128 VARSTVO NARAVE IN OKOLJA V ALPAH HEL/(KOPTER)-SKIING Avstrijsko alpsko združenje se že več kot 10 let intenzivno spopada s tako imenova­ nim helikopterskim tunizmom. Turni smu­ čaiji, ki išč-ejo sprostitev • in mir v zasne­ ženih visok~ h gorah, se morajo od zime 1974i75 hočeš nočeš sprijazniti z vse moč­ nejšim hrupom helikopterjev, ki prevažajo petične smučarje na odročne vrhove. V Vorarlbergu so mladinci zbrali proti takemu početju 6000 protestnih podpisov, v Salz­ burgu so povzročili takšni smučarski poleti na Grossvenediger pravcati vihar ogorče­ nja, na Tirolskem pa so se tovrstni heli­ kopterski poleti sploh tako razpasli, da jih je bilo treba nujno omejiti. Salzburška deželna vlada je ukrepala hitro in vzorno: turistične polete s postanki v visokem gorstvu so na splošno prepove­ dali. V Vorarlbergu so jih omejili le na devet visokogorskih pristajališč, na Tirol­ skem pa so za kaj takega potrebovali kar neka j več časa. Naposled so tudi Tirolci omejili smučarske polete na področje šestih občin s skupno 35 postajališči. Vsi ti prostori za 1 pristanek helikopterjev so na področju, • ki obsega borih 1100 km 2 . V KURT KANCLER: POT DO ZDRAVJA ZALOZBA OBZORJA, MARIBOR, 1984 V zbirki Slovenski dom je :izšla šesta knji­ ga, ki bi Jo moral poznati in upoštevati vsak pedagog. Onesnaženo okolje, telesna nedelavnost, odtujenost ,in oddaljevanje od naravnega načina življenija, vse to povečuje število bolnikov 'in klasična medicina sama tega ne zmore več zaustavljati. Izhod je le v ponovni, tesnejši navezanosti z naravo in seveda - v preprečevanju bolezni. Po pregledu ,ljudskega izročila · in ljudskega zdravilstva se najprej seznanimo s pravilno prehrano. Pr, idobivanje hrane in njena predelava je vse manj naravno, pa tudi jemo preveč in nepravilno. Sestava hrane mora biti energetsko ,in biološko pravilna. Avtor v tej zvezi obravnava beljakovine, maščobe , ogljikove hidrate, vitamine, mi­ nerale in vodo, seznani ,nas z energetskimi vrednostmi posameznih sestavin, ko si potem lahko obroke izračunamo sami. nasprotju s tem je v vsej Švici le 48 gor­ skih pristajališč. Avstrijsko alpsko zdr ,uženje si je že več­ krat prizadevalo, da bi s spremembo zako­ na o zračnem prometu doseglo splošno prepoved helikopterskih poletov za smu­ čarje - toda vse doslej brez uspeha. Prej ko slej ostaja zunaj vsakršnega dvoma, da je ta z velikim hrupom povezana zabava dostopna zgofj dobro denarno podprti manjšini. Podjetniki se seveda zgledujejo in se izgo­ varjajo na podobno ponudbo v Kanadi, proti čemur nikakor ne bi želeli ugovar­ jati, saj • imajo tam le sedem od 800 do 1000 km 2 velikih smuških področij, vsa pa ležijo v neizmernih kanadskih širjavah, ki so poleg tega daleč od naseljenih krajev. Razmere v gosto poseljeni srednji Evropi so docela drugačne, k temu pa so tod na voljo neštete ceste, žičnice in vlečnice. Zato bi bilo treba vsaj tisto malo še ne­ dotaknjenega gorskega sveta, kar ga je v Alpah še ostalo, tudi z zakonskimi pred­ pisi zavarovati • in jih razglasiti za zaščitena podr ,očja. (Povzetek po sestavku z enakim naslo­ vom v Sporočilih avstrijskega alpskega združenja, 6/1984.) M. A. Opozor.i nas na pomen hrane iz morja, dobimo napotke za vegetariansko prehra­ no, kako naj hujšamo, če je potrebno, opozori pa nas tudi na pomen mleka in medu v prehrani. Nekaj besed pa nameni tudi alkoholu in • kajenju. Poglavje o zdravilnih ,rastlinah vsebuje podatke in napotke za uporabo zdrav,ilnih rastlin. Sporočamo sestavine i n učinke in kako zdravilna zelišča lahko uporabljamo. Zanimiv je še »kul inarični« pogled na zdravilna zelišča. Osrednji del je posvečen vplivu okolja na zdravje. Zrak, voda, zemlja - to so naj­ važnejši faktorji za zdravo okolje, ki pa so vse bolj onesnaženi. Vsak dan vdihne­ mo • in Iizdihnemo približno 12 000 litrov zraka in ne more nam biti vseeno, kakšen je ta zrak in kje ga vdihavamo. Voda je ·najvažnejši člen v našem življe­ nju in v prehrani, vse bolj pa pozabljamo na njen pomen v higieni. Na zdrav način življenja, na preprečevanje bolemi je treba t:1iti pozoren vse življenje. Pomembno je okolje, način prehrane, hi­ giena ipa tudi način življenja. Knjiga govori , tudi o kozmetiki z naravnimi sestavinami, o spanju kot telesni in živčni regeneraciji. V sklepni besedi pa avtor ugotavlja, da je človek že dosegel meje prilagodljivosti in da je povratek k naravi morda najbolj pra­ vilna pot iz težav. Dušan Novak SNEZNIŠKE VESTI, ŠT. 13, LETO VII, JANUAR 1985 SNEZNIK (Glasilo planinske skupine Oš »Dragotin Kette«, Ilirska Bistrica, januar 85, št. 3, leto 3) Uredništvo PV kdaj pa kdaj pr ,ijetno pre­ seneti pošta, v kateri najdemo to ali ono planinsko glasilo. Tokrat so .nam ga poslali /planinci ,planinske skupine Oš »Dragotin Kette• ,;z Ilirske Bistrice. Prelistali smo to glasilo in ugotovili kar bogato vsebino. Začenja jo Franca Šem­ rova pesem: Planinci. Sonet o hrepenenju po gorski lepoti. V nadaljevanju najdemo podroben seznam dejavnosti te planinske skupine za letošnje šolsko leto, sledijo pa doživljajski zapisi učencev - Karmen Novak govor ·i o planinstvu, Igor Štember­ ger podoživlja vtise s Snežnika, Andrej Barbiš pa ~isuje zimo. Potem najdemo spet sonet Franca Šemrova Slovo od sonca, sledi pa daljši In podroben opis problema Reke (Bomo sploh kdaj še videli čisto Reko?). Hvalospev Vremščici ni pod­ pisan: Vremščica, ti si narave biser prekrasen, pa naj bo oblačen dan ali pa jasen, nam tebe ~e mati narava razknila, nam lepšega dati ni mogla darila. Do »Planinskih zanimivosti« potem spet slede zapisi učencev. Katja Koren opisuje izlet na Gorjance, Tatjana Znidaršič rna Turjašk'i grad, Kurešček in na grad Bistra, Mojca Valenčič ue bila pa na Krvavcu, medtem ko je bila Jerneja Grilj prvikrat na Snežniku. Katja Koren se je poskusila v verzih (v planine rada hodim). Na kon­ cu :so še Planinske zanimivosti In pa zapis o stoletnici rojstva Bogumila Brinška, Dre­ novca, planinskega fotografa •n alpinista. »Snežnik• je uredil uredniški odbor - Ivan Valenčič, Marija Novak, V,ika Muha in Vojko Celigoj. Tudi p laninsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistnice ima marljive planince, ki se radi oglašajo v Planinski vestnik. Tokrat so nam poslali Snežniške vesti, v katerih obveščajo svoje člane o prireditvah in akcijah. Planinski vestnik pa je prejel kot sousta­ novitelj knjižnice Bogumila Brinška spo­ minski list. M. K. GLAS GORA PD KAMNIK, ŠT. 2/85 Naslednje, prav tako zanimivo glasilo nam je poslalo PD Kamnik. Razgiban koncept, privlačna vsebina, t0dsevi dela vseh pla­ ninskih plasti v okviru kamniškega pla­ ninskega društva. Glas gora začne svojo pot s pesmijo (uvod­ ni poudarek) G. N. G. Byrona (odlomek iz Romanja grofiča Harolda, II. sp. kit. 25, 26). Urednik Stane Močnik v svojem uvodniku na kratko razloži zgodovino glasila Glas gora. Ta je: 1951 - _ pobuda, naj bi izda­ jali glasilo AO. Izšlo je nekaj štev.ilk. Prvi urednik je bil Adolf Cebulj. In tako je zdaj ta Glas gora spet oživel. Osrednji olanek ~ e al/J)inlstični - Zgodo­ vinski razvoj alpinizma na Kamniškem - grad.Ivo: T. Škarja (Alpinizem na Kam­ niškem - ,Kamniški zbornik), arhiv dru­ štva, A Štupar (kratek zgodovinski obris razvoja Kamniškega alpinizma). Naj ome­ nimo še zapis Mitje Jesenovca Prokletije, KaranfiU, Komovi ... (PD Iskra - tura po jugoslovansk'ih gorah); Danilo Golob raz­ pravlja o stopnji v1 + (opis plezanja v Kamniški). Danilo Golob pod čr ,to dodaja svojemu sestavku tole misel: »Včasih je bila (VI. stopnja na meji zmog­ ljivosti. Casi pa so se spremenili. Z intenzivnim treningom dosegajo nekateri alpinisti stopnjo VII, VIII, IX. Odvisen si samo od svojih moči, kajUi pri prostem ple­ zanju ne smeš uporabljati tehničnih po­ magal za napredovanje v smeri. Tako se tudi rna tem !področju bližamo svetovnemu vrhu alpinizma.« S Priporočilom knjige (Samo za pse in za alpiniste, N. Zaplotnik, Pot, 1981, str. 69) in z zabavnimi i5tranmi (Šegava pravila o hoji v gore Antipropagandne akcije in kri­ žanka) ter s sonetom W. -Shakespeara Poroka zvestih , duš . . . - Iizzveni druga številka gla~ila Glas gora iz Kamnika. Morda še naslov iza morebitne prispevke: PD Kamnik, Kiidričeva 38, 61240 Kamnik - za Glas z gora. M. K. IZ 16. ŠTEVILKE OBVESTIL O POPOTNIŠKI DEJAVNOSTI IN GOZDNIH UCNIH POTEH Obvestila Izdaja Skupščina ustanoviteljev slovenskega popotništva Planinska zveza Slovenije, Komisija za popotništvo. V de­ cembrski številki bomo našli med drugimi tudi tele zapise - Danica Zorko piše o popotnikovanju v letu 1984, od junija do decembra; njen sestavek je tudi o gozdni učni poti pri jami Pekel v Podlogu pri Šempetru v Savinjski dolini, na katerega posebej opozarjamo. Sestavek namreč 129