in zadnja: Schbn mit purpurfarb'gen DacheWeisheit, Gott! von deinem Throne Ruh't der Hain im Abendlicht,Strahlt iu dleaes Heiligthum, Wenn im ailberklaren BacheStarr denk' ich in trunk'ner Wonne,Lieblich Lunens Goldstrahl bricht...Ich sey im Elisium. v Grašper 8vab r. 2. jan. 1797 na Bohinjski Bistrici, uaašnik 1820, kaplan na Brezovici, v Stari Loki, župuik v Hotederšici, v Dobu, kjer u. 6. jan. 1866. Knjige njegove so: 1) Katoljški Nauk od zakramentov svete pokore in presvetiga rešnjiga telesa, zložil Gašper Švab, kaplan. V Ljubljani 1826. 8. 154. Nat. J. Sassenberg. Prodaja Bilhehn Henrik Korn, bukvoprod. — Na vzgled bodi iz Predgovora: -Ljubi otroci! Jezus Kristus edinorojeni sin božji, pravi Bog, pa tudi pravi človek je naš učenik, postavodajavic, in naš Gospod: njeinu smo per svetim Kerstu vedno zvestobo obljubili, in iž njegovih božjih ust smo prepričani, de bomo vsi večuo pogubljeni, ako ne bomo za svoje grehe pokore storili ... De bi se tedej v' naukih od zakramentov svete pokore in presvetiga rešnjiga telesa semtertje ne majali kakor na morji, de bi zavoljo prevelike ojstrosti v' žalostno boječnost in obupanje ne padli; ali pa, kar se je še bolj bati, de bi se zavoljo prevelike mehkote večno ne pogubili, zato so resnice v tih pričijočih bukvicah, ktere vara z velikim duhovnim veseljam v roke podam, le na nauke zapisane in nezapisane besede božje po mislih in zastopnosti naše matere katoljške cerkve zidane ... V tih bukvicah tedej nič diuziga ne išite, kakor za vaše zveličanje potrebnih naukov, ker sim jik jez le zato spisal. Nikar se ne motite in ne obotavljajte nad nekterimi novimi besedcami, ktere v njih najdete, postavim kas, namest grevnjiga; kazen, namest štrafa itd." 2) Gosp. Krištofa Schmida, Korarja Avgustanskiga, Zgodbe svetiga pisma za mlade ljudi, okrajšane iz Nemškiga prestavljene. V Ljublani nat. J. Blaznik 1830. 8. 190. — II. Nat. 1846. 8. 200. 3) Nauk katoljške cerkve od opravičenja grešnika. Zložil Gašper Švab, fajmašter v Kotederžici. V Ljublani 1832. 8. 254. Nat. Sassenberg, prodaja A. H. Hon. _Prav lepi nauki v hvale vredni slovenščini (Met.)." 4) Pridige za vse Nedelje in Praznike celiga leta, ktere je pridigoval Gašper Švab, fajmošter v Dobu. V Ljubljani 1835. Blaznik. Klemenz. I. Del 8. 450 (I. Ned. v Adventu — Binkuštni pondeljik). II. D. 8. 469 (I. Ned. po Binkuštih — V god obletnice posvečenja vsih cerkev). Andrej Uoliinc r. 25. nov. 1795 v Zapogah, mašnik 1819, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, naposled fajmošter v Cirkljah na Gorenjskem, u. 30. dec. 1871. Njegova knjižica je: Družba vernigačlovekaz'Bogam. Toje: Navuki (str. 9—58) in molitve (59—238). V Lublani nat. L. Eger, prod. Hohn. 1827. 12. 240. — II. Nat. 1835. str. 294. Na primer bodi iz Predgovora: ~Kar smo vidili in slišali, vam oznanujerao, — de bo naša družba z' Očetam in z' Njegovim Sinam Jezusam Kristusara (I. Jan. 1, 3). Lepo družbo sta imela * 3rva človeka Adam in Eva z Bogam. Bog se je z njiraa pogovarjal, vučil, in ona sta svojiga Očeta, kakor brumni otroci, poslušala, vbogala. V ti družbi sta bila srečna, ki sta v brumnosti živela, ino mir vesti, božje dopadajenje vživala. Nevošlivost hudobniga angela zapele Evo, in Eva Adama pregovori. Jesta prepovedani sad drevesa spoznanja dobriga in hudiga, storita greh, kteri je škodoval tudi nam vsim, kterikolj po naturi od njih pridemo. Tako smo se ločili od Boga. De bi pa nri ne bili vekomej od Njega ločeni, nam — že pervima človekama oblubleniga Odrešenika — Jezusa Kristusa pošla, skoz kteriga zamoremo z' nebeškim Očetam spet v družbo pridti itd." P. Ferdinand Vonca (Wontscha Joseph, Bonča) r. v Šent-Vidu nad Ljubljano 26. marc. 1792, reda frančiškanskega mašnik 1. 1817, učenik, provincijal, u. na vizitaciji v Nazaretu 31. jul. 1840. Na svetlobi so: Tri Pridge za Sveto-Leto, k' jih je pridgval v' fari Sv. Petra per Natisoni Videmske Škofije III. IV. ino V. Nedelo po Binkuštih Svetiga-Leta 1826. P. Ferdinand Wonzha, Frančiškanar ilirske Provincje Vučenik jutrajnih jezikov ino S. Pisma obojga Testamenta per domačih šolah na Kostanjovci blizo Gorice. V Ljublani per Jurju Lichtu. V Celovcu per Ferd. od Kleinmayro, natiskavcu. 1827. 12. 155. — -Sprache und Grammatik wurde in diesen Predigten nicht beriicksichtigt (Šaf. 126)." — Na razgled bodi: BZa nas revne Kristjane, kateri se na morju tega nevarniga ino zapeliviga sveta še za naše zveličanje vojskujemo, je scer še zmiram prijeten čas, dokler še naša vboga Duša z' tim slabim truplam sklenena tukaj živi . .; vender niso vsi dnovi, vse vure ino minute našiga živlenja enake za perdoblenje večniga zveličanja . . . Več gnade Gospod Bog deli ob Nedelih ino velikih praznikih, kader ... Ob času sromaštva, pomajnkanja, nesreče, zopernosti, pregananja al bolezni, kir takrat . . . Močnejši studenc božjih gnad se čez nas razliva v svetmu Postu, kader . . . Dokler tedaj nas dobrotliv Gospod Bog pustf na temu svetu živeti, je za nas scer zmiram prijeten čas, ino dnevi zveličanja; pa včas več včas majn; nikdar pa veči, kakor ravno zdaj, kar nas je Bog dal doživeti, ino kar vam keršanske Duše! z veseljam oznanuvati, sim jest dons na voljo vašiga Gnadliviga Škofa semkej poklican ... Z velikim veseljam tedej vam pridem to posebno novino Svetiga - Leta oznanuvati, ino sitn moje govorjenje tako razdelil, de vam bom v tih treh Nedelah vse na kratkim povedal, kar vam je potrebno vediti ino si dobro k sercu vzeti, če hočte tega prevelikiga šaca Svetiga-Leta deležni postati; ino scer dons vam bom v pervimo delu mojga govorjenja razložil, kaj je Sveto - Leto, ino v' drugmo, kako mormo taistiga deležni postati ? Dons teden vam bom pokazal, kako potrebno nam je spreobernenje ino pokora, scer zmirara, pa posebno v' temo Svetmo - Letu; ino dons 14 dni bom vas podvučil, kaj je pravo spreobernenje ino resnična pokora, brez katire nobeden Svetiga-Leta ne more deležen postati. Prosim vas za posebno poterpežlivost, če bom en malo dolgo govoril, ino zamerklivo pošlušanje; zakaj te lepe perložnosti morbit ne bote nikdar več doživeli. Ti pa Troštar S. Duh! brez katirga pomoči ni nič dobriga v človeku, vižaj tako moj slab jezik, ino vžgi z tvojim božjim plemenam serca mojih brumnih poslušavcov, de bi ta moj navk k veči božji časti, ino k zveličanju moje ino mojih pošlušavcov Duše teknill — S. Maria! prosi tud ti za-mc ino za moje po- Pot v nebesa je pesem, ktero je zložil P. F. Bonča Provincial, in ktera je tiskana v knjižici: -Drugi Perstavik starih ino novih . . Pesem . . Val. Stanig". — V Gorici 1838 str. 41—48, ktere naj se pokažejo tu nekteri odstavki na pr.: 1. Le vozka je Cesta, 2. Ta pot je nevarna.3. Ta svet ti poreče: In tesna je pot, Pač mnog' jo zgreše,> Ne bod' tak perprost, K' v' Nebesa gre zvesta, To prazna ni marna,Vesel, naj ti teče Ne jiš jo povsot; Vse r'či v nji leže; Tvoj čas u' sladkost'; Če zdaj jo ne najdež,Ne daj se slepiti,Le vživaj veselje, Al pa od nje zajdeš, Pot pravo pustiti;K' je men' na povelje: Boš večno žalval, Premišluj terdo,Ne boj' se nič več, In milo zdihval. It' treba kam bo.Vse misli verz' preč. 27. Zato je potrebno 5. Meso t' bo pa djalo:Zdaj tukej terpet', Zakaj me moriš? ...če hočeš tam mirno V veselju živet'; 7. Nar hujši sovražnikSe bran't, in vojsk'vati, Vse z mrežam zastav', Ter z hudim bojvati, Ta zvit je zalaznik,Zaupat' v' Boga, Hudič se mu prav';... Kir zmagat' nam da. _ndrej _lbrclit r. 18. nov. 1782 v Idriji, posvečen 1805, služil v Semiču, na Krki, v Kranju, v Dolenji Vasi, kanonik in stolni župnik v Ljubljani, prošt v Novomestu, u. 20. nov. 1848. Spisi njegovi so: 1) Keršanski katolški Nauk od nar potrebniših resnic svete vere z' vprašanji in odgovori. V Ljublani 1827. 8. 432. Nat. Sassenberg. Prodaj. A. H. Hon. — II. Nat. 1830. 8. Blaznik. — Beseda kaže se na pr.: nKaj je vera katolškiga kristjana? Vera katolškiga kristjana je dar božji, čeznaturna luč, od Boga mu vlita čednost, skozi ktero vse za res verje in vse terdno derži, kar je Bog razodel, in kar katolška cerkev verovati zapove, naj bo zapisano al ne . . — Zakaj pravirao, de je vera čeznaturna luč? Zato ker skozi njo spoznamo k' zveličanju potrebne resnice, kterih bi z' svojo pametjo nikolj ne bili spoznali. Naša pamet po svoji naturi ni vsigavedoča, to je le sam Bog, in skozi poverbani greh je tako otamnčla, de le nektere resnice, in še teh prav ne spozna. Skozi s. vero še le prav spoznamo Boga ino njegove popolnamasti, dolžnosti do njega, dolžnosti do sebe, do bližniga in do drugih stvari; skozi njo spoznamo božjo previdnost, ktera cel svet, ino pergodbe ljudi vlada (viža), resnico od večniga zveličanja pravičnih v nebesih ino večniga pogublenja grešnikov v pekli, nevmerjočnost človeške duše, ino skozi njo zvemo potrebne perpomočke k zveličanju itd. Teh resnic bi ne bili nikolj spoznali, ako bi jih Bog nam ne bil razodel, našiga uma ne bil razsvetlil, ino naših serc z' svojo gnado k verovanju perpravnih sturil. Torej pravi prerok Izaia: -Ljudstvo, ktero je v tami hodilo, je veliko svetlobo vidilo, prebivajočim v deželi smertne sence je luč zasjala". 9, 2. To je, ljudem, ki so bili v nevednosti, v neveri, se je Jezus, nebeška luč, perkazal, in jim skozi oznanovanje svete vere pamet razsvetlil, de spoznajo, kaj jim je verovati in sturiti, de večao živlenje dosežejo." 2) Keršanski katolški Nauk za odrašeno mladost. V Ljublani nat. Sassenberg 1828. 8. 240. 3) Sveti Veliki Teden, ali molitve in ceremonije, ki se po zapovedi katolške cerkve veliki teden opravljajo. V Ljublani nat. Eger 1829. 8. 304. 4) Razlaganje keršanskiga katoljškiga Nauka. Spisal Andrej Albreht, prošt in fajnaoštev v Novim naestu. V Ljubljaui 1850. vel. 8. Nat. in založil Ign. A. žlahtni Kleinmajer. I. Del 1 — 374 (I. Pogl. nBog stvarnik, ohranik in učenik ljudi v stari zavezi. II. Jezus Kristus, odrešenik in zveličar sveta). II. Del 1 — 570 (III. Od svetiga Duha in Jezusove cerkve. IV. Od sv. zakramentov. V. Od keršanskiga življenja). III. Del 1851 str. 1—480 (VI. Nauk od božjih zapoved. VII. Nauk od cerkvenih zapoved). — Rokojjis bil je dovršen vže 1. 1841; med natiskovanjem •_ je po smrti pisateljevi marsikaj prenaredil ter popravil Juri Volc (Zg. Danic. 185u itd.).