Zagrizen nemčur na goriškem moškem učiteljišču. Iz Gorice prihaja tožba, da poučuje na moškem učiteljišču tamkaj glasbo ponemčeni Čeh Ivan Sokoll (prej Sokol). Ta glasbeni učitelj, po katerih žilah se pretaka pristna češka kri, je rojen v Modficah (na Češko-Moravskem). Svoj češki materni jezik prezira v svoji družini, kakor tudi v občevanju s svojimi kolegi. Za njegovo uho zveni prijetno edino le zveličavna nemščina. Z učiteljiščniki, bodočimi nositelji kulture, se le posili poslužuje slovenščine, ki je učni jezik na tem zavodu. Še preden je bilo učiteljišče premeščeno iz Kopra v Gorico, se je kazal velikega nasprotnika Slovencev. Deloval je na vse kriplje na to, da bi on ne prišel v Gorico, ampak, da bi bil kje drugje nastavljen. In to le zavoljo tega, da ne bi služboval na slovenskem tukajšnjem učiteljišču. Znano je, da so goriški Lahi jako nasprotovali temu učiteljišču. In ta češki German se je pokazal solidarnega z laškimi mogotci s tem, da je postal najdelavnejši ud in podpiratelj raznarodovalnega društva nemškega »Schulvereina« oziroma »Siidmarke«. Pospel se je do prvega odobrniškega mesta v tem Slovencem sovražnem društvu, On je duša vsaki prireditvi in sploh veselici tega nemškega društva. In to navdušenje za nemško proslavo mu obilno plačuje gosp. Wieser, načelnik tukajšnje postaje na državni železnici. Ze oddaleč pozdravlja prav prijazno Wieser vrlega Sokolla, ko ta prisopiha na državni kolodvor, kar se dogaja večkrat v tednu. Nikoli ga ne vidimo v odboru kakega našega veseličnega odseka. Samo če učiteljišče prireja kak koncert, sodeluje tudi on, ker je primoran k temu. Če pa učiteljiščniki prirejajo kak zabavni večer v kake dobrodelne namene, n. pr. za »Dijaško kuhinjo« ali »Družbo sv. Cirila in Metoda«, za to se prav nič ne zanima. Slovenci ne izgubimo nič in tudi ne bomo žalovali, če bi tega človeka poslali v krvavo zasluženi pokoj. Saj čaka na njegovo mesto že večje število vrlih mož — glasbenih strokovnjakov, katerim bije srce za procvit našega zatiranega naroda. Ko n bo njega več tukaj, česar vsa slovenska javnost želi, postane to vzgojevališče šele pristno slovensko učiteljišče. Slovenski deželni in državni poslanci! Ne bodite več abderiti, ne kregajte se za malenkost, ampak tukaj nastopite v deželnem in državnem parlamentu proti temu raznarodovalcu našega naraščaja — bodočili odgojevalcev naroda! Sv. Jurij je pokončal požrešnega zmaja, naj bi se našel tudi kak sv. Jurij, ki bi pognal z goriškega moškega učiteljišča bivšega Sokola in sedanjega — Sokolla!