Leto 1903. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XLVI. — Izdan in razposlan dne 12. maja 1903. Vsebina: Št. 104. Ukaz, s katerim se za področje civilnosodnih depozitnih uradov na Dunaju, v Pragi, Gradcu in Trstu ureja ravnanje z vrednostnimi pošiljkami, ki prihajajo za sodišča, se uvaja nakazili (čekovni) promet poštnohranilničnega urada in se dopolnjujejo predpisi navodil depozitnih uradov o izročitvah in obdobnih ravnanjih z blagajnico. 104. Ukaz ministrstev za pravosodje in finance v porazuinn z Najvišjim račun iščem z dne 1. maja 1903. L, s katerim se za področje civilnosodnih depozitnih uradov na Dunaju, v Pragi, Gradcu in Trstu ureja ravnanje z vrednostnimi pošiljkami, ki prihajajo za sodišča, se uvaja nakazni (čekovni) promet poštnohranilničnega urada in se dopolnjujejo predpisi navodil depozitnih uradov o izročitvah in obdobnih ravnanjih z blagajnico. I. Ravnanje p;led<$ vrednostnih pošiljek, ki dohajajo za sodišča zaprte ali so nakazane. §• 1. Za sodišča, za katera je postavljen civilnosodni depozitni tirad kakor pomožni urad, po pošti dohajajoče zapite vrednostne pošiljke in pa naznanila (spremnice, priznanila in izročilnice) o takih na sodišča naslovljenih vrednostnih pošiljkah, ki so na pošti, mora oddati pošta naravnost civilnosodnemu depozitnemu uradu. Samo tedaj, kadar ima pošiljka oznamenilo : .Denarna knjiga“ ali nosi opomnjo: „Ni določeno za depozitnouradno upravo“, se priznani in vroči sodišču. Spredaj stoječa določila veljajo tudi tedaj, kadar je za sodišče došla vrednostna pošiljka naslovljena „v roke sodnemu predstojniku“. Ob depozitnouradnih položbah po pošti naj ! stranka na pošto danemu vrednostnemu predmetu priloži tudi dotično položno prošnjo v zmislu pred-! pisov navodila depozitnega urada ali pa jo pošlje ločeno civilnosodnemu depozitnemu uradu, razen ako je gledé položbe sodišče že izdalo prejemno nakaznico depozitnemu uradu. §• 2.. Kadar se civilnosodnemu depozitnemu uradu donese na sodišče naslovljena zaprta vrednostna pošiljka, tedaj se mora ta urad najprej prepričati, ni li glede ovoja ali pečata pošiljke kakega pomisleka. Ako je opraviti z vrednostno pošiljko, ki je dana na pošto pod priglednim pečatom poštnega urada (odprto), jo je takoj vpričo vročujočega poštnega uslužbenca odpreti in pregledati njeno vsebino. Prevzemati in preiskovati vrednostne pošiljke so skupno poklicani: na civilnosodnem depozitnem uradu na Dunaju podravnatelj in blagajnik; na civilnosodnem depozitnem uradu v Pragi ravnatelj in glavni blagajnik; na civilnosodnem depozitnem (Sloveniach.) tu uradu v Gradcu ravnatelj in blagajnik; na civilno -sodnem depozitnem uradu v Trstu predstojnik in blagajnik. Ako se pri preiskavi ne najde noben pomislek, morata zgoraj oznamenjena uradnika depozitnega urada potrditi prejem pošiljke na izročilnici ter ji pritisniti uradni pečat in vrniti izročilnico poštnemu uslužbencu. Če bi se pa našel kak pomislek, ga je, nazna-nivši stvar takoj sodnemu predstojniku, poočititi na ovoju pošiljke, oziroma na nji priloženem spisu in vrniti pošiljko izročilni pošti, da se uvede poštno-uradno postopanje. Pri komisijskem ovedovanju, ki se potem opravi na poštnem uradu, mora biti na-vzočen eden izmed zgoraj omenjenih uradnikov depozitnega urada. §• 3. Naznanila (spremnice, priznanila in izročilnice) o vrednostnih pošiljkah, ki so na poštnem uradu in so naslovljene na sodišče, morajo vselej vročati poštni uslužbenci. Opravljeno vročitev morata oba v §. 2, odstavku 2 določena uradnika depozitnega urada, vpričo poštnega služabnika, potrjevati tako, kakor je povedano v §. 2, odstavku 3. §. 4. Kakor prinesene zaprte vrednostne pošiljke je tudi vsako na civilnosodnem depozitnem uradu prevzeto naznanilo, poštno nakaznico plačilno nakaznico urada poštne hranilnice in telegrafsko poštno nakaznico vpisati v beležno knjigo o denarjih in vrednostnih efektih, prihajajočih po pošti Da se hodi po vrednostne pošiljke na pošto, se nadzoruje s to beležno knjigo. Na pošto hodi odposlanec civilnosodnega depozitnega urada. Ako znaša vrednostna pošiljka več nego 3000 K, je poveriti, da gre na pošto, uradnika, ki ga spremlja sluga depozitnega urada. Odposlanec mora spremnice, priznanilnice in izročilnice, podpisane po uradnikih, ki sta določena v §. 2, odstavku 2, izročiti poštnemu uradu, ter preden prevzame priznanjene vrednostne pošiljke, jih preskusiti v navzočnosti poštnega uradnika, kakor je ukazano v §. 2, odstavku 1, ter ukreniti, če bi se pokazal kak pomislek, uvedbo poštnouradnega postopanja, vzemši naznanilo nazaj, in h kratu naznaniti to predstojniku dotičnega sodišča. §. 5. Preden prevzameta vrednostne pošiljke v uradno hrambo, morata v §. 2, odstavku 2 oznamenjena uradnika, civilnosodnega depozitnega urada vselej ugotoviti, da se s pošte doneseni kosi strinjajo z zapisi v beležni knjigi (§.4, odstavek 1), in potem preskusiti vsebino pošiljk gledé njihove pravosti. Kadar se ob preskusu odprte pošiljke pokaže kaj nepravega, je naznaniti to takoj sodnemu predstojniku, da odredi, kar je nadalje potrebno, in je poočititi na spisu, priloženem pošiljki. Poštne pošiljke z dragocenostmi sme depozitni urad odpirati samo v navzočnosti sodno zapriseženega cenilca in potem je žnjimi ravnati gledé njih popisa in cenitve kakor z dragocenostmi, položenimi neposredno na civilnosodnem depozitnem uradu. §• 6. Kadar bi pošiljki ne bila priložena redna pismena vloga, tedaj je napraviti ob prevzetju kratko uradno opozorilo, pripeti mu kak pošiljki priložen zapisek ali drugo pisanje in ravnati s tem uradnim opozorilom kakor s pismeno vlogo, v dvom-nih primerih si pa takoj izprositi nadaljnjo odredbo sodnega predstojnika. §• 7- Gledé tistih po depozitnem uradu prevzetih vrednostnih pošiljek, ki so pripravne za depozitno-uradno upravo, mora ravnati potem depozitni urad po zmislu določil navodila, ki veljajo gledé položeb, opravljenih neposredno na depozitnem uradu. Kadar se pa, ko se odprè depozitnemu uradu vročena pošiljka, pokaže, da je ni privzeti v depo-zitnouradno upravo, tedaj je vpisati dotično vrednostno stvar na depozitnem uradu na Dunaju za prehodni postavek po §. 28 navodila z dne 17. julija 1859.1. (drž. zak. št. 144), na depozitnih uradih v Pragi, Gradcu in Trstu pa v posebni ,dnevnik o sodnih pristojbinah, kazenskih denarjih in pravnih listinah“, ter jo poslati potem z dotično pismeno vlogo in ovojem vred hitro, najpozneje pa naslednji dan sodišču, ki mora prejem v omenjenem dnevniku po tem, kakršen je primer, potrditi po voditelju denarne knjige ali po uradniku, kateremu je poverjena hramba in zaraČun uradnih poprečnim §• 8. Kadar je depozitnemu uradu vročena zaprta vrednostna pošiljka naslovljena v roke Sodnega predstojnika, tedaj mu mora depozitni urad to na kratko naznaniti. Sodnemu predstojniku je pridržano, da je, ko se odpira tak opravilni kos, ali sam navzo-čen ali pa da ga zastopa pri tem v to določen sodni uradnik, in da ukrene potrebno, da zve depozitni urad za vsebino opravilnega kosa samo toliko, kolikor je potrebno za ravnanje depozitnega urada. §• 9. Na prevzemanje zaprtih denarnih in drugih vrednostnih pošiljek, ki jih je po §. 1, odstavku 2 izročiti sodišču, se uporabljajo predpisi §. 68 opravilnega reda z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112). §. 10. Kadar se za sodišče določena zaprta vrednostna pošiljka, katere vsebina je povedana na ovoju, do-nese drugače nego po pošti, na primer po zasebnem slu, tedaj je zmislu primerno ravnati po spredaj stoječih določilih, ki se tičejo po pošti dohajajočih zaprtih vrednostnih pošiljek. Prinesnika pošiljke je pozvati, da naj bo na-vzočen, ko se odpre pošiljka in pregleda njena vsebina, oziroma da naj gre zastran lega k civilno-sodnemu depozitnemu uradu; ako bi se prinesnik tega branil, je poočititi to na dotičnem spisu. §. 11. Na pošli za kako sodišče došle poštne nakaznice ter na sodišče naslovljene plačilne nakaznice urada poštne hranilnice in telegrafske poštne nakaznice je vročiti vselej sodišču. §• 12. Kadar je iz podatkov na odrezku ali iz podrobnejših okolnosti, ki so morda znane sodišču, gledé namena poštne nakaznice ali plačilne nakaznice urada poštne hranilnice posneti brezdvomno, da nakazanega denarnega zneska ni vzeti v depozitno-uradno upravo, tedaj pristoji sodišču potegniti na pošti nakazani znesek. Pri tem je ravnati po predpisu g. 68 opravilnega reda z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 1 12). §• 13. Kadar pa bodi nakazani znesek predmet depozita ouradne uprave, tedaj prevzame poštno nakaznico ali plačilno nakaznico urada poštne hranilnice vselej voditelj denarne knjige, ki mora tudi potrditi nje prejem na izročilnici ter pritisniti sodni pečat. Prevzeto nakaznico je potem s kratkim o tem napravljenim uradnim opozorilom, kateremu je pripeti odstriženi odrezek, poslati civilnosodnemu depozitnemu uradu. Depozitni urad je dolžen, potegniti na pošti nakazani znesek (g. 4, odstavek 2). Pobotnico o nakazanem znesku izdajeta na zadnji strani poštne nakaznice ali plačilne nakaznice urada poštne hranilnice oba v §. 2, odstavku 2 oznamenjena uradnika depozitnega urada ter pritisneta uradni pečat. Gledé nadaljnjega ravnanja z uradnim opozorilom in gledé prevzete denarne pošiljke se primemo uporabljajo določila navodil, ki veljajo gledé položeb, opravljenih neposredno na depozitnem uradu. §- H. Na sodišče naslovljene telegrafske poštne nakaznice je vročiti sodnemu predstojniku, ki potrdi prejem nakaznega telegrama na izročilnici. Kadar denarna pošiljka ni predmet depozitno-uradne uprave, tedaj jo mora dati sodni predstojnik potegniti na poštnem uradu proti vrnitvi telegrama, ko postavi nanj pobotnico ter mu pritisne sodni pečat. Telegramu priloženi odrezek se pridrži sodišču. Na to je izročiti denarno pošiljko nemudoma po tem, kakršna je, voditelju denarne knjige ali pa uradniku, kateremu je poverjena hramba in zaračun uradnih poprečnin. Kadar je pa po telegrafu nakazani denarni znesek predmet depozitnouradne uprave, tedaj je ravnati slično kakor pri navadnih poštnih nakaznicah (§• 13). Kar se tiče nadaljnjega ravnanja z odrezkom, eventualno z uradnim opozorilom in s prevzeto denarno pošiljko, o tem je primerno uporabljati do-tična določila navodil, ki veljajo gledé položeb, opravljenih neposredno na depozitnem uradu. Vročba telegrafskih poštnih nakaznic sodišču ni omejena na opravilne ure sodišča. Nakazani zne- Gl* sek je na podstavi nakaznice, vročene izven opravilne dobe, potegniti v prvih bližnjih opravilnih urah. §• 15. Opravitelji sodišč in civilnosodnega depozitnega urada, ki so vsak čas določeni za prevzemanje in hojo po vrednostne pošiljke in naznanila, dohajajoča za sodišče po pošti, mora predsednik deželnega sodišča vselej o pravem času imenovati izro-čevalnemu poštnemu uradu. Na dotičnih dopisih, katerim naj predsednik deželnega sodišča pritisne uradni pečat, morajo tisti opravitelji, ki so poklicani pravnomočno potrjevati prejem pošiljek (naznanil), pristaviti svojeročno podpis svojega imena in pritisniti je tudi pečat civilnosodnega depozitnega urada. §. 16. Kadar bi se, ko se odpre na sodišče zaprto došli opravilni kos, našla v njem vrednostna stvar, ne da bi to bilo zabeleženo na ovoju, tedaj mora uradnik vložišča najprej opremiti vlogo z zaznamkom o dohodu. Ako najdene vrednostne stvari ni vzeti v de-pozitnouradno upravo, jo mora uradnik vložišča proti prejemnemu potrdilu na dotičnem opravilnem kosu nemudoma izročiti po tem, kakršna je, ah voditelju denarne knjige ah pa uradniku, kateremu je poverjena hramba in zaračun takih vrednostnih stvari. V nasprotnem primem je poslati vrednostno stvar civil-nosodnemu depozitnemu uradu. Ako nastane kak dvom, si mora uradnik vložišča izprositi ukazilo sodnega predstojnika. II. Hodite položbe v »akaznem prometu urada poštne hranilnice. §. 17. Givilnosodni depozitni urad naj pristopi na-kaznemu (čekovnemu) prometu urada poštne hranilnice kakor deležnik. Podpisovati čeke so skupno poklicani: na civilnosodnem depozitnem uradu na Dunaju pod-ravnatelj, blagajnik in eden izmed likvidatorjev, na civilnosodnem depozitnem uradu v Pragi ravnatelj, glavni blagajnik in likvidator; na civilnosodnem depozitnem uradu v Gradcu ravnatelj, blagajnik in likvidator; na civilnosodnem depozitnem uradu v Trstu predstojnik, blagajnik in asistent. K do-tičnim podpisom je pritisniti uradni pečat. Gledé izjave o pristopu, naročanju čekovne knjižice s čekovnimi ovitki in prejemnik položnic, nadalje gledé priglasitve oseb, poklicanih podpisovati čeke, potem predsedništva višjega deželnega sodišča, se zmislu primerno uporablja I. oddelek ukaza pravosodnega ministrstva z dne 19. oktobra 1897. 1. (uk. pravos. m. št. 41), gledé obračuna stroškov in odkazovanja stroškov, ki ostanejo s koncem leta za prebitek v čekovnem računu depozitnega urada, na čekovni račun pravosodnega ministrstva „Novci strank pravosodne uprave*, pa IV. oddelek omenjenega ukaza pravosodnega ministrstva. Čekovne knjižice je skrbno hraniti v zaklenjeni blagajnici: tako z ozirom na še ne izpolnjene čekovne golice kakor tudi zaradi važnosti kuponskih odrezkov za kontrolo o izdanih čekih. Pregledovanja civilnosodnega depozitnega urada se morajo vselej raztezati tudi na njegovo upravo v čekovnem prometu in zlasti preskusiti ravnanje ob zaračunu poštnohranilničnih stroškov s poskusi, ki se storé na slepo. §• IB. Sodne položbe gotovih depozitov v nakaznem (čekovnem) prometu urada poštne hranilnice se lahko opravljajo tako, da vplača stranka ah gotovo vlogo pri blagajnici poštnohranilničnega urada na Dunaju ali na kakem poštnem uradu (nabiralnici) v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel na čekovni račun civilnosodnega depozitnega urada, ah ako je sama imetnica čekovnega računa pri poštnoliranilničnem uradu, da odkaže denarni znesek od svojega računa na čekovni račun civilnosodnega depozitnega urada. Za vsako tako vlogo ah vsak odkaz je porabljati vplačilnico, ki je nalašč založena za plačila (položbe) davčnim uradom (finančnim blagajnicam) in civilnosodnim depozitnim uradom in se dobiva v vseh prodajališčih poštnih vrednostnic za 7 h. S tako vplačilnico se lahko vplača vsak poljubni znesek. Vplačilnica mora biti, da se more vzprejeti v efektuiranje, predtisku primerno izpolnjena tako, da je tako na prejemnici kakor tudi na vpisnici in na položnici (na sprednji strani) povedan znesek, ki se položi, s številkami in na prejemnici razen tega tudi z besedami, potem da je natančno postavljeno ime civilnosodnega depozitnega urada, na čigar čekovni račun naj se vplača vloga, ter kro-novina, v kateri je depozitni urad — prečrtavši likratu predtisek „(glavni) davčni urad* —daje vrhu tega na rpoložnici* popolnoma razločno navedeno ime in priimek položnika, njegov stan (obrt) in bivališče z natančnejšim oznainenilom stanovališča, nadalje da se (na ozadnji strani „položnice*) po-očiti vrsta vloge (depozita) poleg imena pristojnega sodišča in z natančnejšo napovedjo vzroka in na- mena vloge ; zlasti je pristaviti, ako se nanaša po-ložba na kako sodno odredbo, tudi dotično sodno-opravilno številko, eventualno je opozoriti na vlogo, poslano morda gledé tega civilnosodnemu depozitnemu uradu. Položnik je tudi dolžen, na dopisnico, ki se drži vplačilnice, naprej napisati svoj natančni naslov. Ako naj se opravi položba z odkazom zneska od čekovnega računa položnika na čekovni račun civilnosodnega depozitnega urada, mora stranka z vplačilnico, izpolnjeno po zaukazu spredaj stoječega odstavka hkratu poslati na isti znesek glaseč se, po predpisu izpolnjen ček, na katerega je na prazno puščenem prostoru med nakazanim zneskom in podpisom izdajnika zapisati zaznamek „za pripis na račun c. kr. civilnosodnega depozitnega urada v............(kraj depozitnega urada in kronovina, v kateri se nahaja), uradu poštne hranilnice na Dunaju z uporabo čekovnega ovitka. Odkaznih čekov, ki niso opravljeni z redno izpolnjeno vplačilnico, ne vzprejema urad poštno hranilnice. Tudi se je moči na čeke imetnikov računa ozirati samo tedaj, kadar imovina odštevši osnovno vlogo še zadošča za popolno založbo nakazanega zneska. §. 19. O vsakem vplačilu v §. 18 omenjene vrste pošlje urad poštne hranilnice takoj, ko se je vpisal na čekovni račun civilnosodnega depozitnega urada, temu uradu računski izpisek priloživši „položnico“. Prejem civilnosodnemu depozitnemu uradu do-hajajočih računskih izpiskov in položnic naj potrdita v §. 2, odstavku 2 oznamenjena uradnika depozitnega urada na poštnouradni izročilnici ter pritisneta uradni pečat, izročilnico pa je vrniti poštnemu uslužbencu. Računski izpisek je takoj preskusiti gledé njegove pravilnosti po številkah, primerjaje ga z zadnjim pripoznanim računskim izpiskom in s priloženo „položnico“. Ako bi se pri tem zapazil kak pomislek, je brez odloga eventualno telegrafsko začeti občevati z uradom poštne hranilnice, da se poravna pomislek. IJo opravljeni preskušnji je pravilno najdene ali po reklamaciji popravljene napovedi računskega izpiska vpisati v „Dnevnik za nakazni promet“. Ta dnevnik mora pisati depozitni urad po obrazcu A ukaza pravosodnega ministrstva z dne 19. oktobra 1897. 1. (uk. pr. m. št. 41) tako, kakor je tam predpisano. Ker pa med dnevnikom in med I sodno denarno knjigo ni dotike, ni vpisovati v raz-! predelku 2 dnevnika tekočih številk denarne knjige, temveč ta razpredelek je porabljati za sklicevanje j tekočih številk dnevnika čekovnega računa, ko-neksnih s posameznimi položbami in odvzemki, tako da je ob vsaki položbi navesti tekočo številko pripadajočega „odvzemka“ in narobe. V razpredelek 2 je potemtakem zapisati nadpis „Sklicevanje koneksnih tekočih številk“. Stroški poštne hranilnice (§§. 20 in 27) se zaračunjajo: ako položi stranka, pri tisti številki, v kateri se zaznamuje po stranki opravljeno vplačilo (odstavek 4 tega paragrafa), ob izročitvi depozitnega urada pri tisti številki, ki kaže izvršeni odvzemek iz čekovnega računa. Ako je po stranki opravljeno vplačilo realizirano s prenosom v blagajnico depozitnega urada, je koneksni tekoči številki (položbo in odvzemek) začrtati z barvnim pisalom. Isto velja kadar se realizira izročitev z odkazom po depozitnem uradu v poštno hranilnico vloženega zneska stranki. §- 20. Po vpisu položbe v dnevnik čekovnega računa (§. 19, odstavek 4) je nemudoma ukreniti, da se vloga izplača v gotovini civilnosodnemu depozitnemu uradu s tem, da izdajo zato poklicani uradniki depozitnega urada ček in ga pošljejo v čekovnem ovitku uradu poštne hranilnice na Dunaju. Čekovno golico je po „poučilu“, ki ga pošlje urad poštne hranilnice depozitnemu uradu kakor imetniku čekovnega računa, predtisku primerno natančno in razločno izpolniti, tako da obsegaj ček : napoved kraja, dneva v mescu in leta izdaje, napoved denarne vsote v kronski vrednoti, ki se izplača, s številkami in z besedami, podpise izdajnikov, nadalje v prazno puščenem prostoru med nakazanim zneskom in podpisi 'izdajnikov zaznamek: „Za izplačilo v gotovini civilnosodnemu depozitnemu uradu v . . . . (kraj)“. O priliki vplačila in izročitve civilnosodnemu depozitnemu uradu temu uradu nastali stroški poštne hranilnice: stroški čeka 7 h, manipulacijska pristojbina za pripis in odpis na čekovnem računu depozitnega urada po 4 h, gredö na dolg položnika. Samo po založbi teh stroškov ostajajoči ostanek vplačane vsote velja za znesek, ki je določen za depozitnouradno upravo. Depozitni urad naj torej ob izdaji čeka odbije stroške (10 h) od vplačanega denarnega postavka, tako da se naj ček glasi samo na ostanek. Da se odpravi določni znesek civilnosodnemu depozitnemu uradu, mora stranka vložiti, oziroma odkazati za toliko večjo vsoto, kolikor znašajo stroški poštne hranilnice. < V čeku nakazano denarno vsoto je, uporabljaje na čekovi golici nahajajoče se kontrolne številki», izraziti po predpisu. V čekovem kuponu, ki ostane, je primerno po-očititi podatke izdanega čeka tako, kakor je načrtano v predtisku, in vrhu tega namen nakaza, n. pr. : „za vplačilo v gotovini v depozitno maso N. N.“, da se naredi natančen pregled o odvzemkih, ukrenjenih iz imovine. §- 21. Urad poštne hranilnice pošlje takoj, ko dobi ček, civilnosodnemu depozitnemu uradu plačilno nakaznico, na koje podstavi se mora nakazani znesek na poštnem uradu v gotovini izplačati depozitnemu uradu. Gledé vročevanja plačilnih nakaznic civilnosodnemu depozitnemu uradu in dviganja nakazanega zneska na pošti se kaže na določila §§. 19, odstavka 2, in 13, odstavka 3 gledé nadaljnjega ravnanja na določila v navodilu, ki veljajo gledé položeb, opravljenih neposredno na depozitnem uradu, s pristavkom, da je civilnosodnemu depozitnemu uradu vročeno plačilno nakaznico takoj preskusiti gledé njene pravilnosti tudi s pomočjo kupona, ki spada k dotičnemu čeku in ostane v čekovni knjižici. Po izvršenem depozitno-uradnem prejemnem zaračunu položbe je izdati na dopisnici, ki se drži „položnice“, uradno potrdilo o izvršenem zaračunu in tako izdano dopisnico izročiti, ako moči, še na dan zaračuna, najpozneje pa naslednjega dne pošti v odpravo. §. 22. O opravljenem izplačilu v gotovini pošlje urad poštne hranilnice takoj po odpisu izplačanega zneska v čekovnem računu civilnosodnegadepozitnega urada temu uradu izpisek čekovnega računa, ki ga je gledé njegove pravilnosti preskusiti, primerjajo ga z zadnjim pripoznanim računskim izpiskom in s čekovim kuponom čekovne knjižice. Pri tem je na čekovem kuponu opravljeno uresničbo poočititi tako, da bije v oči, n. pr. : „rcalizovnno — 03“. Na podstavi pravilno najdenega ali po reklamaciji popravljenega računskega izpiska se vpiše odvzeti znesek novcev v dnevniku za nakazni promet. Odpravljene izpiske čekovnega računa tako o položbi (§. 19) kakor tudi o odvzetju (odstavek 1 tega paragrafa) je hraniti skupno urejene v kronološkem redu pod sozaklepom. Poleg položbe gotovega depozita v nakaznem prometu urada poštne hranilnice mora stranka poslati civilnosodnemu depozitnemu uradu tudi zadevno položno prošnjo v zmislu predpisov navodila depozitnega urada, razen ako bi bilo sodišče gledé položbe depozitnemu uradu že izdalo prejemno nakaznico. Položba velja, ako jo odobri sodišče, s prihodom gotovine na depozitnem uradu za opravljeno. III. Depozitnouradne izročitve po pošti in v nakaznem prometu urada poštne hranilnice. §. 23. Depozitni urad lahko izroča depozite po pošti s tem, da jih pošlje neposredno stranki, ako je depozit v gotovini ali v kuponih položenih vrednostnih papirjev in ako sodišče zaukaže to vrsto izročitve ali ako stranka, upravičena prejemnica, naznani civilnosodnemu depozitnemu uradu svojo zahtevo, naj se ji pošlje po pošti, če ni zaukaza sodišča o načinu izročitve. Pošiljaje depozit stranki v nakaznem prometu urada poštne hranilnice, se izroča samo, ako je depozit v gotovini in ako sodišče izrečno zaukaže ta način izročitve. V obeh primerih (odstavek 1 in 2) mora stranka poprej poslati prejemno potrdilo civilnosodnemu depozitnemu uradu. Vročevaje zadevne za pošto in za urad poštne hranilnice določene pošiljatve, oziroma ob izdaji nakaznic (poštnih nakaznic, čekov) je posebno gledati na to, da je naslov prejemnika in kraj namembe povedan natančno in razločno. §. 24. V primerih §. 23, odstavka 1, se pošilja gotovina s poštno nakaznico. Za njen dopustni največji znesek so merodajni poštni predpisi. Za sedaj je največji znesek za poštno nakaznico v tuzemstvu ustanovljen na 1000 K. Civilnosodni depozitni urad naj izpolni poštno nakaznico poštnim predpisom primerno in oziraje se na zaukaze §. 27, odstavek 1 in na predpise o odbitku hranilne pristojbine. V naslov je pri zneskih do vštetih 100 K vzprejeti zaznamek: „v roke adresatu“ v očividni pisavi. Na kuponu nakaznice je navesti civilnosodni depozitni urad z imenom dotičnega sodišča v oklepaju za oddajnika 1er oznameniti vzrok pošiljatve s sodno opravilno številko vred, vsled katere se pošilja. Da je poštna nakaznica v redu izpolnjena in zlasti da je pravilno in natančno povedan naslov prejemnika, naj potrdé v §. 17, odstavku 2 oznamenjeni trije uradniki s podpisom svojega imena na tistem delu poštne nakaznice, ki je določen za prilepljenje znamk, na dolnjem robu. §• 25. Kuponi se pošiljajo po pošti (§. 23, odstavek 1) na stroške stranke upravičene prejemnice, čim predloži izročilna dokazila (prejemno potrdilo, izročilni odlok). Določilo §.24, odstavka 3 o vzprejemu zaznamka: „v roke adresatu“ v naslov se primerno uporablja. §. 26. Za dosego izročitve v nakaznem prometu urada poštne hranilnice (§. 23, odstavek 2) je treba, da je denarni znesek, ki ga je izročiti, vložen v gotovini s prejemno položnico v poštno hranilnico in da je vrhu tega znesek odkazan prejemniku s čekom. V ta namen mora civilnosodni depozitni urad denarni znesek najprej odvzeti iz svoje gotovine, od-bivši pripadajočo hranilno pristojbino, ter ga na poštnem uradu (nabiralnici) z navadno prejemno položnico vložiti na svoj čekovni račun. Potem mora ček, da se znesek odkaže prejemniku, oziraje se na predpis §.27, odstavek 1, v redu izpolniti in ga uporabljajo čekovni ovitek poslati uradu poštne hranilnice na Dunaju. To se mora zgoditi v času, da se zabrani prihod čeka na uradu poštne hranilnice pred prihodom avisa o opravljenem vplačilu; depozitni urad se mora zaradi tega z oddajnim poštnim uradom potrebno dogovoriti. Prejemnika je oznameniti na čeku v prazno puščenem prostoru med nakazanim zneskom in podpisi izdajnikov z imenom in priimkom, stanom (obrtom) in bivališčem z natančnejšo napovedjo stanovališča vred. V desnem gorenjem oglu sprednje strani čeka je razločno napisati sodno opravilno številko, na katero se nanaša nakaz, poleg navedbe namena nakaza, in pri zneskih do vštetih 100 K je vrhu tega na gornjem robu prilepiti rdeč listek z zaznamkom: „v roke adresatu“. Take listke daje depozitnemu uradu na zahtevanje urad poštne hranilnice na Dunaju brezplačno. §• 27. Poštni in poštnohranilnični stroški, ki so združeni z izročanjem gotovih depozitov v primerih §. 23 (golica poštne nakaznice 2 h, pristojbina poštne nakaznice po lestvici; položnica 2 h, čekovna golica 2 h, manipulacijska pristojbina za pripis in odpis na čekovnem računu civilnosodnega depozitnega urada po 4 h) gredö pi’ejemniku na dolg. Samo po plačilu teh stroškov ostali ostanek je poslati prejemniku s poštno nakaznico, oziroma mu ga od-kazati s čekom. Ako znaša znesek, ki ga je vplačati na poštnem uradu (nabiralnici) v gotovini, nad 3000 K, je njegovo oddajo poveriti uradniku depozitnega urada, katerega naj spremlja sluga depozitnega urada. §• 28. O vpisu po §.26 vloženega zneska ter o njegovem izplačilu prejemniku ali o pripisu zanj obvesti urad poštne hranilnice civilnosodni depozitni urad z izpiskom čekovnega računa, priloživši dotično „položnico“. Gledé vročevanja in nadaljnjega ravnanja z računskim izpiskom in „položnico“, potem gledé vpisa njihovih napovedi v dnevnik za nakazni promet veljajo zmislu primerno določila §§. 19 in 22. §. 29. Za depozitnouradni zaračun izročitve je poleg sodnih izročilnih nalogov uporabljati za dnevnikove priloge: Ob izročitvah s poštno nakaznico in ob izročitvah kuponov (§. 23, odstavek 1) oddajnico poštnega urada in pobotnico prejemnika; ob izročitvah v nakaznem prometu urada poštne hranilnice (§. 23, odstavek 2) „prejemnico“ poštnega urada I (nabiralnice) in prejemnikovo pobotnico. V primerih §.23 naj likvidujoči uradnik način izročitve vsakikrat zapiše na pobotnici stranke, in uradnik, ki piše dnevnik, v depozitnem dnevniku. Ako je stranka pismeno zaprosila na depozitnem uradu, naj se ji pošlje depozit v gotovini s poštno nakaznico ali kuponi po pošti (§. 23, odstavek 1), naj likvidujoči uradnik dotični (kolka prosti) spis priloži pobotnici. §• 30. Različno od določil §§. 26 do 29 se izroči v tistih primerih, v katerih je stranka, upravičena prejemnica, sama imetnica čekovnega računa pri uradu poštne hranilnice in dâ na ta čekovni račun glasečo se prejemno položnico na razpolaganje ter hkratu predloži pobotnico, tako, da vloži civilno-sodni depozitni urad denarni znesek z dobljeno prejemno položnico na poštnem uradu (nabiralnici) na čekovni račun stranke. Poleg izročilnega naloga sodišča je gledé tega priložiti dnevniku „prejemnico“ poštnega urada in pobotnico stranke. §• 31. Strankam po pošti ali v nakaznem prometu urada poštne hranilnice izročeni depoziti se vpišejo v beležno knjigo o depozitih, poslanih po pošti; s tem je nadzorovati njihovo oddajo na pošto ter prihod izpiskov čekovnega računa. V tej beležni knjigi je nadrobno razložiti tudi hranilne pristojbine, ki jih je odbil depozitni urad, in poštne stroške, ki so nastali ob izročanju po poštni nakaznici. §. 32. Ako se naj depozit v gotovini izroči kakemu davčnemu in sodnemu depozitnemu uradu (finančni in sodni depozitni blagajnici) v nakaznem prometu urada poštne hranilnice, tedaj v la namen najprej na čekovni račun civilnosodnega depozitnega urada vloženega zneska ni nikdar poslati na čekovni račun davčnega urada (finančne blagajnice), temveč ga vselej odkazati v neposredno izplačilo v gotovini. IV. Obdobne položbo in izročitve, potem obdobno se vračajoči denarni prometi. §- 33. Sodišče lahko civilnosodnemu depozitnemu uradu gledé določenih depozitnih mas enkrat za vselej zaukaže obdobno prevzemati tekoče gotove položbe, na primer obresti aktivnih glavnic pokla-dovega lastnika, ali najemnine ah zakupnine od nepremičnin varovancev, ter obdobno izročati določene zneske v gotovini ali nekoliko v javnem prometu stoječih vrednostnih papirjev kake določene vrste ali njihove kupone, ki dospé vsak čas, na primer v založbo vzdrževanja kakega varovanca. Sodni sklepi, s katerimi se dovoljuje strankam obdobno pobirati tekoče prejemke (izkazni odloki), morajo razločno in jasno obsegati vse podatke, ki služijo za presojo višine zneskov in vrednostnih papirjev, ki jih je izročiti, in morajo določno in brez-dvomno oznameniti tudi opreznosti, na katere je morda paziti ob izročitvi. S katerimi uveti se more obdobno izročanje raztezati tudi na vsak čas še ne dospele kupone, je določeno v ministrskem ukazu z dne 12. novembra 1900. 1. (drž. zak. št. 194). Nakaze omenjene vrste je takoj zaznamovati v depozitni glavni knjigi, in ako zadevajo obdobne izročitve gotovin, ki naj se opravijo s poštno nakaznico ali v nakaznem prometu urada poštne hranilnice, vpisati v „Zapis rokov za obdobne uprave* (§. 38). V glavni knjigi je poočititi tudi dotično tekočo številko zapis rokov. Depozitnemu uradu vročene sodne-sklepe je ob prvem zadevnem prejemnem ali potrošnem po-stavku pridejati dnevniku za priloge. §• 34. Ob položbah in izročitvah, opravljenih zaradi takih nakazov, je vpisati v dnevniku vselej tudi čas, za katerega se položi ali izroči, ob položbi obresti tudi obrestno mero. lzkazne odloke za obdobno pobiranje (§. 33, odstavek 2) je ob vsakočasnem pobiranju pokazati depozitnemu uradu, ako se izroča v prostoru depozitnega urada, da se zaznamuje izvršena izročitev; ob zadnji izročitvi naj jih depozitni urad prekriža z rdečo tinto. Ob izročitvi kake hranilnične knjižice, h kateri je dobila stranka vpisno knjižico za obdobno vzdigo-vanje obresti (obrestna knjižica), naj depozitni urad odvzame to obrestno knjižico in jo priloži dnevniku. Kos XLVI. 104. Ukaz ministrstva za §• 35. Civilnosodnemu depozitnemu uradu se lahko naročč naslednji obdobno sc vračajoči denarni pro-meti : 1. Zamena vsak čas dospevajočih kuponov shranjenih vrednostnih papirjev in takojšno izročanje izkupila stranki ali njegovo plodonosno nalaganje v kakem določenem kreditnem zavodu; 2. nalaganje gotovih zneskov, ki jih je polagati obdobno, na hranilnične in druge vložne knjižice, ki naj se sodno položč, ali na hranilnične in druge vložne knjižice, ki so že položene v hrambi depozitnega urada; 3. obdobno dviganje določenih glavničnih zneskov ali vsak čas dospevajočih obresti shranjenih hranilničnih in drugih vložnih knjižic in takojšno izročanje teh glavničnih ali obrestnih zneskov stranki. V teh primerih se lahko združijo nalogi za izročitev prometnega predmeta in za takojšno izročitev ali naložbo predmeta, oziroma zopetni vzprejem vložne knjižice po efektuiranju v enem sodnem sklepu. Posebnega naloga tudi tedaj ni treba, kadar je po izvršenem denarnem prometu vložno knjižico kakega kreditnega zavoda zopet položiti in se knjižica vsled pripisa obresti glasi na višji znesek nego tisti, ki bi ustrezal prejemnemu nalogu, združenemu s prvotnim izročilnim zneskom. Da se omogoči cenzuri tudi v teh nazadnje omenjenih primerih popreskušnja prejemnega postavka po višini zneska, naj civilnosodni depozitni urad ob zopetni položbi vložne knjižice pokaže kak pripis obresti v predmetnem razpredelku depozitnega dnevnika. V sodnih nalogih je denarne promete, ki jih je opraviti, in morebitne posebne načine njihove izvršitve povedati določno in natančno oznaineniti do-tične vrednostne predmete. §. 36. Razen v §. 35 navedenih primerov lahko združi sodišče z nalogom opraviti kak denarni promet samo take odredbe, vsled katerih mora po izvršitvi naročenega enega opravila nastopiti depozitnouradna položba ali takojšna izročitev prometnih predmetov ali doseženih protivrednosti ter je kolikor moči omejiti izdajo nalogov za obdobne oprave denarnih pro-metov. §. 37. Ako je zavoljo denarnih prometov izročiti strankam gotove zneske v civilnosodnem depozitnem uradu, naj določi sodišče strankam, da jih dvignejo, rok 14 dni po dobljenem zadevnem obvestilu z opozorilom, da bi se gotovina, ki jo je izročiti, depo-zitnouradno shranila, ako se ne bi držale tega roka. Po brezplodnem preteku roka naj potem sodišče nemudoma izda nalog za depozitnouradno hrambo gotovine. §. 38. Sodne naloge, katerim so predmet obdobne izročitve gotovine, ki jih je opraviti s poštno nakaznico ali v nakaznem prometu urada poštne hranilnice, ali obdobna zamena obrestnih in dividendnih kuponov ali obdobno dviganje glavničnih ali obrestnih zneskov na hranilnične in druge vložne knjižice, naj ima civilnosodni depozitni urad v razvidnosti z beležno knjigo (zapis rokov za obdobne uprave), ki jo je pisati za vsa sodišča skupno po obrazcu A in napraviti za večletno rabo. Omenjena upravljanja blagajnice je vpisati v ta zapis vedno takoj, ko dojde sodni nalog, in rokove, v katerih se naj opravijo, je zabeležiti v zato določenih razpredelkih dotičnih mescev. S pregledovanjem zapisa od mesca do mesca je pravočasno opaziti prihod rokov za opravo posameznih opravil. Denarne promete, ki jih je izvršiti vsak čas, je posebej predpisati, kadar nastopi rok, v „beležni knjigi o denarnih prometih za predstojna sodišča“. V. Izvrsitveno določilo. ’§. 39. Ta ukaz stopi v moč 1. dne julija 1903. Koerber s. r. Böhm s. r. Obrazec A. (SloTeuitfoh.) 62 K §. 38. Zapis c. kr. civilnosodnega depozitnega urada Tekoča številka Ime sodišča Datum in opravilna številka sodnega naloga Opravilna številka depozitnega urada Ime depozitne mase; hranilna številka, zvezek glavne knjige in list Predmet opravila 1 2 3 4 5 6 Obrazec A. rokov v..........za obdobne »prave. Gotovina . Kuponi javnih Obligacij in drugih vrednostnih papirjev, ki se dado preme-njati v novce Hranilnične in druge vložne knji-žice Rokovi za izvršitev opravila Opomnja januar februar marec ! 'c? S Î S avgust september oktober november december K h K h K h 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja y založbi c. kr. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1903. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1903 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za 4 K 20 h Letnik 1867. za . . 4 K — h Letnik 1885. za . 3 K 60 h . 1850. 10, 50 , 1868. . 4 — 1886. . 4 60 , , 1851. 2. 60 , t 1869. a • . 6 — 1887. . 5 „ , 1852. 5, 20 , » 1870. a • . 2 80 1888. . 8 40 , , 1853. 6, 30 . a 1871. a • . 4 a — 1889. . 6 , 1854. 8, 40 , 1872. a . 6 a 40 a 1890. . 5 40 , , 1855. • 4, 70 , 90 , » 1873. a • . 6 a 60 a 1891. . 6 — , 1856. • 4, 1874. . 4 60 » 1892. . 10 » „ , 1857. 5, 70, a 1875. a • . 4 ■ — a 1893. . 6 „ , 1858. 4, 80 , 1876. a • . 3 a — 1894. . 6 „ , 1859. 4. 1877. a . 2 a — a 1895. . 7 ji , 1860. 3, 40 , 1878. a . 4 60 1896. . 7 „ , 1861. . 3, 1879. . 4 60 1897. . 15 „ , 1862. • 2 . 80 , 1880. . 4 40 a 1898. a . 6 a „ , 1863. • 2. 80 , 1881. . 4 40 a 1899. . 10 t , 1864. • 2, 80 , a 1882. a . 6 ji — a a 1900. a . 7 9 , 1865. 4, a a 1883. a • . 5 a — a a 1901. . 6 „ , 1866. a 4, 40 , a 1884. a • . 5 a — a a 1902./ a . 7 a 50 , Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cenah kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih popolnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popustka, ako pa se naročč popolne zbirke državnega zakonika od 1849 1., oziroma 1870.1. naprej, se dovoli 30% popustka od skupne cene doličnih posameznih letnikov. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso dosli ali pa so mu došli nedo-statlli, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tédnih naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, lil. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V» pole = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno ('/a pole = 2 strani, stane 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.