Leto XVII
številka 9
cena 1,46 EUR
Iz vsebine	
Z množičnim tekom po ulicah pospravili letošnja jadra				9
S kolesom in s samim seboj po Škotski			25
Celje - skladišče Per
L^r

©d-iij a ^ III 266/2015
♦ III.......................
#ibO* 5000033480,9
o
»0V6
&rszi
8 03/712 12 80 KI zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
771580 096004
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold.
ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Bigie: na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Za mlade, obolele za rakom
»V preteklih petih letih smo zbrali že več kot 65 tisoč evrov in podelili 55 celoletnih štipendij za mladostnike, obolele za rakom,« je prejšnji četrtek na humanitarnem modno-glasbenem spektaklu z naslovom Stylich Ego - Fit Utrip povedal predsednik
upravnega odbora Fundacije Utrip humanosti Gašper Puhan.
Članica upravnega odbora fundacije Jana Govc Eržen pa je pojasnila, da v Sloveniji vsako leto na novo zboli za rakom 50 otrok in mladostnikov, a danes jih preživi okoli 90 od-
stotkov. Mnogi živijo manj kakovostno in brezskrbno od svojih vrstnikov, zato je vsaka pomoč dobrodošla. S pomočjo četrtkove prireditve v Novem Celju so zbrali nekaj več kot 1300 evrov. Več na str. 32.
K. R., L. K.
Mišice Laura Škvorc (prva z leve), Mateja Kociper (tretja z leve), Patricija Peklar (druga z desne), manekenke in člana fitnes kluba z Brino Romih Mlakar (drugo z leve) in rokometašema Blažem Jancem in Vidom Potekom (v sredini) so sodelovali na humanitarni prireditvi Utrip humanosti v Novem Celju.
Trgatve in pobiranje sadov
V zadnjih septembrskih dneh je večina vinogradnikov pospravila letošnji pridelek. Svoje pridelke pobirajo tudi kmetje z njiv.
Na trgatvah so jim na pomoč priskočili od najstarejših do najmlajših. Tudi Alen in Jure sta pridno pomagala, preizkusila sta se celo v nošnji brente. Trgači so bili seveda uvidevni in je niso preveč napolnili. T. T.
F VSTOPNICE PREKOSPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
Trgatve so vedno tudi priložnost za druženje.
Prostovoljci in dobre novice
Prostovoljstvo je v sodobnem času dobilo povsem drugačen pomen, kot ga je imelo včasih, recimo trideset ali štirideset let nazaj, ko smo poleg klasičnih humanitarnih organizacij, denimo Rdečega križa pa po drugi strani recimo mladinskih delovnih brigad in seveda prostovoljnih gasilskih društev, poznali zelo malo ostalih oblik organiziranega prostovoljstva. Najbrž tudi zato, ker je bilo manj potreb ali smo si (še) znali (morda tudi hoteli) več pomagati sami. Bili so bolj skromni časi, ki jih še ni okužila objestnost sodobnih tehnologij, za katerimi seveda stoji kapital. Bili so manj stresni časi z več časa za sočloveka, za druženje in reševanje človeških kriz na piknikih in sindikalnih športnih srečanjih in manj potreb po reševanju težav s kemičnimi pomagali, ki so interes velikih farmacevtskih korporacij. Bilo je manj izmišljenih človeških potreb po boljšem, lepšem, z več leska..., ki jih producira interes kapitala v vseh sferah našega življenja... Bilo je manj beguncev...
Danes je čedalje več nezadovoljnih ljudi zaradi spektra različnih razlogov, od najbolj banalnih, ker ima na primer sosed že spet novi avto, pa do hudo eksistencialnih problemov. In čedalje več je potreb in pozivov k prostovoljstvu... Če se dvignem nad svetovno zmedo vsega, kar se nam dogaja na lokalnem ah globalnem področju, imam vtis, da nekje nekdo zaradi nekih egoističnih interesov nekega kapitala sproži nekaj in potem posledice rešujejo drugi, humanitarne organizacije, davkoplačevalci lokalnih in svetovnega gospodarstva ter kakopak prostovoljci... Občudujem številne prostovoljce, ki pomagajo ljudem, sploh Slovenci smo znani, da zelo hitro priskočimo na pomoč, da se odzovemo množično... Toda, če se ob hudih in množičnih posledicah nekih bizarnih interesov zamisliš, da humanitarnost rešuje nekaj, kar je nekdo največkrat v imenu kapitala ali posredno kakšnega drugega interesa sprožil, ti postane slabo.
In potem so krivi mediji, da pišejo samo o negativnih zadevah. Prostovoljstvo pa smo prignali do tako čudnih vsebin, da so zdaj še dobre novice začeli raznašati prostovoljci. Dobesedno, preberite na 7. strani. Naj pripomnim, da tisto o medijih in negativnih zadevah samo delno drži in da tudi potreba po tovrstnem prostovoljstvu kot mnoge »umetne« potrebe sodobnega časa, ne drži. Je pa res, da je potrebno poslušati, gledati kakšen lokalni radio, TV, odpreti kakšen lokalni časopis, denimo naš Utrip Savinjske doline, ki v veliki večini prinaša dobre novice. Brez pomoči. Res pa je, da jih mnogi, zaslepljeni ali kako drugače narejeni, spregledajo.
Niso mi blizu ljudje, ki skritizirajo vse in vsakokrat, največkrat, ko in kako nekaj počnejo drugi, redko pa sami stopijo v akcijo in prispevajo kaj, da bi bilo bolje. Za svoje težave krivijo druge, namesto da bi za higieno na lastnem pragu sami poprijeli za metlo. In si celo polnijo baterije s tem, da ščuvajo tudi druge okoli sebe, svoj problem pa zdravijo s sosedovim problemom. Žal je posledica vseh nesmislov tega časa, daje takšnih čedalje več.
No, dobra novica je, da so aktivni ljudje, tisti, ki se tudi v zmedenosti in stresnosti sedanjika smelo spoprijemajo s problemi, močnejši in da vztrajajo. In da je dobrih novic, ki jih ustvarjajo, vsaj v naši dolini veliko več kot slabih. Želim si le, da »pozitivcem« in aktivnim ne zmanjka volje in da lokalne oblasti raje prisluhnejo takim kot pa onim drugim. Čim več aktivnih ljudi, konstruktivnih akcij in dobrih novic vam želimo. O njih res najraje pišemo!
Lucija Kolar

S Žalec
•m
p
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Jack
Wolfskin
V NARAVI KOT DOMA
UNÌFOREST
— PRODAJALNA LATK0VA VAS —
jaPka
3- Festival savinjskih jabolk
17. oktober 2015	8.00-12.C
&ode£e/s/ca fažžnžca %a/ec
PREDSTAVITEV PRIDELOVALCEV, RAZSTAVA IN PRODAJA IZDELKOV. POKUŠNJA JABOLČNIH DOBROT, OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE.
S ,,	Informacije : TIC Žalec, tel. 710 04 34, "|a3.1C C
liiifnsslsIsMi	in www.turizem-zalec.si	........ »lat*
matjciž
Ustvorjomo pozdrave
Matjaž d.o.o.
Petrovče 115b
3301 Petrovče 03/7120 600 www.matjaz.si info@matjaz.si
PE LJUBLJANA
01/24 45 680
PE MARIBOR
02/48 00 141
25 let
Vabimo vas, da nas obiščete v našem novem razstavnem salonu v Petrovčah.
JP'
Veliko razlogov za praznovanje
Mladinski pevski zbor OŠ Petrovče z zborovodkinjo Anito Žolnir
Na slavnostni seji občinskega sveta so slovesno odprli energetsko prenovljeno OŠ Petrovče.
Letošnji občinski nagrajenci z županom
Pred prenovljenim prizidkom OŠ Petrovče je zaigrala godba.
Občina Žalec pripravi vsako leto slavnostno sejo ob občinskem prazniku na dan praznika, to je 6. septembra, in sicer v spomin na II. slovenski tabor v Žalcu leta 1868. Letošnja slovesnost je prvo septembrsko nedeljo potekala v telovadnici Osnovne šole Petrovče, ki je ob tem praznovala zaključek energetske prenove šole.
Osnovna šola Petrovče, ki so jo kot zadnjo od treh šol in treh enot vrtca energetsko obnovili v sklopu enega projekta, je poleg tega v preteklem šolskem letu prejela naziv najbolj kulturna šola v državi, za kar je v svojem slavnostnem govoru učencem in vsem zaposlenim na šoli čestital tudi župan Janko Kos ter nato povzel opravljeno delo v občini.
»Kot župan in občan sem ponosen na naše prednike in številne izjemne posameznike, ki šo v preteklosti narekovali razvoj in pomembneje sooblikovali podobo naše občine. Veseli me, da tudi zadnja leta kljub gospodarski, finančni krizi dosegamo številne uspehe na področju gospodarstva in negospodarskih dejavnosti,« je v uvodu poudaril župan in v nadaljevanju povzel investicije, ki so jih končali ali so jih začeli v času od prejšnjega do letošnjega občinskega praznika.
V zadnjem letu so energetsko obnovili OŠ Petrovče in polepšali njeno okolico, pred tem so energetsko sanirali vrtce v Levcu, Petrovčah in Šempetru ter I. in II. osnovno šolo v Žalcu. Vrednost vseh del je znašala več kot
2,4	milijona evrov, občina pa je pridobila dobrih 60 % evropskih sredstev. S sredstvi Fundacije za šport so uredili javno razsvetljavo v Športnem centru Žalec, s pomočjo donacije pa so obnovili tudi parket v žalski telovadnici. Izvajajo še druge investicijske posege, kot sta odvodnjavanje pri Podružnični osnovni šoli Liboje in delna zamenjava oken na Podružnični osnovni šoli Gotovlje. V gradnji je prizidek z razširitvijo avle Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, pogodbena vrednost del pa je nekaj manj kot pol milijona evrov.
»Občina preko sofinanciranja javnih del spodbuja aktivno politiko zaposlovanja v 15 društvih in zavodih. Skupaj s partnerji in občinami Braslovče, Prebold in Polzela s priznanji in z nagradami spodbujamo najboljše inovatorje. Sofinanciramo društva na področju kulture, športa, mladih, veteranske organizacije, društva upokojencev, univerzo za tretje življenjsko obdobje ter društva s področja socialno-humanitarnih dejavnosti, kjer moram posebej pohvaliti delovanje javne kuhinje, Hišo Sadeži družbe pod okriljem Slovenske filantropije ter uspešno zbiranje presežkov hrane v trgovskih centrih. Sofinanciramo in pomagamo zagotavljati primerne pogoje za uspešno delovanje Rdečega kri-
ža in Karitas. Velik del socialnih transferjev namenjamo za plačilo institucionalnega varstva naših občanov v javnih zavodih, zagotavljamo pomoč družini na domu 98 uporabnikom in 14 družinskih pomočnikov. Preko društva prijateljev mladine sofinanciramo novoletno obdarovanje 120 otrok. Štipendije prejema 20 štipendistov iz občinskega štipendijskega sklada ter 8 preko regijske štipendijske sheme,« je povedal župan.
Največja investicija na področju gradnje kanalizacijskih sistemov je tik pred praznikom dokončana gradnja kanalizacijskega sistema s prečrpališčem v Petrovčah in Šempetru, obnovili so vodovodne cevi, pred preplastitvijo cest pa so uredili tudi odvodnjavanje in opravili pripravljalna dela za javno razsvetljavo. Skupen strošek projekta presega milijon evrov, od tega je občina 60 % sredstev prejela na 8. javnem pozivu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Trenutno poteka gradnja centra za ločeno zbiranje odpadkov v vrednosti 290 tisoč evrov. Uspešno se zaključuje sanacija plazu v Zagrebe-nu, stroški bodo presegli 170 tisoč evrov, dobrih 60 % stroškov bo financiralo ministrstvo za okolje in prostor, je izpostavil župan in dodal, da bo za večje obnove cest po krajevnih skupnostih, za sanacijo plazov in rekonstrukcijo dela ceste na Ponikvi letos namenjenih preko pol milijona evrov. Zgradili so tudi več odsekov pločnikov (Gotovlje-Ložnica, Zabukovi-ca-Griže, v Galiciji Šnajder-Volf), zaključujejo s pripravami za naslednjo fazo pločnika v Zabukovico, prvo fazo pločnika Liboje-Petrovče in Petrovče-Liboje ter z deli pločnika na Ložnici, kar bo znatno pripomoglo k večji prometni varnosti.
Na področju oskrbe s pitno vodo so zgradili nov rezervoar v Košnici v velikosti 60 kubičnih metrov s prečrpališčem, in sicer v vrednosti 99 tisoč evrov. »Za obnovo gasilskih domov in nabavo gasilskih vozil smo namenili več kot sto tisoč evrov. V sodelovanju z Agencijo RS za okolje smo sofinancirali izvedbo sanacijskih del na številnih vodotokih. Na področju gospodarstva potekajo številni razgovori s podjetniki, v največji možni meri sledimo predlogom investitorjev za sprejem občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Z Razvojno agencijo Savinja izvajamo delavnice za pripravo strategije lokalnega razvoja Spodnje Savinjske doline. Nadaljuje se tudi izdelava projektne dokumentacije za nadaljevanje urejanja vaškega jedra Petrovč. V naslednji fazi je potrebno pridobiti sredstva za sofinanciranje gradnje objekta, ki bo služil potrebam krajevne skupnosti, društev, knjižnici, in urediti večnamenski funkcionalni prostor, ki ga bodo lahko uporabljali tudi romarji in turisti. V Žalcu kot središču
hmeljarstva Slovenije nadaljujemo s projektom fontana piv, ki bo prva te vrste v Sloveniji in širšem evropskem prostoru,« je med drugim povedal Janko Kos in se za uspešno delo zahvalil vsem, ki delujejo na področju gospodarstva in negospodarskih dejavnosti, pa tudi svojim sodelavcem v občinski upravi.
K razvoju občine prispevajo številni posamezniki, nekatere izmed njih sta župan in občinski svet tudi letos nagradila z občinskimi priznanji.
Zlate značke Občine Žalec so prejeli: mesto Kruševac, s katerim je Žalec ponovno navezal stike v 90 letih prejšnjega stoletja, leta 2006 pa so podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju občin na gospodarskem in kulturnem področju ter ostalih področjih družbenega življenja. Načelnik tega srbskega mesta je županu Janku Kosu v zahvalo za dobro sodelovanje izročil zlatnik carja Lazarja.
Zlato značko je prejelo tudi podjetje Sico Žalec, ki zaposluje 67 delavcev in se je v 15 letih razvilo v ugledno, zanesljivo, na sejmih velikokrat nagrajeno in predvsem inovativno podjetje, ki ima trenutno vloženih 7 patentnih prijav ter veljavne 3 patente. Priznanje je prevzel direktor Marjan Volpe.
Prav tako zlato značko je župan izročil direktorju podjetja Uniforest iz Dobriše vasi Dragu Pintarju. Tudi to podjetje je v 20 letih svojega obstoja dokazalo inovativnost in poslovno odličnost s številnimi inovacijam in nagradami, na letošnjem sejmu AGRA so prejeli kar dve zlati medalji. Uniforest je tudi edini evropski proizvajalec vitel, ki je pridobii certifikat kakovosti in varnosti za vse vitle iz svojega proizvodnega programa.
Plaketo občine je prejela Tatjana Krajnc iz Studenc za aktivno in uspešno delo v Društvu upokojencev Ponikva, ob tem pa skrbi predvsem za izboljšanje odnosov v kraju in kakovostno sodelovanje med društvi ter občino. Njena velika skrb je objekt Mravljica, v katerega so člani lani vložili preko 1.200 udarniških ur.
Prav tako je plaketo župan izročil Jožetu Stepišniku iz Drešinje vasi za ohranjanje kulturne dediščine in običajev, saj že enajst let skrbi za pripravo razstav velikonočnih dobrot, delavnic izdelave butar in razstav savinjskih jaslic.
Danica Vončina iz Griž je prejela plaketo za dolgoletno in požrtvovalno delo v Krajevni skupnosti Griže, med drugim je ustanoviteljica mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Griže, je predsednica društva, kot predsednica odbora za prireditve in proslave pri KUD Svoboda Griže pa že več kot 30 let skrbi za vodenje in organizacijo prireditev.
Za uspešno delo in sodelovanje s krajevno skupnostjo ter številne prostovoljne delov-
ne ure sta plaketo prejeli tudi Društvo upokojencev Velika Pirešica - Galicija in Društvo upokojencev Šempeter, ki letos praznuje tudi 30-letnico ustanovitve.
Podelili so tudi štiri grbe. Za uspešno vodenje podjetja, razvoj kraja in pomoč širši družbeni skupnosti je grb prejel podjetnik Matjaž Goršek iz Petrovč, ustanovitelj podjetja Matjaž, ki letos praznuje 25-le-tnico in zaposluje 48 ljudi, v hčerinskih družbah pa še 17. Je eden redkih podjetnikov, ki se zaveda, da je odgovornost podjetij širša kot le skrb za dobre poslovne rezultate. Pomembni so tudi zadovoljni zaposleni, partnerji, dobavitelji in kupci, zato se s sponzorskimi sredstvi vedno odzove na prošnje humanitarnih organizacij ter gasilskih, kulturnih in športnih društev.
Za dolgoletno delo na področju promocije zdravja je grb prejela Viktorija Rehar iz Žalca, ki je med prvimi pri nas začela z ozaveščanjem o zdravem načinu življenja in svoje znanje prenašala na mlajše generacije. Izkušnje je nabirala po vsem svetu in domov prinašala nove ideje, pristope in poglede na področju zdravstvene vzgoje in promocije zdravja. Kot predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije med drugim vsako leto skupaj s sodelavci organizira Tek in hojo za življenje za ljudi, ki so preživeli raka.
Grb je prejelo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Dre-šinja vas ob 100-letnici ustanovitve, v zadnjih letih pa društvo zaznamuje predvsem odlična dejavnost na operativnem in tekmovalnem področju, so zapisah v obrazložitvi priznanja. Ekipi pionirjev in mladincev sta lani osvojili naslov državnih prvakov, na letošnjem državnem kvizu Gasilske zveze Slovenije pa dosegli tretje mesto.
Prostovoljno gasilsko društvo Dobriša vas Petrovče je grb prejelo ob 70-letnici delovanja. Poleg vseh intervencij so se člani še posebej izkazali ob lanskem žledolomu in zadnjih poplavah, njihove mladinke pa so se uvrstile na državno tekmovanje.
Letos je žalska občina dobila tudi novega častnega obča-
na, ta naziv je na predlog prav tako častnega občana Rudolfa Španzla prejel Janez Meglič iz Žalca, ki je vse življenje zelo dejaven na različnih področjih. Svojo delovno dobo je začel kot učitelj, nadaljeval kot ravnatelj, vodil je vzgojno-iz-obraževalno organizacijo, bil zelo dejaven na področju športa in kulture, med drugim je bil med tistimi, ki so poskrbeli za gradnjo Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, še vedno prepeva v zboru, je član humanitarnih organizacij in več let
predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec.
Podelitvi občinskih priznanj je sledil še en svečan trenutek, uradno odprtje energetsko prenovljene šole v Petrovčah. Ravnateljica Irena Kolar se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri načrtovanju, izvedbi in financiranju tega projekta. Trak je prerezal župan, v kulturnem programu pa so nastopili pevci, recitatorji in plesalci OŠ Petrovče. Uradni slovesnosti je sledilo prijetno druženje na igrišču pri šoli.	K. R., foto: T. T.
OBČINA ŽALEC
september 2015
Sedem kamnov ni več dovolj
Na novinarski konferenci (od leve proti desni): direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, župan Janko Kos, predsednica KS Šempeter Zdenka Jan in vodja Urada za gospodarske javne službe OŽ Aleksander Žolnir
Direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek: »Več bo priključenih na kanalizacijo, nižji bo strošek omrežnine na posamezno gospodinjstvo.«
Občina Žalec je zaključila projekt gradnje sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda Šempeter III. in IV. faza ter Drešinja vas II. faza. Uradno so to pridobitev predali namenu na priložnostni slovesnosti 3. septembra v Šempetru, pred tem pa so odgovorni projekt predstavili na novinarski konferenci.
Na novinarski konferenci v prostorih šempetrske enote Elektra Celje so investicijo predstavili župan Občine Žalec Janko Kos, vodja Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Aleksander Žolnir, predsednica KS Šempeter Zdenka Jan in direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek.
V okviru projekta so v Šempetru in Drešinji vasi oziroma na vzhodu Petrovč zgradili 2.426 metrov sekundarne kana-'
lizacije in obnovili 1.775 metrov vodovoda. Skupaj z dodatnimi deli pri urejanju in tudi razširitvi nekaterih cest oziroma ulic je vrednost investicije več kot milijon evrov. Občina Žalec je na 8. javnem pozivu pridobila nekaj manj kot 590 tisoč evrov sredstev iz Evropskega razvojnega sklada iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi, razvojna prioriteta Razvoj regij, operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015. Na razpisu za izvajalca gradnje je bilo izbrano podjetje Hidroplanum iz Petrovč, za nadzor nad gradbenimi deli pa je bil zadolžen Inženiring storitve Martin Kos.
»To je zelo pomembna investicija,« je na novinarski kqnfe-renci poudaril župan Janko Kos
in nadaljeval: »Prvič z vidika vrednosti, saj celotna investicija znaša več kot milijon evrov, skoraj 600 tisoč evrov smo pridobili evropskih sredstev, drugič pa z vidika varovanja podtalnice in okolja. Šempeter je drugo urbano središče za Žalcem, Petrovče pa tretje v žalski občini in kanalizacijo je bilo potrebno zgraditi. Možnost priključitve na kanalizacijo je s tem dobilo dodatnih 128 objektov, s čimer se je povečalo število uporabnikov kanalizacijskega sistema za 358 prebivalcev, 226 pa jih ima zdaj zaradi obnovljenega vodovoda tudi bolj kakovostno oskrbo s pitno vodo.«
Vrednost gradbenih del je znašala dobrih 800 tisoč evrov, kar je za približno 8 % več od v osnovni pogodbi načrtovane vrednosti, rok za dokončanje del pa so podaljšali za mesec dni. Kot je povedal Aleksander Žolnir, je prišlo do prekoračitve zaradi več upravičenih razlogov. Ker se dela izvajajo pod zemljo, je bilo precej neevidentiranih komunalnih vodov, poleg tega je bilo potrebno pri 130 stanovanjskih objektih prilagoditi nivo ceste nivoju dvorišč. »Teh stroškov projektanti niso mogli opredeliti, znašajo pa približno polovico omenjene prekoračitve. Drugo polovico pomenijo določena dela, ki jih je bilo potrebno izvesti. Projektant je sprva predvideval vgradnjo betonskih cevi, po spremembi projekta pa so bile vgrajene plastične cevi, pri tem pa ni bilo vključene postavke za obsip cevi. Dodatni stroški so nastali še zaradi samega terena. V Drešinji vasi je bilo med gradnjo potrebno črpati podtalnico, v Šempetru - predvsem v fazi IV (severno od regionalne ceste) -pa je bil teren zelo peščen. Kljub
zagatnicam je prišlo zaradi globine približno treh metrov do vdiranja brežin, zato so se povečale količine izkopanih materialov in potem zasipov,« je še povedal Aleksander Žolnir.
Posebej je občina za dodatne ureditve zagotovila 140 tisoč evrov (razširitve ulic, stojna mesta za javno razsvetljavo ...), nekaj sredstev za ureditev dveh ulic, ki zaradi takrat nerešenih lastniških razmerij nista bili vključeni v projekt za prijavo na
8.	javnem pozivu, pa je zagotovila Krajevna skupnosti Šempeter. »Sofinancirali smo asfaltiranje in odvodnjavanje Kratke in Hmeljarske ulice, tako da sta tudi ti zdaj videti tako lepi kot ostale ulice. Med gradnjo kanalizacije je bilo nekaj zapletov, ampak smo jih sproti reševali in sproti pozabili. Veseli smo in navdušeni nad to pridobitvijo,« je povedala predsednica KS Šempeter Zdenka Jan.
Novozgrajeno kanalizacijo bo prevzelo v upravljanje Javno komunalno podjetje Žalec. Direktor Matjaž Zakonjšek je ob tem poudaril: »Mi smo ves čas spremljali izvajanje investicije. Kot bodoči upravljavec moramo vedeti, kaj in kako je vgrajeno pod zemljo, ali je uporabljen ustrezen kakovosten material, opozarjali smo tudi na kakšne napake, tako da so jih sproti odpravljali s čim manjšimi stroški. Ta kanalizacija pomeni zelo veliko pridobitev za to območje, saj smo na samem gramozu, zaščitna plast zemlje je relativno tanka in vse, kar spustimo v zemljo, zelo hitro pride v talno vodo. Čez sedem kamnov se sicer voda očisti, pravijo, ampak danes so odpadne vode že tako hudo onesnažene, da to traja bistveno dlje.
Zato moramo tudi mi poskrbeti, da bodo imeli naši otroci možnost koristiti to talno vodo in jo uporabljati kot pitno. Potruditi se moramo, da bomo zgrajene hišne priključke čim prej priključili na novozgrajen kanalizacijski sistem. S tem bomo omogočili ljudem višjo kakovost bivanja, poskrbeli bomo za okolje in talno vodo ter ne nazadnje tudi za to, da se ta investicija stroškovno razdeli na čim več novih uporabnikov, s tem pa se zmanjša njen vpliv na višino omrežnine.«
Priložnostna svečanost ob uradni predaji novozgrajene kanalizacije, obnovljenega vodovoda in prenovljenih ulic je potekala na dvorišču podjetja Elektro Celje. Zbranim občanom so investicijo predstavili župan Janko Kos, Aleksander Žolnir, Matjaž Zakonjšek in Zdenka Jan, blagoslovil pa jo je domači župnik Mirko Škoflek. Kulturni program so pripravili člani KUD Grifon in harmonikar Kevin Kolenc.
K. R., foto: Samo Sadnik
Šempeter in Petrovče ležita na prodnatem terenu in sta tudi pomembni turistični središči, zato je varovanje podtalnice in okolja še toliko pomembnejše, je poudaril župan Janko Kos: »H gradnji kanalizacijskega omrežja nas zavezujeta evropska direktiva in zakonodaja pa tudi operativni program, ki smo ga na seji občinskega sveta sprejeli leta 2005. Pred leti smo zgradili primarni kanalizacijski sistem za štiri občine Spodnje Savinjske doline, nadgradili smo centralno čistilno napravo, vse skupaj vredno skoraj 20 milijonov evrov. Logično je, da se ljudje priklapljajo na kanalizacijski sistem, k čemur jih zavezuje tudi občinski odlok. Upam, da ne bo treba koga preganjati z inšpekcijo, da smo vsi toliko odgovorni, da se zavedamo, koliko truda, odrekanja, strpnosti, potrpežljivosti nekaterih je bilo treba, da smo to kanalizacijo zgradili, da ne bo potrebno koga prisiliti. Po večjem smo v urbanih središčih zgradili kanalizacijo, zdaj bomo videli, kaj bo prinesla nova uredba države glede obvezne vgradnje malih čistilnih naprav. Prej nas je priganjalo leto 2017, zdaj se na teh vodovarstvenih in drugih zaščitenih območjih prestavlja rok na predvidoma 2021, drugod pa celo na 2027, tako da ljudje pri tem niso več tako zagnani. Mi smo ena od občin, ki sofinancira vgradnjo malih čistilnih naprav do tisoč evrov. Bomo pa morali zasledovati ekonomski vidik, kaj bo ceneje, ali zgraditi kanalizacijski sistem ali sofinancirati vgradnjo malih čistilnih naprav. Bistveno je, da imamo izkoriščeno čistilno napravo in primarni kanalizacijski sistem ter da zgradimo sekundarno kanalizacijo povsod tam, kjer jo lahko zgradimo in je še v sprejemljivih finančnih okvirih.«
_ ^
Praznik Mestne skupnosti Žalec
Dom dobiva novo podobo
Letošnji nagrajenci z žalskim županom in s predsednikom MS Žalec
V petek zvečer je v dvorani Gasilskega doma Žalec potekala osrednja slovesnost ob praznovanju Mestne skupnosti Žalec, ki svoj praznik praznuje v spomin na leto 1964, ko je Žalec postal mesto. Ob tej priložnosti so podelili letošnja priznanja mestne skupnosti.
Slovesnost je začel mešani APZ Risto Savin Žalec. Zbrane je nato pozdravila moderatorka Klavdija L. Tomažič in podala kratek oris zgodovine Žalca.
Predsednik Sveta Mestne skupnosti Žalec Roman Virant je v svojem govoru spregovoril o nekaterih pridobitvah in investicijah. Izpostavil je obnovo Doma II. slovenskega tabora, gradnjo objekta za ločeno zbiranje odpadkov, obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, varno pot na Ložnici, obnovo vozišč, parkirišč, bankin ... Med željami za prihodnost pa je omenil obnovo mestnega parka, obnovo nadhoda nad obvoznico in gradnjo kro-
žišč na vzhodu Žalca. Dejal je, da nam je urejenost mesta lahko v ponos, največje bogastvo pa so društva in njihova dejavnost. Ob koncu je izrekel čestitke letošnjim nagrajencem, članom mestnega sveta in vsem, ki kakorkoli pomagajo, sodelujejo, bogatijo delo in življenje mesta in vaške skupnosti Ložnica.
Župan Janko Kos je nato skupaj s predsednikom žalske mestne skupnosti podelil priznanja.
Letošnja priznanja so prejeli: Balinarski klub Žalec, ki sodi med zelo uspešne športne žalske kolektive in se lahko pohvali z izvrstnim baliniščem in tudi s športnimi dosežki; Lokostrelski klub Sokol Ložnica, ki ga je pred desetimi leti ustanovila skupina vaščanov Ložnice, danes pa se lahko pohvali z izjemnim vadbenim in s tekmovalnim poligonom, organizacijo tekmovanj in tekmovalnimi uspehi; podjetje; OMCO Feniks Slovenija, ki je danes tr-
žno usmerjena livarna z vizijo, lastnim razvojem in rezultati, ki se odražajo v sodobni tehnologiji, ob kateri pa ne gre prezreti jasno oblikovanih ciljev razvojne politike in vrednot, kot so skrb za delavce, njihovo zdravje, izobraževanje, usposabljanje ter spodbujanje ustvarjalnosti; Katja Špacapan - zlata maturantka, ki natančno ve, kaj želi doseči v življenju, njena poklicna pot pa naj bi bila povezana z
delom z novorojenčki, zato je na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani izbrala smer babi-štvo; Elica Vasle - učiteljica razrednega pouka, ki sodi s svojimi metodami in oblikami dela med učitelje, ki znajo izkoristiti prednost sodobnega časa ter slediti naprednim trendom, na šoli pa že vrsto let vodi tudi krožek Rdečega križa in pod njenim vodstvom so izpeljali številne humanitarne projekte.	D. Naraglav
Po 30 letih Dom II. slovenskega tabora v Žalcu že dobiva novo podobo. Dela pri gradnji prizidka potekajo po načrtu, poleg povečane avle pa bosta nekaj dodatnega prostora pridobila tudi ZKŠT Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Po opravljenih rušitvenih delih in izkopu temeljev izvajajo zdaj armiranobetonske stene, stebre in nosilce ter plošče. Zadnje slabo vreme izvajalcu del, podjetju CE-INVEST iz Trebnjega, otežuje izvajanje gradbenih del, vendar, kot pravijo, bodo dela po pogod-
beni vrednosti skoraj 500 tisoč evrov končali v pogodbenem roku, to je v petih mesecih (z gradnjo so začeli v začetku avgusta), za tehnični pregled pa bodo potrebovali še mesec dni. Z razširitvijo prostorov doma bo avla poleg osnovnega namena za sprejem obiskovalcev postala dodaten prostor za izvedbo manjših kulturnih prireditev. Novi bodo prostori za garderobe obiskovalcev, pridobili bodo nujne skladiščne prostore itd., je pojasnila vodja projekta gradnje Nataša Gaber Sivka z Občine Žalec.
T. Tavčar
Žalski kulturni dom bo po prenovi izgledal zelo drugače.
V Braslovčah nov vrtec
Hidroelektrarna v Letušu
Zasebni vrtec Bambi, ki četrto leto deluje v Občini Šmartno ob Paki, je odprl enoto vrtca tudi v Braslovčah. Poimenovali so jo Veronikin kotiček.
V enoti bo prostora za en oddelek predšolskih otrok. Vrtec ima v Šmartnem ob Paki zasedene vse svoje kapacitete, v novi enoti pa je še nekaj prostih
mest. Za enoto so se odločili, ker jim primanjkuje prostora v matični enoti in ker je potreba po prostorih za predšolsko vzgojo v Braslovčah velika.
Zasebni vrtec Bambi in enoto Veronikin kotiček krasijo prostorne in svetle igralnice, za otroke skrbi strokovno in predvsem zelo prijazno osebje, ponudba dejavnosti za malčke
pa je zelo pestra. V vrtcu dajejo prednost medosebnim odnosom, raziskovalni igri in ustvarjanju z nestrukturiranim materialom. Direktorica vrtca Taja Steblovnik je prepričana: »Vrtca ne naredita stavba in pohištvo, ampak ljudje, ki so v njem. To pa so vzgojitelji in vzgojiteljice ter otroci in starši.«
T.T.
Ob obletnici obnovili dom
Poveljnik PGD Trnava Jože Derča izroča ključ in daljinca županu Branimirju Strojanšku.
Bil je mesec september leta 1925, ko so krajani ustanovili pripravljalni odbor, ki je imel eno samo nalogo, in sicer izpeljati dejavnosti in ustanoviti gasilsko društvo za krajane Trnave in Šentruperta. Začeli so z zbiranjem prispevkov za ustanovitev društva in odziv krajanov je bil pozitiven. Stekle so priprave za sklic ustanovnega občnega zbora, ki je bil 31. oktobra 1925, na njem pa so oblikovali društvena pravila, ki so bila 30. januarja 1926 potrjena na okrajni gasilski župi v Celju. Še istega leta so ustanovili odbor za gradnjo doma, zapletlo pa se je pri lokaciji doma. V razgovorih so sprejeli kompromisno rešitev, da ga postavijo na sredino obeh vasi. 27. marca 1926 so podpisali pogodbo o gradnji doma, jo uspešno realizirali in dom stoji še danes. Že julija 1926 so kupili prvo motorno brizgalno, leta 1930 pa gasilski voz za lOljudi. Leta 1948 se jim je pridružila Orla vas, 1968 pa so nabavili prvo gasilsko vozilo. Leta 1983 se jim je v požarni okoliš pridružilo tudi naselje Zakl, leta 1983 pa je društvo kupilo novo gasilsko vozilo. Ob 50-letnici so člani skopali dva vodnjaka in preuredili notranjost doma, ob 70-letnici so razvili nov prapor, 80-letnico so zaznamovali z nakupom novega vozila, 90-le-tnico pa z obnovo doma in nakupom nove gasilske brizgalne.
PGD Trnava je tretji septembrski vikend praznovalo 90. obletnico svojega obstoja. Jubilej so počastili s predajo in z blagoslovom obnovljenega doma, nove motorne brizgalne, s svečano sejo PGD ter podelitvijo priznanj in zahval. Praznovanje so združili z 20-letnico POŠ Trnava, Športno društvo Trnava pa je pripravilo 8. športne vaške igre.
Na slovesnosti ob odprtju obnovljenega doma so zbrane nagovorih predsednik društva Simon Brdnik, poveljnik Jože Derča, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič, poveljnik GZ Žalec David Krk in drugi.
Da so bili trnavski gasilci res delovni, dokazuje povsem obnovljen dom, o čemer je zbranim spregovorila predsednica odbora za obnovo gasilskega doma Leonida Bončina, ki je poudarila, da so dom obnavljali leto dni, opravljenih je bilo 3300 ur prostovoljnega dela,
48 traktorskih ... Poleg pridnih rok udeležencev akcij je veliko pripravljenost pokazalo tudi precej podjetij in sokraja-nov - obrtnikov, ki so omogočili nakup materiala. Če bi obnovitvena dela izvajali zunanji izvajalci, bi jih obnova stala 85 tisoč evrov. Ob tej priložnosti so podelili tudi več priznanj, s
pesmijo pa sta dogodek ob odprtju in slavnostno sejo popestrila Oktet Gomilsko in harmonikar Urban Štravs.
Drugi dan praznovanja je bil namenjam prevzemu nove motorne brizgalne, zgodovini društva, 20. obletnici POŠ Trnava in 8. športnim vaškim igram.
T. Tavčar
Med podpisom pogodbe
Občina Braslovče nadaljuje z uspešnim izvajanjem javno-zasebnega partnerstva na področju gospodarnega in ekonomičnega ravnanja s svojim nepremičnim premoženjem, kamor sodi tudi Kulturni dom Letuš, v katerem so v kleti prostori pred približno 50 leti ukinjene male hiodro-elektrarne.
Po pridobljenem statičnem strokovnem mnenju leta 2013 je občina decembra lani objavila javno namero o sklenitvi neposredne pogodbe - oddaje stvarnega premoženja v najem in izmed dveh prijaviteljev izbrala Uroša Černevška iz Letuša, ki bo obnovil malo hidroelektrarno. Najemna pogodba, ki sta jo podpisala v imenu Občine Braslovče župan Bra-
nimir Strojanšek in najemnik Uroš Černevšek, je sklenjena za 20 let. Za najeti prostor v velikosti 23 kvadaratnih metrov bo najemnik plačal mesečno najemnino v znesku 8 evrov za kvadratni meter, poleg tega
mesečno še 25 odstotkov od ustvarjenega prihodka od oddaje električne energije v omrežje, pridobljena sredstva pa namerava občina uporabiti za tekoče vzdrževanje Kulturnega doma Letuš. T. Tavčar
Notranji nadzor zadovoljiv
V Braslovčah so se prvo septembrsko sredo na 7. sedmi seji sestali občinski svetniki. Na dnevnem redu je bilo deset točk, med drugim so potrdili prejemnike letošnjih občinskih priznanj.
Braslovški svetniki so se med drugim seznanili s poročilom o polletni realizaciji letošnjega proračuna. Do 30. junija se je v proračun nateklo dobrih 2,34 milijona evrov prihodkov, kar je 42,3 % od načrtovanih v celotnem letu.
Vseh odhodkov je bilo nekaj manj kot 2,87 milijona, se je pa občina v prvem polletju tudi zadolžila za 350 tisoč evrov. Kot je povedal župan, v drugi polovici leta pričakujejo večji priliv prihodkov, saj bodo zapadli v plačilo tudi prihodki, kot je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, povečal pa se bo tudi znesek plačanih komunalnih prispevkov, saj je v občini spet zaznati več gradenj objektov.
Prav tako sta bili na dnev-
nem redu poročilo o notranji reviziji in poročilo nadzornega odbora o nadzoru zaključnega računa lanskega proračuna. Nadzorni odbor je pregledal tudi poslovanje braslovškega turističnega društva, pri čemer ni ugotovil nepravilnosti. Na podlagi opravljene notranje revizije pa je podjetje LORIS iz Dravograda zapisalo, da v Občini Braslovče notranji nadzor na pregledanih področjih v glavnem deluje učinkovito.
K. R.
Vranski gasilci za novo cisterno
Prostovoljno gasilsko društvo Vransko bo kupilo novo gasilsko avtocisterno. Predsednik društva Miha Pečovnik je pred dnevi z županom Francem Sušnikom podpisal pogodbo o zagotovitvi sredstev za financiranje nakupa, z izbranim dobaviteljem pa tudi pogodbo o nakupu.
Prostovoljno gasilsko društvo Vransko je osrednje društvo v občini, več kot 30 let stara avtocisterna pa ne zadošča več gasilskim operativnim standardom. Nova avtocisterna GVC 16/25 za približno
2.500	litrov vode bo imela vso potrebno opremo. Odločitev za nakup je društvo sprejelo skupaj z Občino Vransko in Gasilsko zvezo Žalec, saj bo s tem zagotovljena boljša požarna varnost ne le trga Vransko, ampak celotne občine in zveze.
PGD Vransko in Občina Vransko sta po napornem dogovarjanju z bankami le uspela zagotoviti večino sredstev za dobavo gasilskega vozila, medtem ko je bil postopek javnega naročanja za nakup gasilske avtocisterne končan že lani. Občina Vransko bo tako za-
gotovila 180.000 evrov za nakup vozila od potrebnih 216 tisoč evrov, dodatnih 15 tisoč evrov bo potrebnih za opremo. Manjkajoča sredstva bo zbralo gasilsko društvo s pomočjo donatorjev.
Društvo je najelo kredit, porok zanj pa je občina, ki je za to zastavila gasilski dom, ki je v njeni lasti. Vranski gasilci so prepričani, da jim bo do aprila prihodnje leto uspelo zbrati potreben denar in da bo takrat praznovanje gasilcev res slovesno.
K. R.
Nov kulturni center na Polzeli?
Polzelski svetniki so se na 7. redni seji seznanili s poročilom o notranji reviziji poslovanja Občine Polzela za lani in s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna za leto 2015, brez razprave pa so potrdili tudi predloge za občinska priznanja, ki jih bodo podelili ob občinskem prazniku 2. oktobra.
Priznanje Inovator bo prejel Matej Podbregar, plakete bodo prejeli Društvo tabornikov Rod pusti grad Šoštanj, Srečko Rajh in Tadej Zupan, grb
občine bodo podelili Ernestu Obermayerju in Jožetu Vrečku, priznanje častni občan pa bo prejel Konrad Brunšek. Svetniki so potrdili 48 članov iz osmih krajevnih odborov ter po daljši razpravi imenovali člane - predstavnike Občine Polzela v Svet zavoda Osnovna šola Polzela v mandatnem obdobju 2015-2019, in sicer Valerijo Pukl, Bojana Lenarta in Natašo Presečnik.
Kar precej časa so se svetniki zadržali pri seznanitvi z idejno zasnovo rekonstruk-
cije, dozidave in nadzidave kulturnega doma, vrednost projekta pa naj bi bila 1,8 milijona evrov. Podanih je bilo nekaj pobud glede večjega števila sedišč, zdaj je predvidenih 230. Uredili bodo tudi Glavni trg, kjer bo mogoče v vseh letnih časih izvajati razne prireditve na prostem. Svetniki so zavzeli stališče, da potrebuje Polzela nov kulturni center, je pa potrebno proučiti vse možnosti za optimalno funkcionalnost objekta.
T. Tavčar
Občina Braslovče praznovala
Med nastopom MPZ Karla Viranta in članic društva Harlekin
Občina Braslovče praznuje vsako leto septembra občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140. Ob prazniku so pripravili vrsto kulturnih in športnih prireditev ter slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom. Prireditev je potekala v Domu kulture Braslovče.
Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek je najprej spregovoril o pomenu praznovanja, nato pa o uspehih od lanskega do letošnjega praznika. Med drugim so letos aprila svojemu namenu predali Dom kulture Braslovče v vrednosti
2,1	milijona evra, spomladi so dokončali prvo fazo obrtne cone v Trnavi, vrednost del je znašala kar 456 tisoč evrov, za objekt Partizan Braslovče so se uspešno dogovorili za dolgoročni najem, najemnik pa je doslej vanj vložil več kot 180 tisoč evrov in ga obnovil. Pri evropskem projektu, katerega nosilec je bila Občina Braslovče, sodelujoči pa še občini Tabor in Prebold, so uredili transportni vodovod Tabor-Prebold-Braslovče (območje Grajske vasi). Občina Braslovče je poleg lastnih sredstev v višini
47 tisoč evrov pridobila še 203 tisoč evrov evropskih sredstev.
V	sklopu evropskega projekta 2 (odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnje Savinjske doline II. faza), nosilec projekta je bila Občina Polzela, sodelujoči pa občini Braslovče in Vransko, so uredili kanalizacijo v Preserjah in Malih Braslovčah. Občina je poleg 139 tisoč evrov lastnih sredstev pridobila 625 tisoč evrov evropskih. Nadaljujejo z gradnjo črpališča za kanalizacijo na odseku Kapla vas-Grajska vas, dokončali so odcep v Parižljah, nadaljujejo pa z gradnjo vodovoda v južnem Podvrhu proti Dobrovljam v znesku 29 tisoč evrov.
V	okviru finančnih možnosti
nadaljujejo z obnovami občinskih in društvenih objektov, župan je izpostavil obnovo gasilskega doma v Trnavi, ki so ga tamkajšnji gasilci obnovili v lastni režiji in opravili za več kot 80 tisoč evrov vredno delo. V gasilskem domu so dobila svoje prostore tudi druga krajevna društva, kar izkazuje izredno povezanost in sodelovanje med občani. Ob koncu govora pa je braslovški župan dejal: »Prilagoditi se moramo dejanskemu trenutnemu stanju v naši družbi in predvsem samokritično, gospodarno in odgovorno iskati rešitve najprej pri sebi in nato iskati pomoč drugje.«
Sledila je podelitev županovih priznanj. Eno je prejel
Martin Dernovšek iz Topovelj, ki si je letos kot eden izmed 24 športnikov, ki so zastopali barve Slovenije na specialni olimpijadi v Los Angelesu, priboril kar tri medalje v atletiki, in sicer dve srebrni v skoku v višino in daljino ter bronasto v štafeti 4 X 400 metrov. Drugo je prejela vsestransko dejavna neformalna skupina Mladi za Braslovče, ki je v sodelovanju z Občino Braslovče očistila in uredila prazne prostore v starem kulturnem domu, samoiniciativno in organizirano se odziva na organizacijo in izvedbo različnih dogodkov in akcij, v okviru tradicionalne prireditve Dan hme-
ljarjev je organizirala odmevno prireditev Rock hmeljarjev in vodne igre ob Braslovškem jezeru.
V nadaljevanju so podelili občinska priznanja. Bronasto plaketo z bronastim cekinom je prejela odrasla gledališka skupina KD Gomilsko, ki letos praznuje 40-letnico delovanja, srebrno plaketo s srebrnim cekinom je prejel Jožef Derča iz Trnave za dolgoletno prizadevno delo na področju gasilstva. V tamkajšnjem gasilskem društvu sodeluje že 50 let, od pionirske desetine naprej, od leta 2005 pa je poveljnik in je bil glavni pobudnik in gonilna sila pri ob-
novi gasilskega doma v Trnavi. S svojim delom dokazuje, da se lahko s prostovoljstvom v današnjih časih uredi mnogo stvari. Zlato plaketo z zlatim cekinom pa sta prejela Kulturno društvo Letuš za 80 let prostovoljnega dela, da z velikimi srci v majhnem kraju utrjujejo slovensko in kulturno zavest, in Darko Žerdoner iz Letuša za dolgoletno prizadevno delo na vseh področjih družbenega življenja.
V kulturnem programu so nastopili MPZ Karla Viranta, MePZ Marije Vnebovzete Braslovče in članice društva za umetnost plesov Harlekin iz Celja.	T. Tavčar
Poletno poročilo in poročilo NO
Slovesnost zakonskih jubilantov
Zakonski jubilanti z župnikom Damjanom Ratajcem
V	četrtek, 17. septembra, so se na svoji 9. redni seji sestali svetniki Občinskega sveta Občine Prebold. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava polletnega poročila o izvrševanju proračuna Občine Prebold za leto 2015.
V	Občini Prebold je realizacija prihodkov v obdobju prvih šestih mesecev 1.860.482, 98 evra in dosega 44,1 % letnega plana. Od tega so bili davčni prihodki realizirani v višini 48,1 %, nedavčni v višini 31,1 %, kapitalski v višini 0,9 % in transferni prihodki v višini 42 % letnega plana. Odhodki so bili realizirani v viši7 ni 1.468.123,88 evra ali v višini 36 % letnega plana. Od tega so bili tekoči odhodki realizirani v višini 38,6 %, tekoči transferi, ki se delno dodeljujejo preko razpisov, v višini 39,4 %, investicijski odhodki v višini 12,2 %, investicijski transferi pa v višini 52,1 % letnega plana. Pred to točko dnevnega reda so se svetniki seznanili s poročilom o notranjem revidiranju Občine Prebold za leto 2014, ki sta ga predstavila župan Vinko Debelak in notranja državna revizorka Rosanda Janež. Izvajalec notranjega revidiranja, podjetje Loris iz Dravograda, je ugotovil, da notranji nadzori v Občini Prebold v glavnem delujejo učinkovito.
V	nadaljevanju je predsednica odbora nadzornega odbora mag. Polonca Črnila svetnike seznanila s poro-
čilom nadzornega odbora o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Prebold za leto 2014. Skupaj z njo sta nadzor opravljala člana odbora magistra ekonomije in poslovnih ved Romana Ocvirk in diplomirani ekonomist Jan Leš. S strani občinske uprave so pri nadzoru sodelovali Jure Vrhovec, Franc Škrabe, Katarina Jesenek in Metka Šribar. Poudarek nadzora je bil na ustreznem načrtovanju prihodkov in odhodkov proračuna Občine Prebold za leto 2014 in ugotavljanju zakonitosti pridobivanja in porabe proračunskih sredstev na izbranih področjih v letu 2014. Na osnovi nadzora in ugotovitev je NO izdal nekaj priporočil. Med drugim priporoča, da se v postopkih načrtovanja proračunskih sredstev in poročanja uvedejo izboljšave v zvezi s pripravo polletnega poročila oziroma obrazložitvami v okviru priprave proračuna in zaključnega računa. Glede ugotavljanja zakonitosti pridobivanja in porabe proračunskih sredstev na izbranih področjih v letu 2014pajeNO v zaključku poročila zapisal, da je potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali ustrezno načrtovanje prihodkov in odhodkov ter poročanje o doseženih ciljih (izboljšanje obrazložitev in poročanja), upoštevanje zakonodaje in pogodbenih določb (sklepanje pogodb za določen čas, sprotno spremljanje in preverjanje
izvajanja pogodbenih določil s strani OU, upoštevanje oziroma dopolnitev pravilnika o delovanju svetniških skupin) ter ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja, kar pomeni, da se poračunavanje plačil in stroškov ne dopušča, prodaje in menjave nepremičnin se izvajajo na podlagi cenitev, spremembe pogodbenih določil, ki so obremenilne za OU, je potrebno pred podpisom obravnavati, naročilnice se izdajajo na podlagi predračunov oziroma pripravljenih kalkulacij, plačila računov se izvršujejo le, če so ti ustrezno specificirani oziroma obrazloženi.
Svetniki so obravnavali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o izvedbenem delu Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Prebold in potrdili sklep o ukinitvi javnega dobra na zemljišču parcelne številk 1206/7 v Mariji Reki in zamenjavi z drugimi zemljišči v katastrski občini Marija Reka. Obravnavali in sprejeli so tudi pravilnik o spremembah pravilnika o merilih za dodelitev finančnih sredstev iz proračunske rezerve po skrajšanem postopku. Potrdili so tudi predlog za razdelitev sredstev za sofinanciranje prireditev na območju preboldske občine za leto 2015. Tajnik Občine Prebold Jure Vrhovec je svetnike seznanil s predvidenimi rezultati zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin.
D. Naraglav
V nedeljo, 20. septembra, je v preboldski župniji potekala tradicionalna slovesnost zakonskih jubilantov. Nanjo so bili vabljeni zakonski pari, ki praznujejo okrogle obletnice porok.
Prejšnji petek so namenu predali novo fekalno kanalizacijo v Stopniku, ki je del tretjega sklopa projekta odvajanja odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini z naslovom Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela Občine Vransko II. faza; gradnja fekalne kanalizacije Stopnik - II. faza.
Z njo bocjo 30 gospodinjstvom omogočili priključitev na javno kanalizacijo v skupni dolžini 730 m, s priključitvijo
Pred Aninem domom se je zbralo 16 parov, ki so v sprevodu odšli v župnijsko cerkev, kjer so obnovili zakonske zaobljube in prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval domači župnik Damjan Ratajc. Zakonsko zaobljubo sta
preko črpališča pa na primarno kanalizacijo z MČN Prekopa, zgrajeno v I. in II. fazi v letih 2011 in 2014. Trasa novozgrajene fekalne kanalizacije poteka pretežno po prometnih površinah.
Skupna vrednost investicije (projektna dokumentacija, stroški priprave in vodenja investicije ter gradnja) znaša z davkom na dodano vrednost 171.372 evrov, od tega je 116.690 evrov nepovratnih
pred oltarjem obnovila tudi zakonska para, ki praznujeta 50 let skupnega življenja. To sta Amalija in Ivan Cukjati iz Dolenje vasi ter Frančiška in Jožef Vošnjak iz Pongraca.
D, N.
sredstev, 54.682 evrov pa so sredstva občinskega proračuna. Na osnovi javnega razpisa je bila za izvedbo gradbenih del izbrana žalska družba za gradbeništvo in storitve Plima, nadzor pa izvaja podjetje Paritet.
Zaradi slabega vremena so krajšo slovesnost s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Vransko-Tabor, pripravili v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku.
T. Tavčar
Kanalizacija za 30 gospodinjstev
Priznanja KS in TD
Ložniški gasilci dobili novo vozilo
Krajevna skupnost Galicija je v nedeljo, 13. septembra, s slavnostno sejo in z odprtjem dveh novih pridobitev obeležila svoj krajevni praznik.
Nedeljsko popoldansko praznovanje so začeli z odprtjem komunalnih del - pločnika na relaciji Šnajder-Volf. Uro zatem je v Športnorekreacijskem centru Trje potekala slavnostna seja sveta krajevne skupnosti s podelitvijo krajevnih priznanj in priznanj turističnega društva za lepo urejenost balkonov, hiš, kmetij, kapel... Slavnostno sejo so zaokrožili z odprtjem balinišča DU Galicija.
Kot je na slavnostni seji povedal predsednik Sveta KS Galicija Peter Vipave, so v prvem mandatnem letu novega vodstva uspeli postoriti kar nekaj na komunalnem področju in tudi na drugih področjih. Med drugim jim je uspelo prepostiti del lokalne ceste Lopata-Galicija v dolžini 200 m, popraviti pločnik proti POŠ Trje in tako zagotoviti varnejšo pot v šolo. V sodelovanju z Občino Žalec, Zavarovalnico Triglav in s podjetjem Korun so z opozorilnim sistemom COPS opremili nevarno križišče Šnajder. Velik pomen za varnost v prometu pa ima tudi gradnja pločnika Šnajder-Volk v dolžini 170 m, ki so ga namenu predali ta dan, sanirali pa so tudi plaz v Trju.
»Vrednost vsega naštetega znaša 110.000 evrov,« je poudaril Vipave, nato pa spomnil na letošnje uspešno izpeljane
21.	Gališke dneve in na gradnjo vodovoda Hramše-Za-vrh, saj v teh zaselkih nimajo pitne vode oziroma je ta oporečna. K temu spadajo tudi male biološke čistilne naprave, saj nimajo možnosti za priključitev na javno kanalizacijo.
Med dobitnike priznanj KS Galicija so se letos zapisali: Jože Verdel, ki je prejel priznanje za delo v PGD Zavrh, Jožica Potočnik za delo v KO Rdečega križa, Jožica Žibret za delo v turističnem društvu, Zvone Sitar za delo v planinskem in turističnem društvu in Miro Slatinšek za delo v društvu upokojencev. Najvišje priznanje - plaketo KS Galicija pa
je prejel Jože Kruleč za odlično vodenje krajevne skupnosti v dveh mandatih.
Priznanja turističnega društva pa so za najlepše urejen balkon prejeli: Simona Štarkl z Galicije, Viktorija Pernov-šek iz V. Pirešice, Petra Gola-všek s Pernovega in Antonija Kruleč z Galicije. Za čudovito okolico hiše so priznanje podelili Klementini Tkavc in Tomažu Kolarju s Pernovega, za lepo urejen športni park DU Galicija, za obnovljeno Bebro-vo kapelo Klavdiji in Zoranu Arnšku s Pernovega, za obnovljeno Flisovo kapelo pa Ireni in Ludviku Reharju. Priznanje za lepo urejeno kmetijo sta tokrat prejela Pavlika in Alojz Podpečan iz Hramš.
D. Naraglav
Za praznik številne prireditve
V	KS Levec so ob letošnjem
5.	krajevnem prazniku pripravili številne prireditve.
Na slavnostni seji zadnji avgustovski petek, ki so se je med drugim udeležili žalski župan Janko Kos in podžupan Ivan Jelen ter predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti in Mestne skupnosti Žalec, je o delu in načrtih spregovorila predsednica Sveta KS Levec Vladimira Dobnik in poudarila, da bodo še v tem letu uredili cesto mimo vrtca, bankine ob cesti proti Drešinji vasi, s pomočjo KS Petrovče bi radi začeli z ureditvijo sprehajalne poti ob Savinji, javne razsvetljave pri trgovskem centru, spletne strani in še več manjših del imajo v programu.
V	nadaljevanju seje so podelili priznanja vsem štirim dosedanjim predsednikom krajevne skupnosti, predsednica Turi-stično-kulturnega društva Levec Milena Kotnik pa je podelila priznanja za urejeno okolico stanovanjskih hiš in vrtove. Za najlepšo urejeno hišo z vrtom je komisija izbrala hišo z vrtom Davorke Polič Jošt, drugo mesto si je prislužila hiša Brede Vidali in tretje hiša z vrtom Jožice Mutec. Sledilo je odprtje fotografske razstave Levec skozi letne čase, avtorji fotografij pa so Tanja Pilih, Vlasta Lukman, Marcel Palčnik, Živa Dobnik,
Predsednica Turistično-kulturnega društva Levec Milena Kotnik podeljuje priznanje Davorki Polič Jošt.
Katja Slamnik in Dejan Janje-vič. Zbrane je ob koncu nagovoril žalski župan Janko Kos, ki je pohvalil delo vodstva krajevne skupnosti ter poudaril, da si bo prizadeval k ureditvi kolesarske steze Levec-Medlog, saj si to želijo tudi Celjani. Kulturni program so pripravili člani Turistično-kulturnega društva Levec.
V soboto, 29. avgusta, zadnji dan praznovanja, je praznik obeležila jutranja budnica, KO RK Levec je pripravil merjenje holesterola in sladkorja v krvi, ob 8. uri so se podali na tradicionalni pohod na Brnico, okrog 12. ure pa so se zbrali na športnem igrišču v Levcu. Tamkajšnje gasilsko društvo je ob tej priložnosti predstavilo gasilsko
Predsednica Sveta KS Levec Vladimira Dobnik
tehniko, sledile so športne igre za odrasle in otroke, zvečer pa so lahko rajali ob glasbi pozno v noč. V okviru praznika so pripravili tudi srečanje krajanov, starih 70 in več let.
T. Tavčar
Vodstvo PGD Ložnica pri Žalcu z županom Jankom Kosom in duhovnikom Viktorjem Arhom ter voznikom novega vozila
Prva septembrska sobota je bila za PGD Ložnica pri Žalcu zelo slovesna in tudi delovna. Namenu so namreč predali novo gasilsko vozilo.
Slovesnosti ob predaji gasilskega vozila so s svojimi prapori počastili gasilci sosednjih in pobratenih društev, s himno pa jo je pospremil Moški pevski zbor Gotovlje. Prireditev je povezovala Breda Vizovišek. Predsednik društva Mitja Lešnik je izrekel dobrodošlico vsem gasilcem GPO Žalec in drugim udeležencem ter tistim, ki so kakorkoli omogočili nakup novega vozila.
Mitja Lešnik je ob tem povedal: »Priprave na projekt nakupa novega vozila so se začele takoj, ko je bil znan datum sofinanciranja vozila s strani Občine Žalec po planu nabav gasilskih vozil. Po uspešnem razpisu je bilo izbrano podjetje Mi Star iz Ljubljane z izdelovalcem gasilskih vozil Rosenbauer Slovenija v Gornji Radgoni. Bilo je potrebnih kar nekaj popravkov in skupnih usklajevanj, da smo pridobili sodobno gasilsko vozilo, za kar se moram še posebej zahvaliti namestniku poveljni-
ka Mateju, ki je vodil projekt nabave vozila in za to porabil veliko časa, največ pa živcev, saj so bila pogajanja zelo težka tako pri ceni samega vozila kot tudi pri ceni in izvedbi nadgradnje. Z njegovo gasilsko predanostjo in s trmo mu je uspelo projekt, vreden 63.955,00 evrov, tudi dokončati.«
Občina je za vozilo zagotovila polovico sredstev, drugi del so gasilci zbrali z zbiranjem železa, barvnih kovin, papirja, kartona in z opravljanjem različnih del. Velik finančni delež so k temu pridali številni botri, sponzorji in donatorji in gasilci so se jim
ob koncu slovesnosti zahvalili s posebnimi priznanji, še pred tem so vozilo predali svojemu namenu. Ključe vozila je predsednik društva najprej predal županu Janku Kosu, ki je ključe nato izročil poveljniku društva Milanu Novaku, ta pa vozniku Niku Čurinu, ki je s sireno in prižigom luči simbolno predal vozilo namenu, žalski župnik Viktor Arh pa je vozilo blagoslovil.
Uradni del so končali s podelitvijo priznanj vsem najzaslužnejšim za novo pridobitev, nato je sledila gasilska veselica D. Naraglav
Manj krvodajalcev
Območno združenje Rdečega križa Žalec in krajevni organizaciji RK Polzela in Šempeter so za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana pripravili krvodajalski akciji.
Na Polzeli je kri v veroučni učilnici pod župnijsko cerkvijo darovalo 66 krvodajalcev, kar 20 krvodajalcev manj kot na prvi letošnji akciji januarja, v Šempetru pa se je akcije v pro-
storih tamkajšnje osnovne šole udeležilo 62 krvodajalcev, kar je pet več kot na letošnji prvi akciji v Šempetru.
Na žalskem območnem združenju RKS ugotavljajo, da je manj krvodajalcev zaradi več brezposelnih, zaposlenim pa ponekod delodajalci ne dovolijo, da bi se udeležili teh humanitarnih akcij. Kot je povedal sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar,
so bili s številom krvodajalcev kljub temu zadovoljni. Povedal je še, da v zadnjem času ne potrebujejo več toliko krvi zaradi posodobljenega načina izvajanja operacij, transfuzijski centri pa ob njenem morebitnem pomanjkanju neposredno povabijo krvodajalce, da se zglasijo v centrih za odvzem krvi. Naslednja akcija na našem območju bo 29. oktobra v Gasilskem domu Prebold.	T. T.
Dan odprtih vrat z novo pridobitvijo
Sodobno opremljena operativno tehnična soba
Prostovoljno gasilsko društvo Griže je tudi letos pripravilo dan odprtih vrat, v okviru katerega je predstavilo gasilski dom, ki počasi dobiva pravo podobo, manjka samo še »obleka«. So pa v tem času pridobili zelo pomembno operativno tehnično sobo, ki so jo ta dan predali svojemu namenu. Nova pridobitev je tudi avtomatski eksterni defibrilator, ki bo za zdaj v gasilskem vozilu, po ureditvi pročelja pa na zunanji strani objekta.
Na slovesnosti ob predaji operativno tehnične sobe v uporabo je zbrane pozdravila in nagovorila predsednica PGD Griže Darja Šalej: »Tehnično operativna soba je ena izmed enot PGD Griže za podporo vodenja intervencij, ob večjih nesrečah pa je opremljena za štabno vodenje. Prostor je opremljen s sodobno tehnologijo in dobro programsko opremo na podlagi GlS-a,
s čimer hitreje lociramo točko intervencije, kar nam skrajša čas prihoda na kraj.«
Udeležence je nato nagovoril predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb in se zahvalil gasilcem za pomoč, ki jo nudijo krajanom in krajevni skupnosti. Postregel je tudi z veselo novico, da so se v Svetu KS Griže odločili v prihodnjem letu sofinancirati izdelavo
pročelja na novem gasilskem domu.
Blagoslov nove pridobitve je opravil župnik Jože Planinc, udeleženci pa so si pod vodstvom Janija Šaleja ogledali operativno tehnično sobo in prikaz delovanja ter tudi druge prostore. Nazadnje so se zbrali na zelenici pred domom in se seznanili tudi z delovanjem de-fibrilatorja.	D. N.
Materinskegi dom odprl vrata
Novice so tudi dobre
Prejšnji petek je ob 25. obletnici Nadškofijske Karitas Maribor predstavil svoje delovanje Materinski dom Žalec. Dogodek je potekal na sedežu materinskega doma, ki deluje v eni od stavb žalske župnije.
Slovenska Karitas je 15. decembra 1990 na Škofljici pri Ljubljani odprla prvi materinski dom v Sloveniji. Čez nekaj let je Karitas ustanovila še pet tovrstnih ustanov, in sicer v Višnji Gori, Mozirju, Žalcu, Solkanu in na Cesti. Danes materinski dom sprejema nosečnice, porodnice, matere z otroki in tudi ženske v gmotni in socialni stiski, predvsem tiste, ki trpijo zaradi nasilja.
Ob dnevu odprtih vrat v Žalcu so se z delovanjem doma in njihovimi programi najprej seznanili žalski župan Janko Kos in predstavniki občinske uprave in se ob tem pogovarjali tudi z izvajalci tega humanitarnega programa. Poleg strokovne vodje Materinskega doma Žalec Dragice Veček so dan s svojo prisotnostjo in z izkušnjami obogatili skrbnica programov materinskih domov pri MDD-SZ Marjeta Istenič, direktorica CSD Mozirje Marjana Veršnik Fele, predstavnice CSD Žalec, ki delujejo na področju družine, in predstavniki Nadškofijske Karitas Maribor, in sicer generalni tajnik Božidar Bračun, predsednik Branko Maček, koordinator socialnih programov Boštjan Cvetič in vodje programov. V okviru mariborske nadškofijske Karitas deluje namreč več socialnih programov: zavetišča za brezdomce, ambulante za osebe, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, humanitarna skladišča ter terapevtsko pripravljalni center. Strokovni vodja mozirsko--žalskega materinskega doma Dragica Veček je ob tem povedala, da so v obdobju delovanja doma v obeh enotah omogočili namestitev 393 uporabnicam skupaj z otroki. K temu je dodala: »Naše delo. je prav zaradi ozke prepletenosti, sodelovanja in medsebojnega dopolnjevanja z vsemi našimi ostalimi programi lahko realizirano v takšni meri, kot je. Uspešno sodelujemo z obema našima centroma za socialno delo (Žalec in Mozirje), Občino Žalec, ki ima izreden posluh v primerih, ko ženske iščejo stanovanje po preteku bivanja. Tu gre tudi zahvala gospodu župniku Viktorju Arhu, ki je »odgovoren« za to, da imamo to hišo v uporabi, in vsako leto poskrbi za vsa popravila v hiši in beljenje,« še doda Večkova, na vprašanje, kdo so ženske, ki poiščejo pomoč v materinskih domovih, pa odgovarja: »Po pomoč se zatečejo posameznice različnih starosti, izobrazb, okolij. Morda bi lahko rekli, da so to ženske, ki so bile zelo naivne, so imele smolo v življenju, niso zmogle v določenem trenutku, niso našle pravega partnerja oziroma
Del skupnih prostorov - kuhinja in dnevni prostor
Štefka Zagoričnik
takega partnerja, s katerim bi lahko skupaj oblikovale odnos. V materinski dom prihajajo tudi žene, ki so imele izkušnjo ločitve, alkoholizma in nasilja v družini. Nekaj je tudi deklet ali žena, katerih starši so se ločili in so v času razveze doživljale težke trenutke. Bi pa rekla, daje takšna ustanova zadnja postaja, ki jo ženska poišče, kajti vsaka najprej išče možnosti drugje, npr. pri sorodnikih, prijateljih ali v podnajemniškem stanovanju.«
Delovanje materinskih domov omogočajo tudi mnogi prostovoljci in dobrotniki. Ena od teh je tudi Žalčanka Štefka Zagoričnik, ki je preko društva Joga že od samega začetka njihova donatorica. »Štefka nas že ves čas oskrbuje z oblačili in drugimi življenjsko pomembnimi potrebščinami za naše otroke in mamice. Prav tako humanitarno je bil naravnan njen mož Mitja, ki je žal letos aprila izgubil bitko z življenjem. Pred smrtjo je svojo ženo prosil, naj daruje denar, ki bi ga name-
Dragica Veček
nili za cvetje, našemu materinskemu domu. Njegova zadnja humana gesta je omogočila našim materam in otrokom sedemdnevno letovanje na morju. Ob tej priložnosti ji izrekamo iskreno zahvalo za vse, kar stori za naš žalski materinski dom, ki omogoča bivanje štirim materam z otroki. Zahvalo izrekam tudi vsem, ki so nas danes obiskali in z nami delili misli, ideje in tudi zgodbe stanovalk doma, ki so tokratni dan zaradi etničnih meril preživele med sovrstnicami v materinskem domu v Podgorju pri Mozirju.
Udeleženci so si ob dnevu odprtih vrat doma ogledali prostore, ki nudijo prijetno in toplo zavetje materam in njihovim otrokom. »Mi smo tu, imamo vse danosti, da nudimo varno zavetje in strokovno pomoč, upanje in optimizem v lepšo prihodnost, hkrati pa si želimo, da bi bilo čim manj žalostnih zgodb, ki se končajo v takšni ali kakšni drugi instituciji.«
D. Naraglav
Slovenija se v Evropskem letu za razvoj prvič pridružuje projektu Najboljše novice iz sveta. Slovenskim prostovoljcem so se v projektu pridružili prostovoljci Hiše Sadeži družbe Žalec in medobčinskega društva Mozaik Polzela. Najboljše novice sveta so bralce seznanile z dosežki globalne solidarnosti in rezultati, ki jih prinašajo partnerstva mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Glavna organizatorja projekta v Sloveniji (projekt so pred leti začeli na Danskem) sta bila ministrstvo za notranje zadeve in Slovenska filantropija, namen pa je spodbujati državljane k razmisleku o njihovi aktivni vlogi pri zagotavljanju pravičnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja. V Sloveniji je 300 prostovoljcev 11. septembra zjutraj razdelilo 10 tisoč izvodov časopisa, poleg tega pa kot simbolično darilce tudi kefir.
»Hiša Sadeži družbe Žalec se je vključila v projekt preko Slovenske filantropije, pridružilo se nam je še sedem prostovoljcev medgeneracijskega
Prostovoljke Hiše Sadeži družbe v Žalcu s koordinatorko projekta Sabino Plaznik (sedi prva z desne)
društva Mozaik Polzela,« je povedala Bina Plaznik. »Akcija poteka vsako leto, letos je Slovenija sodelovala prvič, dosegla pa je tako dober odziv, da so bili Danci, ki so začetniki tega projekta, zelo presenečeni in so osebno hoteli spoznati ljudi, ki so v tako kratkem času pritegnili k akciji toliko prostovoljcev.«
Vsebina Najboljših novic je izvorno izšla v angleščini in je prevedena, razen nagovora slovenskega ministra za zunanje zadeve. Časopis je letos poročal o tem, da je bil v zadnjih
dveh desetletjih dosežen viden globalni napredek, saj ljudje živijo dlje v devetih od desetih držav, štirje od petih ljudi so se naučili brati in pisati, najmanj razvite države pa imajo danes skoraj trikrat višji povprečni dohodek kot leta 1990. Po pisanju tega časopisa se razlika med bogatimi in revnimi državami manjša, je pa naloga novih trajnostnih razvojnih ciljev nadaljnje premoščanje razlik med globalnim jugom in severom za bolj uravnotežen razvoj sveta.
K. R.
Peš v dežju na podpis
Gasilci iz Gotovelj kljub dežju dobre volje na začetku poti
Prostovoljno gasilsko društvo Gotovlje že več let sode-
V'	V
Prehodna pokala v Žalec in Šempeter
Zveza društev upokojencev Občine Žalec je tudi letos organizirala tradicionalno srečanje članov vseh upokojenskih društev v žalski občini. Srečanje so pripravili v Letnem gledališču Limberk v Grižah ob sodelovanju in podpori tamkajšnjega društva upokojencev.
Zbranim je zaželel dobrodošlico predsednik Zveze DU Občine Žalec Ivan Glušič, v nadaljevanju pa so druženje upokojencev obogatili Mešani pevski zbor DU Šempeter pod vodstvom Mateje Kandare, šempetrski glasbeniki z ljudskimi glasbili in glasbenik
Jani Pirš z bratom Francem, ki sta po uradnem delu srečanja skrbela za zabavo. Pred tem so razglasili rezultate tekmovanj Zveze DU Žalec in podelili pokale za prva tri mesta ter prehodna pokala. Kot je na razglasitvi povedal predsednik komisije za šport Nikolaj Pečovnik, so se upokojenci med seboj pomerili v šahu, streljanju z zračno puško, metanju kovinskih obročev, balinanju, kegljanju, pikadu in ribolovu.
V ženski konkurenci so največ točk (57) osvojile športnice DU Šempeter, druge so bile tekmovalke s Ponikve s točko manj in tretje članice DU Li-
boje - Kasaze, ki so za Ponikvo zaostale za sedem točk. V moški konkurenci so prvo mesto osvojili športniki DU Žalec, ki so si skupaj priborili 61 točk, drugo mesto so z 52 točkami zasedli tekmovalci DU Liboje - Kasaze, ki so le za točko prehiteli tekmovalce DU Ponikva.
Po seštetih točkah moških in ženskih ekip bi največ točk osvojili športnice in športniki DU Šempeter (108), druga bi bila ekipa DU Ponikva (107), tretja pa ekipa DU Liboje - Kasaze (101). Žalčani so skupaj zbrali 93 točk in bi zasedli četrto mesto.	D. N.
luje z gasilci PGD Duplje na Gorenjskem. Prvo pogodbo o sodelovanju so podpisali leta 2006, to soboto pa so v Dupljah podpisali novo listino. Tja pa so se gotoveljski gasilci odpravili kar peš.
Sodelovanje PGD Gotovlje in PGD Duplje se je začelo leta 2003, ko sta obe društvi kupovali gasilski avtomobil, ob tem pa sklenili, da si bosta pomagali na organizacijskem, strokovnem, operativnem in družabnem področju. Leta 2006 sta društvi prvič podpisali dogovor o tem. Po desetih letih se ta pogodba izteka, zato so se dogovorili o novem podpisu listine.
Ideja o tem, da se na podpis listine odpravijo peš, se je porodila poveljniku gotoveljskega društva Gašperju Pižornu, s svojo prizadevnostjo pa so se želeli zahvaliti tudi vsem donatorjem, ki so jim pomagali po-
leti pripraviti odmevno veselico. 72 kilometrov dolgo pot naj bi šest gasilcev in dve gasilki, ki jih je spremljal gasilski kombi, prehodili v 16 urah. Kljub dežju so se v petek nekaj po 16. uri odpravili proti Gorenjski, pred tem jim je srečno pot zaželel župan Janko Kos in jim podaril majčke. Do Šempetra so šli po cesti skozi Podlog, do Vranskega po regionally, do Kranja pa skozi Tuhinjsko dolino. Hodili so tudi ponoči, skoraj ves čas jih je močil dež, vmes so se odločili tudi za malo daljši počitek. V Duplje so prispeli v soboto malo po 17. uri.
Cilj je bil dosežen, naslednjič pa se bodo na takšno pot najbrž odpravili s kolesi.
K. R.
■v
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
v	v
Sport pod Zvajgo
1152 kolesarjev v Logarsko dolino
Zadnja avgustovska sobota je bila v Preboldu v znamenju prireditve, imenovane Šport pod Žvajgo, ki jo je organiziralo Športno društvo Partizan v sodelovanju z Občino Prebold in podporniki tega športnega dne.
Prireditev so občani sprejeli zelo dobro in to potrdili z množično udeležbo, letos se jih je raznih športnih tekmovanj udeležilo več kot 170. Že lani so organizatorji prireditev zasnovali kot celodnevni projekt, namenjen posameznikom, družinam in vsem generacijam. Tokrat so dodali še nekaj novosti in športno srečanje naredili še zanimivejše. Poleg odbojke na mivki so na igriščih pri bazenu igrali tenis, košarko in nogomet, tekli pa so tudi z Urbanom Praprotnikom do Šmiglove zidanice in nazaj. V prijetnem okolju Gaja so se nekatere udeleženke pridružile Stanki in Danici pri vadbi pilatesa in joge, ljubitelji pohodov so se podali na pohod z vodniki PD Pre-
Zmagovalna plavalna ekipa
bold, ves dan so lahko plavali v bazenu, ob koncu pa so se lahko udeležili plavalne štafete. Ekipe so sestavili s pomočjo žreba, poleg sodelujočih pa na tribunah ni manjkalo gledalcev oziroma navijačev. K prijetnemu vzdušju sta svoje dodala gosta, slovenska teniška igralca Blaž Kavčič in Mike Urbanja, ki sta odigrala nekaj setov z mladimi preboldskimi teniškimi igralci.
:*0;' *■
Obisk teniških igralcev Blaža Kavčiča in Mike Urbanja (v zeleni in temni majici)
—
'l! ' ;	v
Mlekarna Celeia Arja vas je zadnjo avgustovsko soboto pripravila eno najmnožičnejših rekreacijskih prireditev v Sloveniji, 13. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline v Logarsko dolino. Maraton je namenjen vsem rekreativcem, ki obožujejo izziv cestnega kolesarstva, se želijo preizkusiti v dinamični trasi, a hkrati ohraniti stik z naravo.
Lepo vreme je na 13. rekrea-
tivni maraton privabilo skupaj 1152 kolesarjev, kar je največ do zdaj (lani 710) iz vseh koncev Slovenije. Velikega maratona Arja vas-Logarska dolina (72 km) se je udeležilo 683, malega (družinskega) Ljubno-Logar-ska dolina (42 km) pa 469 kolesarjev. Za osvežitev kolesarjev so na poti skrbele štiri okrepčevalnice, za varnost pa dobro organizirana ekipa spremnih vozil, policija, motoristi in mo-
bilna prva pomoč.
Zbrane sta na startu velikega maratona v Arji vasi nagovorila direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob in predsednik nadzornega sveta mlekarne Zvone Pušnik ter kolesarjem zaželela srečno in varno vožnjo. Na cilju pa so za udeležence maratona pripravili okrepčilo, organizatorji pa so poskrbeli tudi za športno srečanje in bogat srečelov.	T. Tavčar
Za vse udeležence je bilo poskrbljeno tudi za brezplačno kosilo, organizatorji pa so poskrbeli tudi za najmlajše, ki so lahko uživali na napihljivem poligonu. Športno druženje so zvečer zaokrožili s podelitvijo praktičnih nagrad najboljšim v posameznih športih in druženje popestrili z zabavo na terasi bazena.
D. Naraglav
S 13. kolesarskega rekreativnega maratona v Logarsko dolino
V Žalcu kolesarile družine
Organizatorji in udeleženci športne prireditve v Preboldu
Kmalu po startu
Kolesarski klub Žalec je v sodelovanju z ZKŠT Žalec v okviru prireditev ob občinskem prazniku Občine Žalec pripravil rekreativno prireditev Družina kolesari. V lepem vremenu se je na 17 kilometrov dolgo pot odpravilo 82 kolesarjev, najštevilnejša pa je bila družina Glušič iz Drešinje vasi, s šestimi člani.
Pred odhodom na kolesarjenje je zbrane v imenu ZKŠT Žalec nagovoril Matej Sitar, na kratko orisal potek proge in kolesarjem zaželel srečno in varno vožnjo. Pot jih je vodila na Ložnico, mimo ribnika Tajht, proti perišču Toplica, od tam proti Zgornjim in Spodnjim Grušovljam do Podloga, Gotovelj, Ložnice in do
cilja pred klubskimi prostori KK Žalec. Kolesarji so se ob poti lahko okrepčali, vsi udeleženci pa so na cilju prejeli tudi praktično nagrado. Med udeleženci tretje kolesarske prireditve so izžrebali glavno nagrado - otroško kolo, ki ga je prejel Jaka Žagar iz Žalca.
T. Tavčar
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 70918«, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
SUKOHSSKASSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
ELO NA ViŠINi Z DViZNO KOSAR
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
Z množičnim tekom po ulicah pospravili letošnja jadra
Teklo je mlado in staro, družine in posamezniki, dekleta
Tretjo septembrsko soboto se je na že 15. Teku po ulicah Žalca zbralo več kot 1400 tekačev in njihovih spremljevalcev. Po začetnem ogrevanju z Olimpusom so se na 180-metrsko traso najprej podali učenci in učenke 1. razredov v družbi svojih staršev in učiteljic. Sledili so teki učencev od 2. do 4. razreda, ki so morali premagati 590-me-trsko razdaljo. Prireditev je bila netekmovalnega značaja, več kot 200 otrok pa je prejelo medalje, majice in sok.
Na odprtem šolskem prvenstvu so se na 1060-metrski razdalji pomerili učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole. Najboljšim sta medalje podeljevala znana športnika deskar na snegu Rok Marguč in judoistka Lucija Polavder.
Sledila sta najštevilčnejša teka - Hmeljkov tek najmlajših z mamicami in očki ter Kanin rekreativni tek na »žalsko miljo«, ki se ga je udeležilo 19 družin in precej posameznikov, skupaj približno 200 udeležencev.
Na zadnji preizkušnji dneva v teku za štajersko-koroški pokal se je pomerilo 98 tekačev. S 5.220 metrov dolgo krožno progo je najhitreje opravil Matej Šturm iz Atletskega društva Slovenska Bistrica, med dekleti pa 13-letna Lea Haler iz AK Sevnica. Najstarejši udeleženec 15. Teka po ulicah Žalca je bil Polde Dolenc iz Maribora, med ženskami pa 81-letna Kazimi-
... in deskar na snegu Rok Marguč.
ra Lužnik iz Slovenj Gradca. Glavno nagrado, Salomonov tekaški komplet, je prejel Boštjan Novak iz Tabora, gorsko kolo pa Ema Roter iz Petrovč. Prireditev je že tradicionalno povezoval Peter Kavčič in je bila tudi zadnja v sklopu akcije Razpnimo jadra.
Niso pa v soboto samo tekli. Ljubitelji nekoliko drugačnega kolesarjenja so zbranim predstavili posebej prirejene tricikle. Tovrstno kolesarjenje je lahko odlična rekreacija in tudi zanimiva oblika potovanja.
T. Tavčar
Teklo 300 rekreativcev
Drugo septembrsko soboto so na Vranskem priredili že peti tek po občini. S prireditvijo so želeli spodbuditi k razvoju zdravega življenjskega športnega sloga, še posebej mlade, med katerimi jih vse več išče rešitev v različnih oblikah odvisnosti.
Udeleženci so se podali na 3,5 in 13 km dolgo pot rekreativnega značaja. Letošnje leto se je prireditvi pridružila OŠ Vran-sko-Tabor, športni dogodek pa sta popestrila Lucijan Zalokar, ki je vse udeležence primerno ogrel s tekaškimi vajami, in Denis Oštir s povezovanjem prire-
Nastop vranskih osnovnošolcev
ditve. Teka se je udeležilo okoli 300 tekačev.	T. T.
Tricikli so bili popestritev tokratnega dogajanja v žalskem starem mestnem jedru.
ODPRTIH VR
odelo
Luči navdahnemo s čustvi
v soboto, 3. oktobra 2015, od 9. do 15. ure
Z veseljem vas pričakujemo v podjetju odelo Slovenija v Preboldu, Tovarniška cesta 12.
Smo eno vodilnih podjetij v tehnologiji in proizvodnji avtomobilskih luči za avtomobile premium razreda priznanih blagovnih znamk kot so Mercedes, BMW, Audi, Porsche, VW in drugi.
Pridite in si oglejte našo proizvodnjo, se sprehodite med našimi procesi in razstavljenimi avtomobili najprestižnejših blagovnih znamk ter doživite del
našega utripa.
odelo Slovenija -prejemnik PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST ZA LETO 2013
odelo Slovenija d.o.o. www.odelo.si
EFQM
ter prejemnik EFQM CERTIFIKATA "PREPOZNANI V ODLIČNOSTI" - 5 ZVEZDIC
Občina vabi k soinvestitorstvu
Simbolno predali ključe vrat
Občina Žalec je skupaj z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec, Razvojno agencijo Savinja ter Društvom menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec na dan odprtja Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti v Celju organizirala podjetni-■ ški piknik. Letos so se gospodarstveniki zbrali v prijetnem okolju Ribnika Vrbje.
Po uvodnem pozdravu direktorja RA Savinja Stojana Praprotnika so zbrani prisluhnili glasbenemu programu, v katerem so nastopili čembalist-ka Kirn Pavlič, Lina in Timon Herman s kljunasto flavto ter Boris Herman z violo.
K še tesnejšemu sodelovanju med gospodarstveniki in občino je v svojem nagovoru povabil župan Občine Žalec Janko Kos in povzel nekatere primere dosedanjih uspešnih sodelovanj, zlasti pa se občina trudi čim bolj ažurno sprejemati občinske podrobne prostorske načrte na predlog investitorjev.
Da je mogoče in potrebno še boljše in učinkovitejše sodelovanje med gospodarstvom in lokalno skupnostjo, sta poudarila tudi predsednik Golding kluba Matjaž Goršek in predsednik žalske zbornice zasebnega gospodarstva Matjaž Učakar, ki je med drugim poudaril, da ni res, da za gospodarstvo ni treba skrbeti in da gospodarstveniki premalokrat poudarjajo, da predstavljajo Slovenijo v svetu. S strani države si želijo svežega vetra, je dejal Matjaž Učakar in kot primer neustrezne ureditve navedel, kako v podjetjih iščejo vse mogoče vrzeli, kako bi nagradili dobre delavce, ne da bi ob tem še enkrat toliko denarja plačali državi, ali da zaradi minimalne denarne nagrade nagrajeni delavci ne bi izgubili nekaterih socialnih pravic. Še vedno sta problematični plačilna disciplina in slaba prepoznavnost Slovenije v svetu. Slovenski narod je obstal ne le zavoljo kulture, ampak predvsem zato, ker je bil podjeten: »Upamo na boljše čase in da večkrat brez sramu na glas povemo, da smo pomembni za to državo.«
Direktor RA Savinja Žalec Stojan Praprotnik in vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka
Predsednik UO Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Matjaž Učakar
Župan Janko Kos je gospodarstvenike povabil, naj najdejo podjetniški interes kot soinvestitorji tudi v nekaterih projektih, ki jih je pripravila občina. Med največjimi projekti s področja gospodarstva je center zdravja in aktivnega življenja Vrbje oziroma eko kamp.
Podrobneje je projekt, ki je za zdaj še v idejni zasnovi in poleg hišic iz naravnega materiala predvideva tudi javno naravno kopališče, predstavila arhitektka Marjeta Fendre. Ob pripravi projekta so pripravili več delavnic, da bi z njimi povezali čim več ciljev in interesov tako domačinov kot turistov iz drugih krajev in držav.
Podžupanja dr. Hana Šuster Erjavec pa je predstavila fontano piv, ki bo postavljena v mestni park ob tržnici v Žalcu in za katero so že izdelali izvedbeni projekt. Tudi za ta projekt je posebna skupina izvedla več delavnic in anket, rezultati pa kažejo, da bo prva takšna fontana v državi zelo obogatila tu-'
Ob svoji 25. obletnici je podjetje Matjaž iz Petrovč žalski in petrovški osnovni šoli ter Splošni bolnišnici Celje podarilo garažna vrata in ob tem v dobrodelne namene zbralo še 1200 evrov donacij. Na prvi šolski dan je direktor podjetja Matjaž Primož Oset na povabilo ravnateljice I. OŠ Žalec Tatjane Žgank Meža tudi uradno predal vrata žalski osnovni šoli.
Spomnimo, da so na slavnostni prireditvi ob obletnici podjetja Matjaž Petrovče junija letos omenjenim ustanovam
donirali garažna vrata s pomočjo licitacije, ki jo je vodil Tadej Toš, s pomočjo poslovnih partnerjev pa zbrali dodatnih 1.200 evrov donacij. Denar, zbran z licitacijo, je podjetje Matjaž razdelilo med OŠ Petrovče za pomoč socialno šibkejšim otrokom, Društvo prijateljev mladine Žalec in Splošno bolnišnico Celje za nakup aparata za pediatrični oddelek. Podarjena garažna vrata so pod strokovnim vodstvom umetnice Nike Oblak in mentorice Zale Valenčak porisali otroci.
Direktor podjetja Matjaž Primož Oset se je skupaj z vodjo marketinga Nino Dornik udeležil prireditve ob začetku šolskega leta na I. OŠ Žalec in jim simbolno predal ključ novih vrat ter jim zaželel varno, učinkovito in dolgotrajno uporabo. Ravnateljica Tatjana Žgank Meža je ob tej priložnosti povedala, da so donacije zelo veseli, saj bodo odslej kolesa otrok varno spravljena v kolesarnici, lepo porisana vrata pa predstavljajo tudi dobrodošel okras šolske stavbe.
L. K.
Podžupanja dr. Hana Šusterje predstavila fontano piv.
ristično ponudbo Žalca. Idejo zanjo je podal takratni predse-, dnik Zveze turističnih društev Žalec Matjaž Omladič. Fontana bo za predvidoma 6 evrov ponudila tri vrste piv, turist pa bo za to dobil tudi vrček, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj.
Občina pa podjetnikom ponuja še en velik projekt - gradnjo trgovskega objekta na območju zahodnega dela Žalca, za katerega je po besedah direktorice občinske uprave Tanje Razboršek Rehar že sprejet spremenjen občinski podrobni prostorski načrt Žalec zahod, ki namesto stanovanjskih objektov med dvema sedanjim trgovskima centroma predvideva še tretjega. Območje je komunalno urejeno, zato je potrebno čim prej zagotoviti uporabo komunalne opreme.
Piknik se je nadaljeval v sproščenem druženju ob kulinaričnih dobrotah. Prav čas za sproščeno druženje pa je tisto, kar gospodarstveniki med drugim najbolj pogrešajo.
K. R., foto. T. T.
Primož Oset je predal ključe Matjaževih vrat (v ozadju) ravnateljici Tatjani Žgank Meža na pragu novega šolskega leta.
Na delu polovica delavcev
V polzelski tovarni nogavic, ki je imela poleti ob blokadi transakcijskih računov s strani Finančne uprave še 265 zaposlenih, v proizvodnji trenutno dela 133 delavcev, s prvim septembrom pa je vodenje uprave prevzel Marko Klemenčič.
Marka Klemenčiča je tik pred blokado računov imenoval nov nadzorni svet in je bil v času poletnega reševanja družbe že v Polzeli. Po besedah predsednika nadzornega sveta in v avgustu začasnega predsednika uprave družbe Petra
Kunstiča se je Marko Klemenčič že izkazal kot krizni menedžer, saj je kot predsednik uprave vodil uspešno sanacijo Pinusa iz Rač. Imenovan je bil za štiriletni mandat, to pa je v letošnjem letu že peti predsednik uprave polzelske družbe, ki je zdaj v celoti v državni lasti.
Uprava je 18. septembra zaposlenim uspela nakazati preostanek julijskih plač, še vedno pa se z lastniki dogovarja o dokapitalizaciji, ki bi zagotovila prihodnost Polzele, tovarne nogavic. Število delav-
Novi predsednik uprave Polzele, tovarne nogavic, Marko Klemenčič
cev v proizvodnji je odvisno od naročil, jesenski čas pa je za panogo izdelovanja nogavic najugodnejši.	K. R.
Na festivalu za tretje življenjsko obdobje
Arhitektka Marjeta Fendre med predstavitvijo makete - idejne zasnove eko kampa v Vrbju
Danes se Spodnja Savinjska dolina v okviru dejavnosti Dežele Celjske predstavlja tudi na 15. Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani.
ZKŠT Žalec zastopa Občino Žalec s ponudbo Ekomuze-
ja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, z blagovno znamko Zeleno zlato in ostalo turistično ponudbo Žalca ter njegove okolice, Turistično društvo Šempeter pa s ponudbo Jame Pekel in Rimske nekropole. ZKTŠ Vransko predstavlja tu-
ristično ponudbo Vranskega in okolice, Občino Vransko pa zastopajo tudi Marjetka Kapus in Vezilje Snežinke z Vranskega. Kmetija Kač iz Prebolda podobno kot na celjskem MOS-u razstavlja svoje suhomesnate izdelke.	L. K.
Gospodarstvo zagotovo želi hitreje naprej
Direktor podjetja Termotehnika Bogdan Kronovšek s predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem
Med velikimi razstavljavci tudi podjetje Matjaž
Z malimi čistilnim napravami seje predstavljalo žalsko podjetje Zagožen.
Pisana sejemska ponudba
Od 8. do 13. septembra je v Celju potekal že 48. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, letos pod naslovom Hitreje naprej. Na sejmu, ki ga je odprl predsednik vlade, so tudi letos podelili tradicionalna sejemska priznanja. Med najuspešnejšimi je bilo podjetje Termotehnika, d. o.
o., z blagovno znamko Kro-noterm iz Braslovč, ki je prejelo kar dve priznanji.
Na MOS-u tradicionalno podeljujejo priznanja Celjskega sejma, Mestne občine Celje in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Komisija Celjskega sejma je podelila dve zlati, tri srebrna in tri bronasta priznanja ter posebno priznanje, komisija občine je izbrala štiri
Na 48. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju se je na razstavnem prostoru Dežele Celjske s pestro turistično ponudbo predstavila tudi subregija Spodnje-savinjska.
ZKŠT Žalec se je predstavil s turistično ponudbo Občine Žalec, Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in savinjskim pivom Kukec, TD Šempeter s ponudbo Jame Pekel in Rimske nekropole ter peklensko vodo, Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije sta predstavila hmeljarski starešina Alojz Jelen in princesa Ana Zupanc, TD Ponikva pa je predstavilo ponudbo Eko-
loške kmetije Kozman (žita, sirupi, sokovi, marmelade, prenočišče sredi pašnika itd.).
ZKŠT Vransko se je predstavil s turistično ponudbo Občine Vransko, s svojimi ročnimi izdelki so se predstavile Vezilje Vransko, s svojo ponudbo pa tudi gostišče in prenočišče Močnikov mlin. TD Prebold je predstavilo turistično ponudbo Občine Prebold, Jasna Kač je predstavila dopolnilno dejavnost na kmetiji, svojo ponudbo pa je predstavil tudi Hotel Prebold. ZKŠT Polzela se je predstavil s turistično ponudbo Občine Polzela, obiskovalci pa so lahko pokušali dobrote lokalnih ponudnikov, med katerimi so
bili tudi sokovi kmetije Grčin s Podvina pri Polzeli. Občina Tabor je pripravila predstavitev turističnega društva GUŠT z gostinsko in nastanitveno
ponudbo Ribnika pri Lesjaku, Apartmajev pr' Brišnk - Grži-na Catering ter turistično ponudbo kmetij Weiss, Novak in Laznik.	T. T.
S pokušnje piva Kukec
nagrajence, zbornica pa je podelila dva srebrna ceha, enega bronastega in pet priznanj.
Zlato priznanje Celjskega sejma je prejelo podjetje Termotehnika, d. o. o., z blagovno znamko Kronoterm za sanitarno toplotno črpalko WP2 LF-301E. To je tehnološko dovršena črpalka za pripravo sanitarne tople vode z najboljšim izkoristkom v Evropi. Za inovativnost in izkoristek ogrevane sanitarne vode, ki ga dosega omenjena črpalka, je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Termotehniki podelila srebrni ceh.
Kronoterm je vodilni izdelovalec toplotnih črpalk pri nas, svoje izdelke razvijajo v Sloveniji in na domačem trgu jih tudi največ prodajo. Zaradi majhnosti slovenskega trga in trenutnih razmer v gospodarstvu pa je direktor Bogdan Kronovšek na sejmu napovedal: »Naša strategija v naslednjih letih je,
da dvignemo delež izvoza, ker slovenski trg stagnira in na tem področju ni napredka.«
Priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za celostno predstavitev dejavnosti, projektov in programov je prejelo tudi Mizarstvo Domen Strahovnik, s. p., iz Žalca, in sicer za ohranjanje družinske tradicije, ki traja že od leta 1878, ter sodelovanje pri praktičnem izobraževanju mizarskega poklica učencev lesarskih šol.
Sicer pa so organizatorji letošnjega Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti v Celju zadovoljni. V šestih sejemskih dneh si je ponudbo 1500 razstavljavcev iz 38 držav ogledalo 122.082 obiskovalcev, kar je približno odstotek več kot leto prej. Največ doslej je bilo tudi skupinskih tujih predstavitev, za vstop na evropski trg pa si je celjski sejem izbrala tudi Kitajska.	K. R., foto: T. T.
S pestro ponudbo se je predstavila Jasna Kač iz preboldske občine.
Med predstavitvijo Ekološke kmetije Kozman s Ponikve
Vabimo vas na
sekaško tekmovanje lastnikov gozdov
17. oktober 2015 ob 9. uri
predstavitev novosti podjetja UNIF0REST predstavitev prodajnega programa podjetij PROFI KMET, BIOMASA - KOSTANJ in ETIKS sejemski popusti do -30%
äOPÖRSST
PRODAJALNA
PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81 d, 3312 Prebold T: 03 777 U 23 M: 051 665 566 E: trgovinaßuniforest.si wwvv.uniforest.si
Drugo srečanje avtodomarjev
Trinajstič po hmeljski poti
		
'k	.c	ivin - d
	Jr 1& ; \J JRjj	
Udeleženci srečanja
Hmeljarski starešina in hmeljarska princesa v pogovoru z udeleženci druženja
Pri Dvorcu Novo Celje je zadnji avgustovski konec tedna potekalo 2. srečanje avtodomarjev Caravaning kluba Slovenije - društva slovenskih avtodomarjev. Tudi tokratno srečanje so organizirali člani kluba iz Spodnje Savinjske doline na čelu z Jelko Ogrizek ter družinama Gostečnik in Grešak.
Z bogatim programom so udeležencem srečanja približali utrip hmeljarstva, običaje in kulinariko. Organizatorji so izbrali pravi termin, saj so prav v tem času hmeljarji obirali hmelj, prav tako pa ni manjkalo raznih drugih prireditev in dogodkov. O hmeljarstvu sta na začetku tridnevnega druženja udeležencem spregovorila tudi hmeljarski starešina Alojz Jelen in hmeljska princesa Ana Zupanc, ki sta udeležence pozdravila v imenu vseh hmeljar-
skih starešin, princes in hmeljarjev.
Naslednji dan so se odpravili na pohod po hmeljski poti, na voden ogled po Žalcu in nato na druženje udeležencev pohoda pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. V nedeljo so se s kolesi podali na kmetijo Četina v Sp.
Grušovlje, kjer so si ogledali modernizirano proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, na sosednji kmetiji pa strojno obiranje hmelja. Svoje druženje so zaokrožili s skupnim kosilom ob avtodomih, nato pa se, polni prijetnih vtisov, odpravili domov.
D. Naraglav
Nepalske jedi s konzulom
Nepalski konzul (v sredini z očali) je poskrbel za kulinarični navdih njegove domovine.
V Hiši Sadeži družbe, ki že ■ drugo leto deluje v Žalcu pod okriljem Slovenske filantro-. pije, so organizirali dogodek z naslovom »Nepalska kulinarika«.
m Gostili so častnega generalnega konzula Nepala, mag. Aswina Kumarja Shrestho, ki
je skupaj s prostovoljcem Hiše, Birmanom Shrestho iz Nepala, predstavil nepalsko kulinariko. Prisotne so pozdravili podžupanja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec, ki je konzulu izročila drobno pozornost, vodja Hiše dr. Barbara Lužar in konzul. Vzdušje med obisko-
valci je najprej dvignila Joškova banda, ki jo vodi konzulov prijatelj Jože Žlaus, v nadaljevanju pa so obiskovalci okušali nepalske jedi in spoznavali aromatične začimbe dežele, ki ima edinstveno zemljepisno lego in prebivalce bogatih duš.
T. Tavčar
S pohoda po hmeljski poti
	vH	t v*t «H SjjgL,	
t *-& 1 m			
Zadnja avgustovska sobota je vsako leto dan za pohod med spodnjesavinjskimi hmeljišči. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je letos organiziral že 13. tradicionalni pohod po poti, ki jo je leta 2011 Turistična zveza Slovenije izbrala za drugo naj tematsko slovensko pot.
Začetek in konec pohoda sta bila pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. 252 pohodnikov je ob sončnem vremenu prehodilo 14 km dolgo pot, ki jih je vodila najprej do Dvorca Novo Celje, nato med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Sa-
vinji do Šempetra ter Rimske nekropole, ki so si jo lahko tudi ogledali, iz Šempetra pa so se vrnili v Žalec. Nekateri so se na cilj pripeljali z mini avtobusom.
Pohodnike sta na startu pozdravila župan Občine Žalec Janko Kos in hmeljarski starešina Alojz Jelen ob spremstvu hmeljske princese Ane Zupanc ter jim zaželela srečno in varno pot, člani turističnih društev Petrovče, Vrbje, Šempeter in ZKŠT Žalec pa so zanje pripravili okrepčila in osvežitev.
Ob vrnitvi pred ekomuzej so članice Etnološkega društva Hmeljarska vas so prikazale
obiranje hmelja na star način, predstavile običaje v hmeljišču in šaljive igre, člani odrasle gledališke skupine Kulturnega društva Gomilsko so odigrali odlomek iz igre Halo! ObirOv-ke so tu, za veselo razpoloženje pa je poskrbel harmonikar Primož Zver. Na stojnicah so se s svojo ponudbo predstavili predstavnica blagovne znamke Zelena dolina Jasmina Pepel, predstavnica VIT Vransko Marjetka Kapus, Društvo podeželskih žena Občine Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in ZKŠT Žalec.	T. Tavčar
Stebrički so stojala za kolesa
V sklopu prenove starega mestnega jedra so že lani v Žalcu namestili 20 kovinskih stebričkov, ki služijo kot stojala za 40 koles, zdaj pa so jih opremili še z nalepkami, ki poudarjajo njihovo namembnost.
»Ker imajo stebrički tudi funkcijo omejevanja prometa, je le redko kdo prepoznal njihov osnovni namen, zato se je Občina Žalec odločila, da stebričke s funkcijo stojal za kolesa opremi z nalepkami, ki pojasnjujejo njihov osnovni namen - 'za kolesa!'« je pojasnil Borut Sitar z Občine Žalec.
Občina Žalec se je pred kratkim pridružila 15 destinacijam, ki so vstopile v pilotni nacionalni program za pospeševanje trajnostnega razvoja, imenovan Zelena shema slovenskega turizma, ki se izvaja pod okriljem Slovenske turistične agencije. S tovrstnimi dejavnostmi, sledi ciljem projekta.
»Spodbujanje uporabe okolju prijaznih prevoznih sredstev je del trajnostnega razvoja destinacije. Spodbujanje uporabe koles, čim več mest za izposojo koles, polnilne postaje za električne avtomobile, urejene pohodne površine oz. čim več površin, odprtih le za pešce, so del kazalnikov traj-
wwmm
Stojala so z nalepkami postala opaznejša.
nostnega razvoja, h kateremu stremi Zelena shema slovenskega turizma,« je povedala vodja programa turizem na ZKŠT Žalec Sabina Palir.
Občino Žalec bodo z vključitvijo v projekt Zelena shema slovenskega turizma tudi ocenili po tej shemi, s tem pa ”bo pridobila celovit vpogled v trajnost destinacije in mednarodno primerljivo oceno in tudi nabor ustreznih ukrepov za izboljšave v prihodnosti. Poleg tega se bomo s pridobitvijo znaka Slovenia Green Destination na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicionirali kot okolju in družbi prijazna desti-nacija,” je povedala Sabina Palir.
V TIC-u in ekomuzeju je že nekaj časa možno najeti tudi kolesa.
L. K, foto: T. T.
Člani in somišljeniki s predsednikom	Večer tudi z evropsko poslanko
Predsednica občinskega odbora stranke DeSUS Marinka Plevčak skupaj s Karlom Erjavcem, podžupanom Marjanom Golavškom, z Emilijo Črnila in s predsednikoma žalskega in braslovškega odbora stranke Marjanom Vodebom in Brankom Ribizlom
Minister Karel Erjavec med svojim govorom
V prostorih preboldskega društva upokojencev v preboldskem Gaju je v soboto, 12. septembra, potekalo srečanje članov in somišljenikov stranke DeSUS. Srečanja se je udeležil tudi predsednik stranke in zunanji minister Karel Erjavec.
Zbrane je najprej nagovorila in pozdravila predsednica občinskega odbora stranke DeSUS in nekdanja poslanka državnega zbora Marinka Plevčak. V imenu župana je zbrane pozdravil podžupan Marjan Golavšek, osrednji govornik srečanja pa je bil predsednik stranke Karel Erjavec.
Najprej je občinskemu odboru stranke izrekel pohvalo za uspešno delo tako na področju delovanja stranke kot pri delovanju lokalne samouprave in razvoju kraja. Poudaril je, da je v vseh letih, kar prihaja v Prebold, tudi sam opazil, da je bilo veliko narejenega, zagotovo pa še bo, saj je vodstvo občine na čelu z županom Vinkom De-
belakom naklonjeno razvoju in potrebam kraja ter društvenemu delovanju. Ob tem je še dejal, da v občinah ni prostora za neko visoko politiko, ampak je naloga politikov v občini zlasti uresničevati vse tiste projekte, ki so v korist občanom. V nadaljevanju je ob orisu dela stranke DeSUS na nacionalnem nivoju izrazil zadovoljstvo, da so uresničili nekatere stvari, ki so jih zapisali v koalicijsko pogodbo, in hkrati dejal, da še marsikaj manjka, a upa, da se bo tudi to uredilo, ko se bo finančno stanje države izboljšalo. S finančnim ministrom Mramorjem se je uspel dogovoriti, da bodo upokojenci tudi leta 2016 prejeli takšen regres, kot so ga letos, kar pomeni, da bodo regresa deležni vsi tisti, ki prejemajo do 750 evrov pokojnine. Ob takšni gospodarski rasti (3 %), kot jo beležimo za leto 2014 in jo predvidevamo za letos (2,7 %), pa bo mogoče tudi usklajevanje pokojnin, kar se bo zgodilo januarja 2016. Erjavec je še
povedal, da predvidevajo ustanovitev demografskega sklada, kjer naj bi se zbirala sredstva iz prodaje podjetij. Dogovor je, da bi 10 % teh kupnin namenili v sklad, ki bi pomagal financirati usklajevanje pokojnin, regres in druge izdatke.
V drugem delu svojega govora je spregovoril o gospodarstvu in ob tem dejal, da se stanje izboljšuje, kar je predvsem zasluga izvoznikov in držav, v katere izvažamo. Dobri rezultati se kažejo tudi na področju zaposlovanja, saj se je brezposelnost v letih od 2010 do 2012, ko je bila okrog 15-odstotna, znižala pod deset. Še posebej pa je razveseljivo, da je delo dobilo veliko mladih. Erjavec je kasneje posegel še na mednarodno področje in se dotaknil begunske krize, spregovoril pa je tudi o arbitražnem sporazumu.
Zbrane udeležence so nato pozdravili tudi predsednika žalskega in braslovškega občinskega odbora stranke Marjan Vodeb in Branko Ribizel ter svetnica v Občinskem svetu Občine Prebold Emilija Černi-la. Karel Erjavec je nato odgovarjal na zanimiva, a tudi manj prijetna vprašanja, ki so se nanašala na neugoden položaj upokojencev, mladih, na vlado in njeno delovanje, na sodstvo in oprostilne sodbe, korupcijo ... Uradnemu delu je sledilo družabno srečanje, za glasbeni program pa so poskrbeli ljudski pevci Prijatelji 6 Še.
D. Naraglav
Drugi septembrski petek je na Gradu Komenda na Polzeli potekal 3. poslanski večer poslanca Državnega zbora RS Ljuba Žnidarja. Tokrat je na pogovor povabil poslanko v Evropskem parlamentu Romano Tomc.
Ljubo Žnidar in Romana Tomc sta v začetku predstavila razlike v delovanju in sestavi slovenskega in evropskega parlamenta. Medtem ko deluje v Državnem zboru RS 90 poslank in poslancev, jih je v največji evropski instituciji - Evropskem parlamentu 751 in so izvoljeni v 28 državah članicah razširjene Evropske unije. Od leta 1979 se poslanci volijo na splošnih neposrednih volitvah za 5-letni mandat. Vsaka država zase odloči, v kakšni obliki bodo potekale volitve, vendar mora zagotoviti enakopravnost spolov in tajno glasovanje. Na volitvah v Evropski parlament se uporablja proporcionalni volilni sistem. Najnižja starost za udeležbo na volitvah je 18 let, v Avstriji pa 16. Število poslank in poslancev iz posamezne države je odvisno od števila prebivalcev v tej državi. Več kot tretjina poslancev Evropskega parlamenta je predstavnic ženskega spola. Poslanci v Evropskem parlamentu pa se združujejo glede na politično in ne nacionalno pripadnost.
Čeprav sta instituciji tudi lokacijsko oddaljeni, pogosto obravnavata podobne teme, ki se tičejo vseh državljank in državljanov Evrope. Romana Tomc je v Evropskem parlamentu podpredsednica Delegacije za odnose z Japonsko, članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, namestnica v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, v posebnem Odboru za davčne odločbe in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom in v Delegaciji za odnose z Bosno in Herčegovino ter Kosovom. Med letoma 2011 in 2014 je bila poslanka Državnega zbora Republike Slovenije in tudi njegova podpredsednica. Leta 2014 je bila podpredsednica Parlamentarne skupščine sveta Evrope (PSSE) s sedežem v Strasbourgu. V okviru PSSE je kot vodja slovenske delegacije delovala v Odboru za politične zadeve. Preden je bila izvoljena za poslanko v Državni zbor RS, je bila direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, kjer se je poleg organizacijsko vodstvenih izzivov dnevno srečevala s problematiko izobraževanja in Slovenije. Njeno priljubljeno področje tudi danes ostaja področje davkov, na katerem je, takoj po končani Ekonomski fakulteti v Ljubljani, začela svojo poklicno kariero.
V vsebinskem delu večera sta poslanca spregovorila o aktualnih temah, s katerimi se trenutno sooča Evropski parlament. Na plenarnem zasedanju 9. septembra 2015 je bil v obravnavi predlog Resolucije o vzpostavi-
S poslanskega večera
tvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje, za katerega Romana Tomc meni, da gre za enega ključnih izzivov Evrope 21. stoletja, saj se trg dela nenehno spreminja. Prav tako se spreminjajo zahteve po znanju, kompetencah in izobrazbi. Evropska finančna in gospodarska kriza je upočasnila gospodarstvo in privedla do visoke stopnje brezposelnosti. Usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem na trgu dela pa zagotovo prinaša izziv za celotno Evropsko unijo. Ljubo Žnidar je z gostjo spregovoril tudi o trenutno zelo pereči migrantski krizi. Predsednik Evropske komisije Jean Claud Juncker je namreč v govoru o stanju Evropske unije po pričakovanjih največ pozornosti namenil migracijam. Romana Tomc je povedala, da jo veseli, da Evropa je in bo ostala solidarna. Tako z migranti kot tudi takrat, ko gre za solidarnost med državami članicami. Pomembno pa je predvsem, da EU zaščiti svoje interese in čim prej, ob odprtju meja, uredi zakonito priseljevanje in azilni sistem. Koraki v pravo smer so bili že storjeni, potrebno pa bo še mnogo več. Prisotne je zanimala predvsem tematika glede ukrepov Evrope za ustvarjanje novih delovnih mest. Romana Tomc in Ljubo
Žnidar sta poudarila, da Slovenija potrebuje zagon gospodarstva, saj je le gospodarstvo tisto, ki ustvarja nova delovna mesta, za svoj razvoj pa potrebuje konkurenčno poslovno okolje. Prav tako je nujno izkoristiti vsako priložnost, kjer so na voljo sredstva iz evropskih skladov. Ljubo Žnidar je predstavil tudi trenutno dogajanje v slovenskem parlamentu, oba poslanca pa sta poudarila, da lahko državljani vplivajo tako na domači kot tudi evropski parlament. Ljubo Žnidar je prisotne in ostalo javnost povabil, naj se obrnejo nanj z vprašanji in s pobudami, ki jih bo posredoval pristojnim resorjem v obliki pisnih in ustnih poslanskih vprašanj. Romana Tomc pa je povedala, da predloge državljanov tudi sama vloži v obliki amandmajev, zato bo vesela vsake pobude, predloga oz. vprašanj državljanov.
Zanimanje obiskovalcev na 3. poslanskem večeru, ki ga je vodila Dragica Sternad Pražnikar, je bilo veliko in tudi v nadaljevanju večera so z evropskimi in domačimi temami nadaljevali v neformalnem pogovoru.
Ljubo Žnidar je naslednji dogodek napovedal za pozno jesen, ko bo v Žalcu priredil 3. posvet na temo kmetijstva.
---------------------------------------------------j
Občina Žalec je vstopila v pilotni nacionalni
program Zelena shema slovenskega turizma, J
Koraki v letu 2015: pridobivanje podpore v lokalnem \ okolju, zbiranje in analize podatkov, priprava poročil.
Z izvedbo postopka bomo pridobili celovit vpogled	I
v trajnost destinacije, mednarodno primerljivo oceno in nabor ustreznih ukrepov za izboljšave.
S pridobitvijo znaka
& Slovenia Green Destination
se bomo na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicionirali kot okolju in družbi prijazna destinacija.
ZKŠT Žalec, www.zkst-zalec.si,www.tijrizem-zalec.si	j
ifžalec
T.T.
a
PRODAJALNA
.
NUDIMO KAKOVOSTEN f. IN CENOVNO UGODEN SERVIS
S MOTORNIH ŽAG IN VRTNEGA ORODJA: kosilnice, kose, vrtni traktorji, snežne freze... VSEH ZNAMK!
•lonsered (9 Husqvarna
INTER FI
<^I
PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81 d, 3312 Prebold T: 03 777 U 23 M: 051 665 566 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
Gasilke po grajskih poteh
Nastopilo 680 gasilk in gasilcev
Gasilke s članoma zgodovinsko-narodopisnega društva na dvorišču preboldske graščine
S tekmovanja v Levcu
Na tradicionalnem srečanju so se predzadnjo avgustovsko soboto družile gasilke obeh spodnjesavinjskih zvez, žalske in preboldske. Organizacija srečanja je bila letos v rokah GZ Prebold, ki je gasilke najprej popeljala po občinski grajski poti, po kateri se je v spremstvu članov Zgodovinsko-narodopisnega društva Prebold sprehodilo
45 gasilk.
Na pot so se podale izpred preboldske graščine (Pragwald), pot pa jih je vodila do Kaplje vasi, kjer je nekoč stal dvorec Gorica (Gorzhof). Nadaljevale so do komaj vidnih ostankov gradu Liebenstein, nato pa so se podale do cerkve sv. Pavla v Preboldu in v Sv. Lovrenc, kjer je ob cerkvi nekoč stal dvorec. Njihova zadnja po-
stojanka je bila v Šeščah, kjer so še vidni ostanki nekdanjega dvorca Schonbiehel, s pogledom pa so se zazrle tudi na pobočje Burkeljčevega hriba, kjer je nekoč stal grad Žaženberk (Sachsenwart).
Pohod so po petih urah hoje zaključile ob ribniku, kjer so ob dobri hrani in pijači zaokrožile prijeten dan.
D. N.
Gasilska zveza Žalec je drugo septembrsko nedeljo v sodelovanju s PGD Levec pripravila tekmovanje za članice in člane ter starejše gasilke in gasilce. Nastopilo je 40 moških, 19 ženskih in 8 ekip starejših gasilk in gasilcev. Članice in člani so se med seboj pomerili v vaji z motorno brizgalno, vaji razvrščanja in štafetnem teku na 400 m, starejši gasilci in gasilke pa v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti.
Vrstni red člani A: 1. Dreši-nja vas, 2. Andraž nad Polzelo,
3.	Dobrovlje, 4. Letuš; članice A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Kapla - Pondor, 3. Parižlje -Topovlje; člani B (nad 30 let);
1.	Dobrovlje, 2. Levec, 3. Zabu-kovica; članice B: 1. Braslovče,
2.	Levec, 3. Gomilsko; starejši gasilci: L, Drešinja vas, 2. Poni-
kva pri Žalcu, 3. Žalec, 4. Polzela; starejše gasilke: 1. Kapla - Pondor, 2. Grajska vas.
Na regijsko tekmovanje, ki bo 4. oktobra potekalo v Velenju, so se uvrstile najuspešnejše tri ekipe v vsaki kategoriji,
razen članov A, kjer je sodelovalo več kot 20 ekip in se na tekmovanje uvrstijo prve štiri ekipe, ter starejših gasilcev, kjer je normo prav tako dosegla še četrtouvrščena ekipa.
T. Tavčar
Tradicionalno športno srečanje veteranov
Delovna akcija na Žovneku
Klub zdravljenih alkoholikov Žalec (KZA), ki praznuje letos 41. leto delovanja, je v okviru svojih dejavnosti obiskal grad Žovnek. Z županom Občine Braslovče Branimirjem Strojanškom so hitro našli skupni jezik in se tretjo septembrsko nedeljo v res velikem številu udeležili delovne akcije.
40-članska ekipa KZA Žalec je pod vodstvom predsednika Danijela Reka čistila okolico gradu, pokosila travo na grajskem dvorišču in pomagala pri zidarskih delih, ki jih vodi predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Franc Kralj. Po končanem delu je župan Branimir Strojanšek poskrbel za toplo malico, ki jo je pripravila
podžupanja Danica Tajnšek.
Druženje v tem nedeljskem dopoldnevu je bilo zelo prijetno, kar je bil pravzaprav glavni namen delovne akcije, saj tudi tovrstna srečanja veliko pripomorejo pri vzdrževanju abstinence vseh uporabnikov programa KZA Žalec.
T. Tavčar
Udeleženci akcije z županom Branimirjem Strojanškom
Pokal PGD Polzela, liga GZ Žalec
		■1HpPi	§w •» 'S
i H J	KILc L	mmjJ	ril
Dobitniki medalj in pokalov s podeljevalci
V preboldskem Gaju se vsako leto konec avgusta ali v začetku septembra na športnem srečanju zberejo veterani vseh treh veteranskih organizacij, ki so pred več kot dvema desetletjema prvi v Sloveniji podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju in druženju. Pokrovitelj srečanja je Občina Prebold, prostore za druženje pa jim odstopi Društvo upokojencev Prebold.
Na srečanju so se tudi letos zbrali člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, člani Združenja
za vrednote NOB Žalec in člani žalskega odbora policijskega veteranskega združenja Sever.
Pred začetkom športnih tekmovanj so zbrane pozdravili vsi trije predsedniki veteranskih organizacij, in sicer Adi Vidmajer (ZVVS), Marijan Tu-ričnik (ZB NOB) in Rado Ga-šperič (Sever), ter preboldski župan Vinko Debelak. V svojih nagovorih so si-bili enotni, da so takšna skupna druženja še kako potrebna, saj kažejo na enotnost in prijateljstvo, ki ima svoje korenine v narodnoosvobodilni vojni in v osamosvojitvenih procesih ter vojni za Slovenijo v letih 1990 in 1991.
Z vremenom zadnja leta nimajo prave sreče, lani so na
primer morali srečanje odpovedati, letos so se na to pripravili in nekatere športne dejavnosti izpeljali v telovadnici osnovne šole, v Gaju pa so lahko kljub nestabilnemu vremenu izpeljali tudi tekmovanje v balinanju, saj je na srečo prenehalo deževati. Žal pa niso mogli izpeljati teniškega turnirja dvojic, saj sta bili igrišči preveč razmočeni.
Čeprav so športni rezultati na tem srečanju drugotnega pomena, pa je vseeno prijetno, če za svoj uspeh prejmeš priznanje. Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli medalje in pokale, nato pa so skupaj z drugimi udeleženci uživali v druženju.	D. Naraglav
Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je pripravilo 17. gasilsko tekmovanje za pokal Polzele, tekmovanje pa je veljalo tudi za 7. tekmo lige članic in članov Gasilske zveze Žalec.
Na tekmovanju za pokal Polzele je nastopilo skupaj 22 moških in ženskih ekip, ki so se med seboj pomerile v vaji z motorno brizgalno in razvrščanju. Vrstni red članice A: 1. PGD Drešinja vas, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Parižlje - To-
povlje; članice B: 1. Braslovče,
2.	Kapla - Pondor; člani A: 1. Dobrovlje, 2. Kapla - Pondor,
3.	Andraž nad Polzelo; člani B: 1. Braslovče, 2. Levec, 3. Polzela.
Končni rezultati vseh sedmih tekem: članice A: 1. Drešinja vas, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Andraž nad Polzelo Al; članice B: 1. Braslovče; člani A: 1. Dobrovlje, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Andraž nad Polzelo Al; člani B: 1. Levec, 2. Letuš,
3.	Polzela itd.	T. T.
Nastop braslovških članic
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
V šesto desetletje z optimizmom
Poseben gasilski izziv
Gasilski boj v Grižah
V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so tudi letos ob žalskem občinskem prazniku pripravili srečanje abraha-movcev žalske občine. Udeležilo se ga je več kot 80 tistih, ki so ali bodo v tem letu dopolnili petdeset let. Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, iz lastnih izkušenj pa jim je podal nekaj nasvetov
za lepo in prijetno hojo proti novim jubilejem.
Za kulturni program je poskrbela Glasbena šola Risto Savin Žalec, ki se je predstavila z dvema odličnima zasedbama tolkalcev, ki sta z zaigranimi skladbami navdušili poslušalce. Prva skupina deluje pod mentorskim vodstvom profesorja Antona Alatiča, druga pa pod vodstvom pro-
fesorja Dejana Tamšeta. Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus pa je bil letos na sprejemu v dvojni vlogi, in sicer kot organizator kulturnega programa in kot povabljenec. Kulturnemu programu je sledilo družabno srečanje, na katerem jim je na klavirsko harmoniko igral Gojko Jevšenak.
T. Tavčar
V Grižah so tamkajšnji gasilci ob dnevu odprtih vrat tudi letos organizirali gasilsko tekmovanje, imenovano Fire combat (Gasilski boj), ki od tekmovalne gasilske dvojice zahteva izjemno fizično pripravljenost, pri premagovanju različnih ovir pa je pomembno paziti na čas, zabeležiti čim manj kazenskih točk in si medsebojno pomagati.
Na tekmovališču se je v, izzivu Fire combat junior najprej predstavilo deset mladinskih in pionirskih ekip. Težji izziv je imelo enajst članskih ekip prostovoljnih gasilskih društev Ločica, Ložnica pri Žalcu, Andraž nad Polzelo, Zabukovica, Vrbje, Polzela in Griže. Izziv so tokrat opravili tudi poveljnik GZ Žalec David Krk in njegov namestnik Jani Šalej ter predsednik KS Griže Marjan Vodeb.
Fire combat je tekmovanje, na katerem gasilci v paru tekmujejo s popolno zaščitno opremo (z izolirnim dihalnim aparatom z masko), ki tehta okrog 25 kg. V prvem delu
proge morata tekmovalca z gasilskimi cevmi in ročnikom premagati 1,80 metra visoko oviro, nato 6-metrski tunel, po lestvi splezati na višino 6 metrov, se po vrvi spustiti na tla, kjer ju čaka 80-kilogramska lutka, ki jo morata odnesti v označen prostor, oddaljen 30 metrov, v zadnjem delu poligona pa imata opravka s štirimi cevmi, polnimi vode, ki jih morata vleči do določenega mesta in zadeti v tarčo. V trenutku, ko tarča pade, se čas
ustavi. Katero mesto doseže ekipa dvojic, je odvisno tudi od morebitnih napak, ki prinašajo negativne točke.
Najboljši tekmovalci uradnih tekmovanj po svetu opravijo s progo v eni minuti in 40 sekundah, na izzivu v Grižah pa so zanjo potrebovali tri minute. Gasilcem so pri izvedbi tekmovanja pomagali Gerard Krebs iz Planinskega društva K2 in Rok Repas, ki je bil zadolžen za nujno medicinsko pomoč.	D. Naraglav
Abrahamovci skupaj z županom Jankom Kosom
Dvovprege in spretnostno jahanje
Golaž tokrat kuhali v Limberku
Malteška konjenica s Polzele je pred več sto gledalci na travniku za OŠ Polzela pripravila konjeniško tekmovanje v spretnostni vožnji dvovpreg in spretnostnem jahanju.
V spretnostni vožnji dvov-preg sta zmagala Vito in David Lešar s kobilama Sina in Ptica, na drugem mestu sta pristala Andrej in Sandi Glažar s konjema Markiz in Figo, tretja pa sta bila Jakob Turšek in Ludvik Meklav s kobilama Rozi in Zora (vsi iz Konjerejskega društva Celje). Najboljša domačina Monika Zupanc in Alen Ožir s kobilama Mišo in Tyaro iz Malteške konjenice Polzela pa sta bila četrta.
Monika Zupanc in.Alen Ožir med tekmovanjem
V spretnostnem jahanju je zmago slavila Monika Zupanc s kobilo Loto iz Malteške konjenice Polzela, drugi je bil
Matjaž Selič s kobilo Beba iz Laškega in tretji Gal Ojsteršek s konjem Dalasom s Polzele.
T. Tavčar
Tretje vaške igre
Na Ložnici pri Žalcu so prvo septembrsko soboto organizirali tretje vaške igre, namenjene predvsem druženju krajanov in dobremu medsebojnemu sodelovanju s tamkajšnjimi podjetji. S tem naj bi nadaljevali tudi v prihodnje in tako naj bi prireditev postala tradicional-
na.
Zaradi slabega vremena so igre, ki jih je organizirala vaška skupnost Ložnica v sodelovanju z Mestno skupnostjo Žalec, pripravili v gasilskem domu. V šaljivem in sproščenem vzdušju so se v raznih športnih vajah pomerile štiri ekipe, in sicer Hribovci, Šampioni, Gasilke PGD Ložnica in Lisjaki. V vsaki ekipi so sode-
Organizator iger je ob razglasitvi rezultatov zmagovalcem podelil simbolična darila, z druženjem pa so nadaljevali še pozno zvečer.	D. N.
Ena od disciplin za zbranost in hitrost
lovale po štiri tekmovalke oziroma tekmovalci vseh starosti, zmagala pa je ekipa Hribovci, ki je bila najmočnejša, najhitrejša in naj spretnejša.
Zmagovalna ekipa Gamsi skupaj z Ivanom Pinterjem, članom ekipe PD Zabukovica
Letno gledališče Limberk v Grižah, kjer so letos pripravili že vrsto najrazličnejših prireditev, je zadnjo avgustovsko soboto zasedlo 18 kuharskih ekip, ki so se pomerile v kuhanju golaža za pokal KS Griže. Prireditev je že enajstič zapovrstjo pripravilo Turistično društvo Griže pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Griže.
Vsaka ekipa se je trudila tudi čim lepše urediti svoj kuhalni kotiček in omizje. Ob kuhanju v prijetnem okolju Limberka je bil čas za prijetno druženje ob raznih suhomesnatih in sladkih dobrotah ter osvežilnih napitkih. Po dobrih treh urah so vse ekipe končale s svojim kuharskim delom. Na vrsto je nato prišla komisija (Jože Glonšek, Dani Pader in Danilo Basle), ki je že med pripravo golaža opazovala delo ekip, na koncu pa ocenila jed. Kot so ob
razglasitvi rezultatov povedali sodniki, so bile vse ekipe zelo prizadevne in uspešne, saj so se vse potrudile in pripravile okusni golaž.
Največ točk je komisija dodelila golažu, ki ga je skuhala ekipa Gamsi iz Griž. Ekipo so sestavljali Srečko Tratnik, Jernej Novak in Vlado Štingl, vsi že prekaljeni kuharski mački,
ki jim je kuhanje golaža v pravo veselje. Drugo mesto je zasedla ekipa PE&GO, tretje pa ekipa PGD Zabukovica.
Poleg tekmovalnih ekip se je golažijade udeležilo tudi veliko drugih udeležencev, ki so z veseljem posegli po okusnem golažu in se skupaj s tekmovalci družili tudi po tekmovanju.
D. Naraglav
Srečanje najstarejših
Na tradicionalnem srečanju, ki ga vsako leto organizira Krajevna organizacija RK Griže v sodelovanju s KS Griže, so se zbrali krajani, starejši od 70 let. Teh je v krajevni skupnosti 420, tako da je dvorana Društva upokojencev Griže v petek, 11. septembra, pokala po šivih ob sicer polovični udeležbi vseh vabljenih.
Udeležence je najprej pozdravila predsednica KO RK Griže Cvetka Grm, ki je povezovala uradni del prireditve. V svojem govoru je izpostavila že
38-letno tradicijo teh srečanj in se zahvalila Občini Žalec in krajevni skupnosti za finančno podporo pri organizaciji tovrstnih dogodkov. Grmova je v svojem govoru na kratko predstavila delovanje tamkajšnje krajevne organizacije RK, zbrane pa so pozdravili predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb, podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, predsednica DU Griže Zabukovica Danica Vončina in podpredsednik Območne organizacije RK Žalec Janez Meglič.
Tudi tokrat so posebno po-
zornost izkazali najstarejši udeleženki in najstarejšemu udeležencu srečanja in ju obdarili s šopkom rož. Šopek sta prejela Štefanija Cimerman in Anton Cizej, ki je tudi najstarejši moški v krajevni skupnosti. Za prijeten kulturni program so poskrbeli pevke in pevci medgeneracijskega pevskega zbora DU Griže pod vodstvom Zdenke Markovič, v družabnem delu pa sta z glasbo in s pesmijo udeležence srečanja razveseljevala glasbenika Stanko Gaberšek in Matevž Čadej.	D. N.
Noč mladih navdušila občinstvo
BO!
Na petkov večer, 11. septembra, se je na polzelskem grajskem dvorišču zgodil izjemen . akustični koncert, namenjen glasbenim sladokuscem in ljubiteljem kakovostne slovenske ■ avtorske glasbe in besedil.
Glasbeno skupino BO!, energično rockovsko zasedbo sesta-
vljajo fantje iz Savinjske doline: basist Jurij Žohar, kitarist Robi Kugler, vokalist Boštjan Meh, bobnar Urban Krč ter legendarni klaviaturist Davor Klarič. Fantje so izdali že dva albuma, prvenec Dirka za notranji mir (2012) in album Okrogli svetovi (2014). Sodelovali so tudi
a kompilacijah Vala 202 Imalo dobro glasbo, v projektu ockerji pojejo pesnike, pred oletjem pa na povabilo Jureta ongyke tudi v kultni glasbeni ddaji Izštekani na Valu 202. Koncert je bil izjemno dobro biskan, obiskovalci pa navdu-mi.	T. T.
Nastopi skupin so mlade prikovali pred oder, nekatere že kar v glasbeni trans
Velik šotor je bil v slabem vremenu vreden zlata; mladi so ga napolnili do zadnjega kotička.
Študentje, zbrani pod okriljem Študentskega kluba Žalec, so tudi letos pripravili Žalsko noč mladih, ki je svoj čas potekala v sklopu Žalske noči junija, od lani pa v okviru praznovanja Občine Žalec. Vsakoletna številčna udeležba mladih dokazuje, da so mladi željni tovrstne zabave in da so zadovoljni z izborom znanih, popularnih in tudi novih glasbenih skupin.
Vreme organizatorjem na prvi septembrski petek ni bilo naklonjeno, a ker so imeli ogromen šotor, prireditev ni bila vprašljiva. Dogajanje na Žalski noči mladih 2015 je bilo razdeljeno na dva ločena odra - glavnega in elektronskega. Na glavnem so najprej nastopile predskupine Rock Heroes, Ars Groova in Earthshock, ki so ogrele občinstvo pred nastopom uveljavljenih imen slovenske glasbene scene. Kot prvi so nastopili člani skupine Nude, sledili so jim Zmelko-ow in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Nato so na oder stopili člani skupine Tabu, pred leti ustanovljene prav v Žalcu, z novo pevko Evo, na odru pa se jim je pridružila tudi prejšnja pevka Nina Vodopivec. Kot zadnja je na velikem odru nastopila skupina Jackson. Na elektronskem odru so ta večer nastopali tudi Miljenko Vuja-sin, Luke Sampller, B2B Mobo, Alex Ranerro in Minless.
Mladi in tudi manj mladi so uživali na Žalski noči mladih 2015.
Kako so jo nekateri doživeli, pa smo poskušali izvedeti tudi v anketi, ki smo jo izvedli na prireditvi. Glavni organizator, predsednik Študentskega kluba Žalec Matic Zagoričnik: »Že lani smo imeli prireditev v tem terminu v sklopu občin-
Matic Zagoričnik
skega praznika in odprtja prenovljenega mestnega jedra. Ker se je pokazal ta termin za ugoden, saj je junija več prireditev, smo se tudi letos odločili za september. Najbrž bo tako tudi v prihodnje. Res je, da vreme danes ni najugodnejše, a ker imamo šotor, ni bojazni, da ne bi mogli prireditve izpeljati tako, kot smo si zamislili. Množica obiskovalcev je dokaz, da je ta prireditev res nekaj posebnega in vredna, da jo ohranjamo.«
S tem so se strinjali' tudi udeleženci Žalske noči mladih 2015.
Niko Viher:	»Da-
našnji dan je zame še toliko bolj nepozaben. Prav danes namreč pra-NikoViher	znujem svoj
25.	rojstni dan. Pred tremi urami se mi ni niti sanjalo, da bom svoj jubilej zaokrožil na tak način. Ker sem gasilec PGD Groblja, sem za rojstni dan povabil prijatelje na druženje v gasilski dom. Tam pa so me prijatelji presenetili med drugim tudi z vstopnico za to prireditev. Po druženju v gasilskem domu smo se skupaj odpravili v Žalec in zdaj smo tu in uživamo. Je zelo prijetno in vsekakor si bom za večno zapomnil, kdaj sem imel svoj 25. rojstni dan.«
Mateja Babnik iz okolice Celja: »Za prireditev sem izvedela iz medijev in zdaj sem tu skupaj s prijateljicami, s
uživamo
Mateja Babnik V takšnem okolju se počutim bistveno mlajšo, kot sem sicer. Zelo sem zadovoljna in lahko izrečem organizatorjem vso pohvalo, saj so se res potrudili tako z izborom glasbenih skupin kot tudi z ostalo organizacijo. Tokrat sem bila prvič na tej prireditvi, z veseljem pa bom prišla še kdaj.«
Podobno je povedala tudi Saman-ta	Kuder
iz	bližine
Žalca, ki je sicer redna udeleženka Samanta Kuder te prireditve.
»Današnja prireditev je še ena izmed tistih, ki so mi pri srcu in se jih rada udeležujem. Človek v takšnem vzdušju pozabi na vsakdanje skrbi in se prepusti uživanju in druženju s prijatelji in prijateljicami. V tem ritmu življenja je takšna sprostitev pravi balzam, ki ti napolni baterije in ti da novih moči za premagovanje vsakdanjih skrbi. Študentskemu klubu velja za organizacijo res čestitati, saj so morali v to vložiti veliko časa in truda, hkrati pa upam, da bodo vztrajali s to prireditvijo tudi v prihodnje.«
Tako naši sogovorniki, pohvale pa je bilo slišati tudi od drugih in kažejo na to, da je Žalska noč mladih upravičila svoj namen, zato se bodo mnogi veselili ponovitve ob letu osorej.	D. Naraglav
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 1. oktober, ob 15. uri
Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke - srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 1. oktober, ob 16. uri
9. svečana trgatev trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu; žalski »Keuder«
(Društvo savinjskih vinogradnikov, 051428 421).
Petek, 2. oktober, ob 20. uri
94. kavarniški večer, gost Željko Perovič;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Vsako soboto v oktobru med 8. in 12. uro
podeželska tržnica (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 3. oktober, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami s prikazom ribanja zelja;
Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 3. oktober, ob 20. uri
koncert Severe Gjurin z akustično zasedbo;
Roblekova dvorana, Žalec (TD Žalec, 040 609 888).
Nedelja, 4. oktober, ob 8.30
teniški turnir ob zaključku sezone po sistemu izžrebanih parov; igrišča ob POŠ Trje (TK Trje 2000, 041 783 107).
Ponedeljek, 5. oktober, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; Osnovna šola Petrovče.
Ponedeljek, 5. oktober, ob 19. uri
Utrip domoznanstva: Filatelistično društvo Žalec se predstavi; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 7. oktober, med 9. in 18. uro
ob tednu otroka: dan odprtih vrat rudarskega muzeja;
Dom kulture Svoboda Griže (ED Srečno, 051 253 015).
Sreda, 7. oktober, ob 18.30
1. javna produkcija; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 7. oktober, ob 19. uri
Kvadrat in krog, kocka in krogla; odprtje regijske razstave JSKD; Občinska knjižnica Prebold (JSKD Žalec, 491 38 40,051 634 665).
Četrtek, 8. oktober, ob 16.30
študijsko bralno srečanje Bralno druženje na valovih časa; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 8. oktober, ob 17. uri
ob tednu otroka: Pika, pika piskrček, pripovedna predstava za otroke; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 8. oktober, ob 19. uri
odprtje razstave grafik Nataše Mirtič, častne predsednice 17. bienala otroške grafike v Žalcu;
Savinov likovni salon Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34).
Petek, 9. oktober,
17. bienale otroške grafike;
I. OŠ Žalec.
Sobota, 10. oktober, ob 7. uri
Stoperška planinska pot; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu
(PD Žalec, 031611028).
Sobota, 10. oktober, ob 8. uri
po Savinjski planinski poti; zborno mesto pri Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923).
Sobota, 10. oktober, med 10. in 12. uro
Martinov plašč: zbiranje oblačil in obutve;
Podeželska tržnica Žalec (TD Žalec, RK Žalec, MS Žalec, Občina Žalec, JKP Žalec, PGD Žalec, 040 609 888).
Nedelja, 11. oktober, ob 7. uri
Olševa;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 311 139).
Nedelja, 11. oktober, ob 17. uri
"Človek človeku", 13. dobrodelni koncert;
telovadnica I. osnovne šole Žalec (MDI Žalec, 031 230 861).
Sreda, 14. oktober, ob 17. uri
mesečni nastop učencev glasbene šole;
dvorana GŠ Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 15. oktober, ob 6. uri
Piranske soline;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Četrtek, 15. oktober, ob 19. uri
Kdo se boji kriminalk?, pogovor o žanrski literaturi s Tonetom Frelihom;
Medobčinska splošna knjižniča Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Petek, 16. oktober, ob 19. uri
odprtje likovne razstave Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec;
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 031 447 623).
Sobota, 17. oktober, ob 9. uri
35. pohod krajanov na Hom;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 200 196).
Sobota, 17. oktober, med 8. in 12. uro
Festival »Japka«; ploščad mestne tržnice (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. oktober, ob 9. uri
pohod planincev in krajanov; zbor pri osrednjem spomeniku v Migojnicah (KS Griže, 051 303 486).
Sobota, 17. oktober, ob 10. uri
Manca v svetu plesa, plesna predstava;
Plesni forum Celje; za cici abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 18. oktober, ob 17. uri
Brina Gabrovec, Tajda Krajnc; za citrarski abonma in izven;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 19. oktober, ob 19.30
iLutka, romantična komedija;
MG Ptuj in zavod Novi zato; za ponedeljkov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 20. oktober, ob 19.30
iLutka, romantična komedija;
MG Ptuj in zavod Novi zato; za torkov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 22. oktober, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura s Tanjo;
Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 22. oktober, ob 19. uri
6. pogovor iz cikla Narava in vloga ženske,
Zlatka Jambrovič;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. oktober, ob 19.30
Lidija Koceli: Moj glas, moja pot, premiera monodrame;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 24. oktober, ob 14. uri
kostanjev piknik na Bukovici (PD Žalec, 051 341 363).
Sobota, 24. oktober, ob 20. uri
koncert Vokalne skupine ZaPet; Zadružni dom Ponikva (VS ZaPet, 031 337 732).
Sobota, 24. oktober, ob 19.30
Lidija Koceli: Moj glas, moja pot, monodrama;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 25. oktober, ob 6. uri
hribi v okolici Ribnice;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Nedelja, 25. oktober, ob 17. uri
komedija Namišljeni zdravnik; Amatersko gledališče Vrba Vrbje; za člane KD Svoboda Liboje vstopnine ni, za ostale vstopnina 5 evrov;
Kulturni dom Liboje
(KD Svoboda Liboje, 041 699 361).
Od ponedeljka, 26. oktobra, do petka, 30. oktobra, med 9. in 11. uro
otroške počitniške ustvarjalnice v ekomuzeju
(Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 571 80 21).
Ponedeljek, 26. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec,'712 12 52).
Torek, 27. oktober, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Ireno Verbič;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 27. oktober, ob 20. uri
Slovenska literatura od A do Ž, komedija za izven;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 28. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Sobota, 31. oktober, ob 18. uri
po Savinjski planinski poti malo po svoje;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 239 983).
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 7. oktober,
Šaleška planinska pot;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Sobota, 10. oktober, ob 14. uri
delavnica na temo ohranimo kulturno dediščino - izdelki iz ličkanja; brunarica TD Braslovče;
TD Braslovče v sodelovanju z OŠ Braslovče
(Branko Ribizel, 031 896 938).
Sobota, 10. oktober, ob 16. uri
kožuhanje kot nekoč; brunarica TD Braslovče;
TD Braslovče
(Branko Ribizel, 031 896 938).
Nedelja, 18. oktober,
pohod Bele vode-Smrekovec;
PD Dobrovlje Braslovče (Bine Šketa, 031 506 608).
Sreda, 21. oktober, ob 17. uri
7. turnir v ciklusu mesečnih turnirjev v pospešenem šahu za osnovnošolske otroke (letnik 2000 in mlajši); prostori Braslovče 29; prijave in info.: do sobote, 17. 10. 2015;
Šahovski klub Braslovče (Ivana Flander, 040 648 069).
Nedelja, 25. oktober,
pohod na Celjsko kočo;
PD Dobrovlje Braslovče (Domen Dobnik, 041 480 527).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 3. oktober, od 8. ure dalje
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 3. oktober
Creta - 74. letnica I. fron, bitke;
KO ZB NOB Prebold (Boža Verdev).
Nedelja, 4. oktober
Pohod na Topica in Ojstra;
PD Prebold
(Mitja Cetina, 031 801 738).
Torek, 6. oktober, ob 18.30
Odprtje razstave projekta Kino (o)živi: Bilo je nekoč v Preboldu: Odprašeni filmski plakati;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sreda, 7. oktober
Prireditev ob tednu otroka: Jesenski živ žav;
igrišče vrtca Prebold (Vrtec Prebold, 703 63 90).
Sreda, 7. oktober, ob 19. uri
Odprtje razstave: Kvadrat in krog, kocka in krogla;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 10. oktober
Tradicionalno srečanje starejših občanov nad 80. let;
Gostilna Zmet;
Občina Prebold in KO RK Prebold (Nuša Strgar).
Sobota, 10. oktober
kostanjev piknik; športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Boštjan Taish, 041 793 786).
Sobota, 10. oktober, ob 19. uri
koncert Mance Izmajlove; dvorana Prebold;
Nina Izmajlov
(Občina Prebold, 031 722 250).
Torek, 13. oktober, ob 19. uri
Večer na Zofi: Gost Drago Lobnikar;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 16. oktober
pohod na Goro Oljko;
DU Prebold
(Ivan Dežnikar, 031 307 493).
Petek, 16. oktober, ob 17. uri
Otroški gledališki abonma: Pika in Cene v pravljici; dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 17. oktober, od 8. ure dalje
kmečka tržnica in predstavitev PGD Prebold, Dolenja vas, Marija reka ter PGD Sveti Lovrenc;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 17. oktober, ob 9. uri
zaključna tekma ribolova;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova (Milan Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 17. oktober, ob 18. uri
brucovanje za študente na kmečki tržnici;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 17. oktober
otroški nogometni turnir Občine Prebold (otroci do vključno letnika 2000); telovadnica OŠ Prebold;
ŠD Partizan Prebold (Dejan Vran, 070 674 634).
Sobota, 17. oktober, od 8. do 12. ure
Drobtinica 2015; pred blagovnico Mercator;
KO RK Prebold in RKS OE Žalec
(Matjaž Črešnovar, 041 601 751).
Nedelja, 18. oktober, ob 19. uri
Stand up komedija z Matjažem Javšnikom;
Kulturni dom Šešče;
KUD Šmrkl Šešče (Silvo Volmut, 041 279 287).
Torek, 20. oktober, ob 18.30
Utrip domoznanstva: Društvo za pomoč in samopomoč ljudem v stiski Moji odnosi se predstavi;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Torek, 20. oktober, od 19. do 20. ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold KO RK Prebold.
Četrtek, 22. oktober
komemoracija, pokopališče Gradec; KO ZB NOB Prebold;
Boža Verdev.
Petek, 23. oktober, ob 17. uri
slovesnost pri osrednjem spomeniku žrtvam vojne; spomenik NOB Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 24. oktober
delavnica - Noč čarovnic;
Občinska knjižnica Prebold;
KUD Svoboda
(Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 24. oktober
izlet v neznano;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Nedelja, 25. oktober, ob 16.15
spominska slovesnost v Marija Reki za žrtve medvojnega in povojnega nasilja pri križu; župnišče Prebold (Damjan Ratajc, 5724 183).
Ponedeljek, 26. oktober, ob 16. uri
vaja GZ Prebold;
Dom upokojencev Prebold;
GZ Prebold (Darko Kranjec).
Torek, 27. oktober, ob 18. uri
Prisluhnimo pravljici;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sreda, 28. oktober, ob 18.30
S knjižnico po svetu: Japonska -dežela prijaznih ljudi, templjev in vrtov;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 29. oktober, od 7. do 10. ure
krvodajalska akcija;
Gasilski dom Prebold;
KO RK Prebold in RKS OE Žalec (Matjaž Črešnovar, 041 601 751).
Petek, 30. oktober, ob 16. uri
Noč čarovnic na kmečki tržnici; Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini!
Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www. zkst-zalec. si/utr ip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
4
*Podpis (v primeru podjetja tudi iig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
Za zaključek poletja godbe	Kljukaste flavte navdušile
Pred nastopom godbenikov iz Nabrežine pri Trstu je zbrane nagovoril vodja JSKD Žalec Marko Repnik.
Med nastopom
Zadnjo avgustovsko soboto je številne prireditve pod naslovom Poletje v Žalcu zaokrožil koncert treh godb na pihala. Najprej sta na promenadnem koncertu nastopili Godba Nabrežina pri Trstu in Godba veteranov Žalec, ki sta svoj glasbeni pohod po mestu zaključili na osrednjem prireditvenem prostoru na Šlandrovem trgu, nato pa so poslušalci prisluhnili godbenikom Godbe Liboje in Godbe veteranov Žalec.
Repertoar tržaške godbe obsega slovenske narodne pesmi, jazz, operne arije in moderne popevke, vodi jo profesor Sergio Gratton in šteje približno 45 članov. V Godbi Liboje igra prav tako 45 glasbenikov, ki so
jim blizu vse glasbene zvrsti (koračnice, klasika, filmska, zabavna glasba ...), in sodi med najkakovostnejše godbe v Sloveniji, lani pa je obeležila
80-letnico svojega delovanja. Godba veteranov Žalec pa je najmlajša godba, ki izhaja iz Godbe Liboje s pridruženimi godbeniki iz drugih vrst. T. T.
V okviru festivala Seviqc Brežice, mednarodnega festivala stare glasbe, je V Dvorcu Novo Celje zadnji avgustovski petek nastopila zanimiva skupina Flanders Recorder Quartet (Flamski kvartet kljunastih flavt). Kratkemu pogovoru z umetniki in vodenim ogledom dvorca je sledil koncert, ki je glasbeno dogajanje prenesel v obdobje okoli leta 1600, v enega najzanimivejših glasbenih obdobij.
Direktor festivala Seviqc Brežice Klemen Ramovš je med drugim poudaril, da je povsod po Evropi vladala polifonija. V Italiji, z jedrom v Firencah in Benetkah, pa vzklije nov slog, barok. Skladatelji skušajo zbuditi občutke v poslušalcih z virtuoznimi variacijami, s harmonično podprtimi melodijami in z izrazno močnimi intervali. To ponovno odkritje čiste in-
strumentalne glasbe in njeno osvoboditev iz omejitev vokalne glasbe so podrobno prikazali Monteverdi, Gabrieli in mnogi drugi. Člani kvarteta, ki se je predstavil v Novem Celju, so Tom Beets, Bart Spanhove, Joris Van Goethem in Paul Van Loey. Festival Seviqc Brežice spada v
vrh evropskih festivalov stare glasbe. Dosežen ugled na širšem evropskem in svetovnem področju mu omogoča, da v Slovenijo pripelje najboljšo trenutno ponudbo po konkurenčnih cenah in da neposredno vpliva na oblikovanje evropske scene stare glasbe. T. Tavčar
Razstava žalskih likovnikov Obrazi
Fotografija likovnikov, ki so sodelovali pri ustvarjanju razstavljenih del.
Savinov likovni salon je v četrtek, 3. septembra, doživel še eno izmed številnih razstav, ki so v vseh letih obstoja bogatile kulturni utrip Žalca in Savinjske doline. Tokratno razstavo s pomenljivim imenom Obrazi so postavili na ogled članice in člani likovne sekcije KUD Žalec, ki jo vodi Janko Melanšek.
Odprtje razstave so pospremili s prijetnim kulturnim programom, ki so ga pripravili člani KUD Žalec. Dogodek, ki se ga je udeležilo veliko ljubiteljev tovrstne umetnosti, so z glasbo obogatili tolkalista Jurij Plaskan in Jernej Flajs ter VS Cantemus.
Zbrane je pozdravil Uroš Govek in povedal, da so imeli žalski likovniki svojo prvo skupinsko razstavo v teh prostorih že leta 2006, ko so svoja dela prispevali za dražbo v korist Savinovega sklada. Leto zatem so se skupaj z ZKŠT Žalec in občino odločili za vsakoletno razstavo in predstavitev svojih likovnih dosežkov v okviru občinskega praznika. Drugo leto bo to že njihova deseta razstava. Likovniki pod vodstvom novega mentorja, akademskega slikarja Uroša Potočnika
so s to razstavo presegli sami sebe. Zlasti z dvema velikima portretoma obrazov, za katerega je vsak likovnik, ki je sodeloval pri tem projektu, naslikal le del likovne kompozicije, vse slike skupaj pa tvorijo mozaik obraza.
Žalske likovnike je dolga leta vodil zdaj že pokojni akademski slikar Demal Dokovič. Kratek čas je mentorsko vlogo opravljal akademski slikar Rok
V dvorani Društva upokojencev Griže so zadnji avgustovski konec tedna že 29. leto razstavljale članice sekcije ročnih del Jelke, ki delujejo v okviru DU Griže - Zabuko-vica.
Ob odprtju razstave, ki jo je pospremilo ubrano petje Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Griže, je zbrane pozdravila podpredsednica Silva Virant. Predsednica DU Griže - Zabukovica Danica Vončina pa je na kratko predstavila delovanje sekcije in zagnanost njenih 23 članic,
Slana, zdaj pa delujejo pod vodstvom Uroša Potočnika, s katerim se lotevajo novih izzk vov, kakršno je tudi skupinsko ustvarjanje mozaičnih obrazov. O tem je občinstvu ob odprtju razstave podrobneje spregovoril tudi sam, razstavo pa je odprl žalski župan Janko Kos.
D. Naraglav
ki s svojimi izdelki sodelujejo tudi na razstavah drugod po Sloveniji. S tokratno razstavo so znova navdušile obiskovalce, čestitke za njihovo zagnano delo pa sta jim izrekla tudi predsednik KS Griže Marjan Vodeb in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. Za prijeten in zanimiv dogodek so poleg MPZ DU Griže poskrbeli člani skupine Ubrane strune in harmonikar Miha Dolinar, Fanika Burjan pa je prireditev obogatila s pokušnjo zeliščnega čaja in sadnega kruha.
D. Naraglav
Jelke z ročnimi deli
Peli so jih mati moja
Nastop družine Kos s Ponikve pri Žalcu
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, odbor za kulturne prireditve Družina poje 2015, je pod glavnim pokroviteljstvom Občine Polzela zadnjo avgustovsko nedeljo pripravilo 32. družinsko petje z naslovom Družina poje - Peli so jih mati moja.
Nekaj članic sekcije ročnih del
Letos je nastopilo 12 družinskih sestavov iz raznih slovenskih krajev. Zapeli so po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj Zdravljico. S to prireditvijo želijo Andražani ohranjati in spodbujati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodo-
ve in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali in družili. Najštevilčnejša na prireditvi je bila 13-članska družina Kos s Ponikve pri Žalcu, ki je tokrat nastopila že petnajstič, skupaj pa je nastopilo 78 pevk in pevcev.
Zbrane je pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik, nato pa jim je v imenu Državnega sveta spregovoril njegov predsednik Mitja Bervar, ki je poudaril, da je kultura od nekdaj družila ljudi, jim bogatila telo in kulturni čut, organizatorjem pa čestital za organizacijo 32. prireditve.
Prireditev so vodili David Zabukovnik, Erika Majhenič in Martina Ograjenšek, na diatonično harmoniko sta igrala Blaž in Jaka, v družabnem delu pa je nastopila Tanja Žagar s spremljevalnim ansamblom.
T. Tavčar
fžalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Desetič Od Celja do Žalca
FAG 2015 izpolnil pričakovanja
V	organizaciji Društva Dobra ideja je bila na Gradu Komenda na Polzeli do 19. septembra odprta razstava likovnih del bivše domačinke Nike Krašovec Šepič.
V	kulturnem programu so sodelovali glasbena zasedba Sakstet pod umetniškim vodstvom Gašperja Smisla in izrazni plesalki OŠ Polzela pod mentorstvom Nanike Cvikl, blejski župan Janez Fajfar pa je poslal pozdravno poslanico. Nika je namreč svoja otroška in mladostniška leta preživela najprej na Polzeli, nato v Žalcu, zdaj pa že 14 let s svojo družino živi in ustvarja na Bledu. Sicer diplomirana komunikologinja je v slikarstvu našla nov

Nika Krašovec Šepič ob enem izmed svojih razstavljenih del
življenjski izziv. Izobražuje se črpa tako iz knjig kot ob obiskih pri akademski slikarki Nataši različnih razstav po galerijah in Jan Virant, znanje in navdih pa muzejih doma in po svetu. T. T.
O vinskih svetnikih
V dvanajstih slovenskih zgodovinskih mestih so se konec septembra začeli 25. dnevi evropske kulturne dediščine, vodilo letošnjih dni pa so praznovanja. V teh dneh pa se začenja tudi obdobje trgatve in drugih jesenskih opravil. In to so bili razlogi, zaradi katerih so v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec v petek v goste povabili domačina in etnologa dr. Vita Hazlerja.
S predavanjem o vinskih svetnikih je obiskovalcem predstavil pomen in vpliv vinskih svetnikov. Najbolj znani vinski svetniki na Slovenskem, ki so neposredno povezani z vinom in s trto, so sv. Vincenc/ Vincencij (22. januar), sv. Urban (25. maj), sv. Janez Krstnik (24. junij), sv. Urh (4. julij), sv. Lovrenc (10. avgust), sv. Mihael (29. september), sv. Martin (11. november), sv. Janez
Evangelist, apostol (27. december). Tako je med župnijskimi podružničnimi cerkvami na Slovenskem okrog 350 (ali 12,13 % od 2884 katoliških cerkva na Slovenskem) posvečenih enemu od obravnavanih svetnikov Za prijeten zaključek večera pa je s pokušnjo in predstavitvijo vin poskrbelo Društvo savinjskih vinogradnikov s predsednikom Silvom Maričem.	T. T.
Eden najbolj uveljavljenih folklornih festivalov v našem delu Evrope je mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, ki ga organizirata šempetrska in celjska folklorna skupina oziroma Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca. Letošnji jubilejni 10. festival seje zaključil z gala koncertom v športni dvorani I. OŠ Žalec.
Od 7. do 13. septembra je imelo osem folklornih skupin več nastopov po osnovnih in srednjih šolah, trgovskih centrih, na trgih in prireditvah v Celju, Žalcu, Velenju in Laškem. Pokrovitelja sta bila predsednik RS Borut Pahor in UNESCO.
Poleg štirih domačih so obiskovalce navdušili plesalci s Škotske, Češke, iz Šrilanke ter Bosrte in Hercegovine. Tako je bilo tudi na gala koncertu v Žalcu, ki so ga letos zaradi gradnje
Komunikologinja s slikarsko žilico
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 3. oktobra odprta razstava z naslovom 150 let Pošte Žalec. Razstavo je avtor Veni Ferant pripravil ob praznovanju praznika Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec ter jubileja Pošte Žalec.
Z združenimi močmi so Občina Žalec, Mestna skupnost Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, ZKŠT Žalec, Pošta Slovenije in Filatelistično društvo Žalec pripravili dogodek, na katerem so -se zbrali tisti, ki imajo Žalec radi. Avtor razstave je predstavil 26 zgodb iz 150-letne zgodovine Pošte Žalec, vanje pa je vpletel tako filatelistični kot domoznanski del, saj sta neposredno povezana. Obiskovalci razstave so izvedeli, kdo je bil najstarejši poštar, občudovali so lahko stara pisma in dopisnice, odposlane iz Žalca, prebrali zanimivo novico iz starega časopisa, ki je omenjal poštne dogodke v Žalcu. Poleg najstarejšega poštnega žiga Žalca so videli tudi žig Žalca iz leta 1886, ki je imel ob nemškem tudi slovenski zapis kraja, kar dokazuje, kako
Avror razstave vem teram, oo njem voaneijica L,iaija r^ocen
je bil Žalec vedno zelo slovenski. Ker se je Pošta v Žalcu v teh 150 letih večkrat selila, so prikazane tudi njene različne lokacije. Predvsem pa je razstavljenih veliko dokumentov, ki skozi oči filatelista in Žalča-na pripovedujejo zgodbo, staro stoletje in pol.
Ob tej priložnosti je Pošta Slovenije vsem obiskovalcem razstave podarila najnovejše poštne znamke, ki so uradno izšle 25. septembra, avtor jim je razdelil katalog razstave, Mestna skupnost Žalec pa mednje razdelila pravkar izdani razglednici Žalca.
Razstavo so si ogledali številni povabljeni, med njimi tudi predsednik Filatelistične zveze Slovenije dr. Peter Suhadolc ter ' podpredsednik Igor Pirc, tajnik Evropske filatelistične zveze mag. Bojan Bračič, direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije Cvetko Sršen, predstavniki organizatorjev in lokalne skupnosti, razstavo pa je odprl žalski župan Janko Kos. V kulturnem programu so pod mentorstvom profesorice Nine Baša nastopile flavtistke, učenke GŠ Risto Savin Žalec, Estera Kos, Maja Podbrežnik in Taja Dvornik.	T. Tavčar
prizidka k Domu II. slovenskega tabora pripravili v šolski telovadnici in kjer je poleg vseh štirih gostujočih skupin zaplesala domača skupina Grifon Šempeter. V uvodu je bila prava paša za oči ognjena predstava v izvedbi plesalcev iz Šrilanke.
Plesalci gostujočih skupin so bivali v dijaškem in študent-
skem domu v Celju, prvič pa so v sodelovanju s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje pripravili tudi tržnico nacionalnih jedi sodelujočih držav. Vse folklorne skupine so se v nedeljo udeležile tudi 45. festivala narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku.
K. R., foto: T. T.
Glasbeno-literarno društvo Aletheia je tudi letos pripravilo festival akustične glasbe. V zelo toplem večeru na zadnji avgustovski petek se je v atriju Savinove hiše zbralo precej ljubiteljev tovrstne glasbe, ki jih nastopajoči niso razočarali.
Festival akustične glasbe v Žalcu nadaljuje tradicijo iz 70 in 80 let prejšnjega stoletja. »Skušamo stopati v te velike čevlje,« je ob tem v imenu organizatorja povedala Simona Kropeč, ki je predstavila vsako od sodelujočih skupin.
Na 7. Festivalu akustične glasbe FAG 2015 je občinstvo najprej ogrela domača skupina - Uroš Planinc Group. Glas-
beniki so sicer rokerji po duši, vendar igrajo tudi druge zvrsti. Za pravo akustično izvedbo (povsem brez elektrike) sta nato poskrbela Klemen Bračko in Andrej Boštjančič, sicer člana Brenči Bande in z dolgo glasbeno kilometrino.
Z akustiko in uglasbeno poezijo nekaterih pesnikov moderne je navdušila skupina Stopinje, katere začetki segajo že v leto 1998. Zelo mlada po letih in nastopih na glasbenih odrih pa je kar 7-članska skupina Čedahuči. Mladi glasbeniki so pokazali, da je pred njimi uspešna glasbena pot.
Festival je zaključila že legendarna skupina Tantadruj, ki je sodelovala že na prvih akustič-
nih festivalih v Žalcu. Še vedno
uspešno ustvarja in navdušuje svoje zvesto občinstvo, tudi na žalskem akustičnem festivalu.
Sedma izvedba festivala je tako izpolnila pričakovanja ljubiteljev akustične glasbe.
K. R., foto: T. T.

m
—
Folklorna skupina Grifon sodeluje pri organizaciji inje aktiven udeleženec festivala.
,	_ ^
Odprtje razstave 150 let Pošte Žalec
Nogometni dan na Vranskem	Zlatko Ulaga ponovno državni prvak
Tekaški gorski kronometer na Bukovico
Zlatko Ulaga iz Matk pri Preboldu je svoj 70. življenjski jubilej kronal s ponovno zmago in z naslovom državnega prvaka v kategoriji dolgi ali indijanski lok, njegov klubski kolega iz Lokostrelskega kluba Žalec Borut Žabkar pa si je v svoji disciplini z lovskim lokom priboril drugo mesto in srebrno medaljo.
Lokostrelsko državno prvenstvo je konec prejšnjega mesca potekalo v Polharskem domu na Pogorelcu pri Dolenjskih Toplicah, kjer je nastopilo več kot 200 lokostrelcev, med njimi tudi veterana Zlatko in Borut, ki sta zastopala žalski lokostrelski klub in se domov vrnila z zlato in s srebrno medaljo,
Zlatko pa je osvojil tudi naslov državnega prvaka. S tem je v svoje vitrine, kjer je okrog 250 medalj in kar nekaj pokalov in drugih odličij, dodal še eno zlato medaljo in pokal.
Zlatko se je s tem športom začel ukvarjati šele leta 2000 in tekmuje v veteranski kategoriji. Do leta 2007 je tekmoval z olimpijskim lokom in osvojil več državnih naslovov, potem pa je zaradi težav z zdravjem presedlal v kategorijo dolgi ali indijanski lok in tudi v tej kategoriji osvojil kar nekaj naslovov državnega prvaka. Tokratni naslov pa mu je še posebej pri srcu, saj ga je dosegel pri svojih 70 letih, s čimer tudi potrjuje, da je lokostrelstvo šport za vse generacije.	D. N.
Zlatko z zlatima medaljama za zmago in naslov državnega prvaka
Zmaga žalskih balinarjev
Balinarski klub Žalec je drugo septembrsko nedeljo na balinišču v žalskem športnem parku pripravil tradicionalni meddruštveni balinarski turnir. Na tekmovanju je nastopilo 16 ekip iz raznih slovenskih krajev.
Tekmovanje je bilo po besedah predsednika BK Žalec Ismeta Salkiča dobro organizirano, k pravemu športnemu vzdušju pa je pripomoglo tudi lepo vreme. Največ uspeha je imela prva ekipa BK Žalec v sestavi Latif Kulič, Dušan Di-
mič, Dotio Marinko in Marko Komljen, ki je osvojila prvo mesto.
Vrstni red: L Žalec L, 2. Cimos Tezno, 3. Premogovnik Velenje, 4. AMC Trbovlje itd.
T.T.
)
V Kopru bodo 14. oktobra potekale državne igre upokojencev v balinanju. Na državno prvenstvo se je uspelo uvrstiti tudi balinarjem športne sekcije DU Žalec, ki so v moški in ženski kategoriji zmagali na regijskem tekmovanju v Žalcu.
Udeležbo na državnem prvenstvu so si priborili med
enajstimi ekipami v moški konkurenci in med šestimi ekipami v ženski konkurenci. Na tekmovanju so poleg žalske ekipe nastopile tudi ekipe društev upokojencev Slovenske Konjice, Kasaze - Liboje, Šentjur, Lava Celje, Prebold, Dobrna, Gotovlje, Štore, Polzela in Rimske Toplice. V kategoriji žensk so se med sabo pomeri-
le ekipe društev upokojencev Gotovlje, Šentjur, Rimske Toplice, Dobrna, Slovenske Konjice in Žalec.
Žalska moška ekipa je v polfinalu premagala Šentjur, v finalu pa z rezultatom 10 : 3 Slovenske Konjice. Ženske so v polfinalni tekmi premagale ekipo Šentjurja, v finalu pa Gotovljanke.	D. N.
Skupina nogometnih zanesenjakov z Vranskega je skupaj z NK Vransko in Medobčinsko nogometno zvezo Celje v spomin na svojega pred kratkim preminulega sokrajana profesorja Janka Križnika organizirala nogometni dan na Vranskem.
V uvodni nogometni tekmi 1. SNL Ul5 je NK Šampion srečanje proti ekipi NK Veržej izgubil 2 : 3, nato pa je sledila krajša slovesnost. Zbrane sta nagovorila Jože Manfreda in Jože Rajh
iz MNZ Celje. Poudarila sta, da je Janko Križnik velik del svojega življenja posvetil športu, še posebej se je navduševal nad nogometom. Deloval je v krajevnih, občinskih, medobčinskih in državnih organizacijah, povezanih s športom. Za svoje delovanje je leta 2009 prejel naj-Višje priznanje Občine Vransko, ob 75-letnici MNZ Celje pa je postal njen častni član. V krajšem kulturnem programu je nastopila vnukinja Janka Križnika Zarja Križnik na violini, ob tej
priložnosti pa so pripravili tudi razstavo o Janku Križniku.
V nadaljevanju je sledila prijateljska tekma med legendami slovenskega nogometa (Klinton Bozgo, Aleš Čeh, Amir Karič, Vili Ameršek ...) in medgeneracijsko ekipo Janka Križnika. Zmagale so slovenske legende 3 : 2, med polčasom pa so se predstavile mlajše selekcije NK Vransko. Nogometni tekmi je sledilo druženje z legendami slovenskega nogometa.
T. Tavčar
Nogometni ekipi
Vebrov memorial
V Športnem centru Žalec je v petek, 11. septembra, potekal tradicionalni teniški turnir dvojic, ki ga že 29 let organizirajo v spomin na nekdanjega telesnokulturne-ga učitelja in velikega ljubitelja tenisa Vlada Vebra.
Turnir je tudi letos potekal v organizaciji Občine Žalec, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Teniške akademije Žalec, ki deluje pod vodstvom Tomaža Volka.
Športnega dogodka se je udeležilo več kot 30 tekmovalcev, ki so uživali v lepem vremenu in prijetnem tekmovalnem vzdušju z obilo družabnosti. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah; v prvi so se med sabo pomerile dvojice, stare do 50 let, v drugi pa dvojice nad 50 let.
V kategoriji do 50 let sta zmago slavila Ksenija Hrusti in Anže Čakš, drugo mesto sta osvojila Radovan Antlo-
ga in Primož Funtek, tretji je bil par Borut Račnik in Anali Kočevar, četrto mesto pa sta osvojila Karmen Orter in Dušan Čater.
V kategoriji nad 50 let sta zmagala Slavko Košenina in Marjan Laznik, drugo mesto je osvojil par Lojze Posedel in Savo Zupanc, tretja sta bila Bojan Račnik in Vanč Arzenšek, četrto mesto pa sta si priigrala Slavko Mežnar in Andrej Šporin.	D. N.
Udeleženci Vebrovega memoriala
V Koper moška in ženska ekipa
Tekaško društvo Savinjčan je pripravilo 1. tekaški gorski kronometer Bukovica 2015, ki se ga je udeležilo 19 izkušenih gorskih tekačev, ki so v težkih razmerah bili bitko s časom in progo, ki je bila zaradi dežja nekoliko razmočena.
Kljub temu so dosegli vrhunske čase, saj je bila magična meja 10 minut zelo ogrožena, najhitrejši Tim Seničar iz Celja pa se ji je približal na sekundo, njegov čas sé je namreč ustavil pri 10:00,82. Drugo mesto v moški kategoriji je osvojil Milan Vivod iz Mozirja (10:03,94), tretje pa Jan Kokalj (10:11,93). Med ženskami je zmago slavila Ksenija Kavčič iz Petrovč (14:25,29), drugo mesto je osvojila Urška Za-
Del udeležencev prvega teka
košek iz Migojnic (15:58,97), tretje pa Katarina Bandi z
Vranskega (16:31,54).
T.T.
Nestorjevci najuspešnejši
Na 2. pokalni tekmi v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorije do 18 let, ki je 12. septembra potekala v Luciji, so se dobro uvrstili tudi karateisti iz naše doline. Med njimi so bili najuspešnejši karateisti KK Nestor, ki so si priborili tri prva in po eno drugo in tretje mesto. Na tekmovanju je nastopilo 318 tekmovalcev iz 42 klubov.
Prva mesta na 2. pokalni tekmi so dosegli Kiti Smi-
ljan (mladinke +59 kg), Matej Žgank (mladinci -61 kg) in Tilen Kajtna (mladinci +76 kg) iz KK Nestor ter Nuša Žerjav (ml. kadetinje +50 kg) iz KK Polzela. Drugo mesto sta si priborila Tim Dvorjak (kadeti -57 kg) iz KK Nestor in Nuša Žerjav (ml. kadetinje -45 kg) iz KK Polzela, tretje mesto pa Gal Dvorjak (kadeti -57 kg) iz KK Nestor, Mai Bašič Fekonja (ml. kadeti -49 kg), Nejc Vranič (ml. kadeti -50 kg), David Vindiš (mladin-
V Čakovcu na Hrvaškem, kjer je sodelovalo 800 tekmovalcev iz devetih držav, sta Kiti Smiljan (v kategoriji mladinke +59 kg) in Tim Dvorjak (v kategoriji kadetov -57 kg) iz KK Nestor Žalec zasedla 3. mesto.
ci +76 kg) in Anika Jagarinec (kadetinje -54 kg) iz KK Polzela ter Jurij Plaskan (kadeti -70 kg) in Iris Hočevar (kadetinje +54 kg) iz KK Žalec.	L. K.
Cilj - uvrstitev v vrh lige
S trdim delom do novega rekorda
Ženski odbojkarski klub Braslovče in Športno društvo Braslovče sta v dvorani Doma kulture Braslovče predstavila ekipe, ki bodo v sezoni 2015/16 igrale v državni odbojkarski ligi (DOL). Prva ženska ekipa bo nastopila v I. DOL, druga v III. DOL center, moška ekipa pa v III. DOL vzhod.
Predstavitve v polni dvorani so se udeležili igralke in igralci vseh treh ekip, starši in ljubitelji odbojke iz občine. Zbrane je najprej nagovoril braslovški župan Branimir Strojanšek, ki je igralkam in igralcem čestital za pretekle uspehe in jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje. Župan je izrekel priznanje tudi mlajšim selekcijam, ki so bile v pretekli sezoni prav tako zelo uspešne, dekleta so namreč v kategoriji mladink postale državne prvakinje’,
dobro delo pa je zaželel tudi novemu trenerju. Predsednik ŠD Braslovče Ignac Krivec je v svojem nagovoru nekaj besed namenil moški ekipi ŠD Braslovče, ki bo nastopila v novi sezoni v III. DOL, predsednik ŽOK Braslovče Marjan Kumar pa je povedal, da je cilj ekipe uvrstitev v sam vrh.
Jedro ekipe bo ostalo nespremenjeno, le na mestu podajalke Zale Zbičajnik, ki je odšla na študij v Novo Gorico, bo zaigrala Jelena Rakovič iz Srbije. Mlajši selekciji se je kot druga podajalka pridružila Angelika Anzelc, na mesto sprejemalke pa je iz Šempetra prišla Anastazija Žnidar, ki je zamenjala Ano Marijo Vovk. Zaradi študijskih obveznosti sta prenehali igrati Anja Jerman in Nina Turnšek, trenersko mesto pa je namesto Zorana Jerončiča zasedel Slobodan
Nikolič iz Beograda. Na mestu pomočnice trenerja ostaja Damijana Mihalinec, fizični trener pa je Žan Ocvirk. Še vedno je v ekipi največ domačih perspektivnih mladih igralk. V pripravljalnem obdobju bodo odigrale več prijateljskih tekem, med drugim bodo nastopile tudi na turnirju v Beogradu. Trenirajo dvakrat na dan, prvenstveno tekmovanje pa se bo začelo 10. oktobra. Ekipo sestavljajo Špela Bednjanič, Angelika Anzelc, Nuša Mihalinec, Anastazija Žnidar, Nika Muhovič, Nika Markovič, Katja Mihevc, Maja Marovt, Katja Mihelinec, Iza Vodlan, Janja Hribernik, Nina Praunseis, Jelena Rakovič in Samanta Rituper.
Trener ženske ekipe, ki bo nastopila v III. DOL, je Andrej Hribernik, trener moške pa Simon Božič.	T. Tavčar
MARKOV*
HRlBtRBlj1
RAKOVIC
RITU***
mihm-,n5c
poobregab
ANZfcLC
BÈÒM JAN*
MUHOVIČ
Na sliki (od leve proti desni stojijo): Rakovič (18), Praunseis (16), Vodlan (14), Markovič (9), Mihevc (10), Hribernik (15), trener Nikolič, pomočnica trenerja Mihalinec, kondicijski trener Ocvirk: klečijo od leve proti desni: Muhovič (8), Marovt (11), Žnidar (6), Bednjanič (1), Podbregar (3), Mihalinec (12), Anzelc (2), Rituper (5).
Z Američankami pred evropskim
Ul trigiav
IMi **
M:fflitaovšifja.
		iS	*s m Äiy	-Sj
~ j	HeMM	V. "IS		
	.■pjt			
S tekme med slovensko in ameriško reprezentanco v Braslovčah
Od četrtka, 24., do nedelje, 29. septembra, je v Braslovčah gostovala državna reprezentanca ZDA v sedeči odbojki. Američanke so olimpijske in svetovne pod-prvakinje in zagotovo ekipa, ki bo na prihajajočih olimpijskih igrah ena od favoritinj za zlato odličje.
Kot je povedal trener slovenske reprezentance sedeče odbojke Simon Božič, je namen obiska v veliki meri pomoč naši slovenski ženski reprezentanci v sedeči odbojki pri pripravah na prihajajoče evropsko prvenstvo, ki bo od 7. do 15. novembra potekalo v Podčetrtku. Reprezentanci
sta odigrali več prijateljskih tekem, kar bo nedvomno pripomoglo k uspešnemu nastopu slovenske reprezentance na omenjenem prvenstvu. Slovenska reprezentanca trenutno zaseda peto mesto na svetovni lestvici.
T. Tavčar
Aneja (desno) med nastopom v kolumbijskem Caliju
Aneja na treningu v Žalcu
Članica AK Žalec Aneja Simončič je v letošnji sezoni znova dokazala, da talent in trdo delo obrodita dobre rezultate. Na letošnjem svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v kolumbijskem mestu Cali si je v disciplini 400 m ovire pritekla 12. mesto, hkrati pa tudi presegla svoj rekord, čeprav se ji ni vse izšlo, kot si je želela.
Dejstvo je, da se konkurenca iz leta v leto povečuje, o čemer
govori tudi podatek, da bi v letošnji finale prišla le zmagovalka prejšnjega prvenstva. V kvalifikacijskem teku je Aneja odlično tekla, saj je tehnično odtekla brez napak in se tako uvrstila v polfinale, ki je sledil čez slabih 20 ur, ter odtekla osebni rekord, in to kljub napačnemu ritmu v drugi polovici teka. Njen nastop je bil zelo uspešen, uvrstitev, ritem teka in rezultat pa kažejo, da ima še veliko rezerve, kar ji vliva dodatno voljo za prihodnje
leto, ko jo čaka nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v ruskem Kazanu. Do takrat pa bo, kot pravi, pridno trenirala in izkoriščala vse možnosti za treninge in nastope.
Ob vsem tem je tu še šola, ki ji ne povzroča težav, saj je nadpovprečno uspešna. Zdaj obiskuje 3. letnik celjske gimnazije in želimo ji, da bi tako v šoli kot na športnem področju dosegala čim boljše uspehe tudi v prihodnje.	D. N.
V novo rokometno sezono
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so novo sezono 2015/2016 v 1. ADRL začele z dvema tekmama v domači dvorani I. OŠ Žalec in enkrat zmagale, enkrat izgubile. Nocoj jih v Kopru čaka tekma z ekipo Ž.U.R.D. Koper, in sicer osmine finala pokala Slovenije. Lani so se v pokalu prebile vse do finala in nato po spopadu z ekipo RK Krim Mercator slavile drugo mesto.
V tekmi 1. kroga 1. ADRL je mlada ženska članska rokometna ekipa 17. oktobra po odličnem začetku in večini prvega polčasa izgubila v lokalnem derbiju z ekipo Celja Celjskih mesnin (končni rezultat 27 : 36, polčas 16 : 17). Prejšnjo
soboto pa je proti ekipi ŽRK Krka Novo mesto pred domačim občinstvom pokazala trdo bitko skozi vso tekmo in zmagala z rezultatom 30 : 28 (16 : 13). Nocoj čaka člansko ekipo še pokalna tekma v Kopru, naslednja tekma v domači dvorani I. OŠ Žalec pa bo v soboto, 17. oktobra, proti ekipi ŽRK Mlinotest Ajdovščina.
Uspešno sta ligaško sezono začeli dve mlajši selekciji RK Zelene Doline Žalec - kadetinje in starejše deklice A. Obe v tej sezoni vodi trener Aleš Filipčič, ki je od začetka ligaških tekmovanj tudi pomočnik trenerja članske selekcije Jerneja Rantaha. Kadetinje so prejšnjo soboto v prvi tekmi lige vzhod
v Šmartnem pri Litiji premagale ekipo RK Litija z rezultatom 14:20 (4:9), starejše deklice A pa so z vrstnicami iz RK Litija remizirale z rezultatom 19 : 19. Pred tem so starejše deklice A 17. septembra v domači dvorani premagale ekipo RK Nazarje z rezultatom 35 : 28 (17 : 14). Mlajše deklice A in B, ki začenjajo z ligaškimi tekmovanji 17. oktobra, so se izkazale v pripravljalnih tekmah. Med drugim so po treh zmagah prejšnjo soboto mlajše deklice B zasedle prvo mesto na prijateljskem turnirju v Piranu, v začetku septembra pa prav tako na prijateljskem turnirju v Nazarjah.
T. T.
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec s trenerjem Jernejem Rantahom (na sliki manjkata Maruša Kompan in Klika Oder)
f
OVEN Vaš vladar bo ves oktober v zemeljskem znaku Device, zato i vaša glavnina dejavnosti usmerjena v urejanje materialnih in finančnih za-; dev. Poleg tega bo v zemeljskih znakih še večje število planetov, kar vam bo zagotavljalo uspešnost pod pogojem, da si boste vzeli vedno dovolj časa za premislek. Pri svojem delovanju boste domiselni in izvirni. V prvi tretjini meseca se boste ukvarjali še z zaostalimi zadevami, kasneje bo pot prosta za novosti. Čustveno življenje bo nekoliko v senci ostalega dogajanja. Pretirano romantični pač ne boste, znali pa boste zelo dobro pokazati, kaj vam je všeč in kaj vam ni.
BIK Vaša vladarica Venera bo od 8. oktobra dalje potovala po sorodnem zemeljskem znaku, iz katerega bo dobro delovala. Večje število planetov v znaku Device vam je pisano na kožo in vam bo v oporo pri delovanju. Ne bodite pretirano kritični in posvetite prvo tretjino meseca preteklim dogodkom, kasneje se usmerite na kakšen nov projekt. Zapravljivi ne boste, ustvarite si lahko lep prihranek. Na zasebnem področju bo zanimivo v prvih treh tednih. Morebitne nejasnosti s partnerjem lahko dosežejo vrhunec okoli 27. v mesecu, ko bo polna Luna v vašem znaku.
DVOJČKA Ker bo vaš vladar Merkur do 9. oktobra še v tako imenovanem retrogradnem gibanju, bo ta čas odličen* da opravite s starimi zadevami in razrešite kakšna morebitna nesoglasja. Kasneje bo manj zapletov in življenje bo ponovno dobilo svoj stari ritem. Vaša vitalnost bo odlična, vzemite si dovolj časa, da boste odpravili posledice škodljivega stresa z gibanjem in rekreacijo. Saturn bo ponovno začel opozicijo, ki bo vplivala predvsem na rojene povsem na začetku prve dekade. Vzemite morebitne zdravstvene težave resno.
RAK Jesenski dnevi bodo minevali hitro, občasno boste občutili povečano notranjo nervozo in stres zaradi vseh obveznosti, ki se bodo kopičile. Nagnjeni boste k temu, da se boste preveč ukvarjali z vsako podrobnostjo, zato vam bo lahko zmanjkalo časa za prijetnejše plati življenja. Prevladovati mora bolj filozofski pogled, za kar se boste morali zavestno potruditi. Vaš trud pri delu še bo obrestoval. V zadnji tretjini meseca se bo z vstopom Sonca v sorodno vodno znamenje vaša krivulja vitalnosti začela lepo vzpenjati, počutje bo veliko boljše. Tudi ljubezen ne bo pozabila na vas!
LEV Vaša delovna vnema bo velika tudi v jesenskem obdobju. Saturnov ponovni prestop v ognjeno znamenje vam bo dajal veliko oporo v prihodnjih dveh letih. Premišljenosti in treznosti ne bo manjkalo, kar vas bo vodilo k dobrim rezultatom. Morebitni zapleti bodo mogoči do 9. v mesecu tudi v komunikaciji, in sicer zaradi vpliva retrogradnega Merkurja, zato velja povečana previdnost. V prvi tretjini meseca bo Venera potovala prav po vašem znaku, kar vas bo vidno polepšalo in naredilo želene v vsaki družbi. V ljubezni se vam kar najbolj prijazno nasmiha.
DEVICA Večje število planetov v zemeljskih znakih so dobesedno zagotovilo, da boste z manj truda uspešnejši. Zaradi tega se resnično velja potruditi, kajti v tem mesecu so lahko vaši rezultati nadpovprečni. V prvih dneh meseca velja zaradi retrogradnega gibanja vašega planeta vladarja povečana previdnost pri komunikaciji in v prometu, zelo uspešno pa boste lahko rešili zaostale zadeve. Kasneje vam bo pot na široko odprta. Ključna planeta za ljubezen Venera in Mars bosta oktobra prav v vašem znaku, zato boste ljubljenec zvezd tudi na tem področju.
TEHTNICA Sonce bo v prvih treh tednih meseca potovalo po vašem znaku, zato bo vaša vitalna energija odlična, prav tako tudi počutje. Po mlaju 13. lahko uspešno načrtujete nov ciklus delovanja, vaši načrti bodo imeli lepo podporo in vaše dejavnosti bodo dobro sprejete. Okolica vas bo podpirala, dobili boste lahko celo priznanje. Vaša vladarica Venera bo ob začetku meseca v Levu, zato boste žarčili posebno privlačno energijo. S kasnejšim prestopom v znak Device vam bo bistveno več pomenila zasebnost, zato se boste lahko celo malce umaknili iz družbe.
ŠKORPIJON Jesen je čas, v katerem se vedno dobro počutite, in tudi letošnja ne bo nobena izjema, še zlasti z vstopom Sonca v vaš znak od 23. dalje.Do takrat velja malce več previdnosti v prvi tretjini meseca zaradi neugodnega Merkurja, zlasti v komunikaciji in v prometu. Nekaj več notranjega nemira vam bo lahko povzročil položaj Marsa. Pomembno je, da sproti sproščate viške napetosti, se dovolj gibljete in tako preženete stres. Na zasebnem področju bo zanimivo in pestro. V času polne Lune, ki bo 27. v mesecu, velja povečana previdnost na vseh področjih.
STRELEC Vaš vladar Jupiter, ki potuje po znaku Device, bo od vas zahteval prilagajanje na številnih področjih. Zlasti pomembno bo usklajevanje nasprotij. Čeprav nimate energije za malenkosti, se jim boste morali v tem času posvetiti. Še zlasti boste morali paziti, da ne bo ušlo kaj pomembnega vaši pozornosti v prvi tretjini meseca. Družabno življenje bo najzanimivejše ob začetku in koncu meseca, sredinsko obdobje pa bo bolj resnobno, vendar boste kljub temu našli čas zase.
KOZOROG Vaš vladar Saturn je ponovno zaradi direktne poti v znaku ognjenega Strelca. Njegovo pospešeno gibanje bo sprostilo tudi nekatere zavrte zadeve iz preteklosti, zlasti v prvi tretjini meseca. Občutek, da se boste morali ponovno ukvarjati s tistim, kar ste že odkljukali, vas bo lahko občasno spravljal ob živce. Umirite duha in čim prej naredite tisto, kar morate, saj je to edina pot, ki vas bo vodila k pravim rezultatom. Uspešni boste, zato naj vas vodi pozitivna motivacija. Podpira vas namreč večje število planetov v sorodnem zemeljskem znaku. Tudi ljubezen se nasmiha, tista resna in prava!
VODNAR Vaš vladar Uran bo še vedno v upočasnjenem gibanju, zato boste imeli lahko pogosto občutek, da se vrtite v krogu ali pa ni večjega napredka. Brez skrbi, novosti so na pohodu in dovolj časa boste imeli, da se boste pošteno pripravili nanje. Mentalno boste zelo živahni, previdnost velja v prvi tretjini meseca zaradi manj ugodnega Merkurja, še zlasti na čustvenem področju. Kasneje si boste dali duška po mili volji in izživeli tisto', kar ste si zamislili. V prvih treh tednih bo teklo življenje v pospešenem ritmu, kar vam bo ugajalo. Poskrbite za gibanje, rekreacijo in zanimivo družbo.
RIBI Jesen vas bo očarala s svojimi barvami in želeli boste, da bi vse dobro trajalo v nedogled. Še zlasti prijetno bo od 23. dalje, ko bo Sonce vstopilo v vam naklonjeno sorodno znamenje Škorpijona. Previdnost velja v prvih dneh meseca, ko bo lahko prišlo do zamud ali zapletov. Informacije raje dvakrat preverite, ker ne bo vse tako, kot bo videti na prvi pogled. Venera in Mars bosta večji del meseca v nasprotnem znaku, zato se vam lahko občutek sreče na čustvenem področju izmika. Še zlasti zaradi tega, ker bo v opoziciji
tudi Jupiter.	
Niki Franjo Keder, s. p	Migojnice 3, Griže,
090 44 33 in	090 64 35.
Horoskop je pripravila	astrologinja Dolores,
(090 64 30 in	041 519 265
ter facebook di	olores astro).
iLutka
Romantična komedija, MG Ptuj in zavod Novi zato za gledališka abonmaja in izven 19. in 20. oktober 2015 ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec. 710 04 34. in kupikarto.si
. Nedelja, 18. oktober 2015, ob 17. uri TAJDA KRAJNC in BRINA GABROVEC
BO MOJ VNUK...
...še pel slovenske pesmi? Saj poznate to lepo vižo Borisa Kopitarja? Ne, ni me strah, da moj sedemletni vnuk ne bi pel slovenskih pesmi, saj jih že danes zna in prepeva več, kot jih je, predvidevam, kak nadpovprečno sposoben in v različne strani usmerjen strokovnjak in snovalec šolskih učbenikov in zvezkov na našem šolskem ministrstvu sploh kdaj slišal. No, to je posledica poklicne deformacije njegove mame in seveda posledično tudi njene mame, to se pravi mene. Če še enkrat poudarim, res me ni strah, da moj vnuk ne bi pel slovenskih pesmi, strah pa me je, da v šoli ne bi bil uspešen. Pa ne zato, ker ne bi bil sposoben, ker ne bi razumel, ker ne bi znal, ne, tega se ne bojim, bojim se zato, ker ne vem, ali so mu kupili prave zvezke. Kajti le pravi zvezki so pogoj za uspeh in napredovanje. Dandanes kupovanje zvezkov ni kar tako, danes morajo imeti učenci nižjih razredov zvezke »Tako lahko latain zvezke«, kot se jim reče. V teh zvezkih morajo črte, če prav razumem, imeti neke vrste ISO-razmik, to pomeni, da so to črtani zvezki in neka črta je še tako za vmes.
Pa naj razume, kdor razume. Moja sedemindevetdesetletna mama tega zagotovo ne bi razumela, saj je domačo nalogo, če niso doma imeli denarja za nov »navadno« črtani zvezek, napisala kar na papirnat »škrnicl«. In včasih je bil pogosto v rabi rek, da vsaka šola nekaj stane, ampak takrat pri tem reku nismo mislili konkretno na denar, bolj se je ta rek uporabljal tako na splošno, danes pa ta rek dobesedno pomeni denar in samo denar. Ali vi sploh veste, koliko stane šola, tista naša prava brezplačna šola?
In na koncu, ali je sploh pomembno, če bo moj vnuk pel slovenske pesmi, ali ni pomembneje, če se bo zavedal svojih korenin, kot se nadaljuje pesem. To pa je vprašanje za te naše ugledne šolske strokovnjake, ki skoraj vsako leto pogruntajo nove in nove zvezke, delovne zvezke in razne učbenike, da o učbeniku zgodovina sploh ne govorim.
Naj zaključim s svojo trditvijo, ki stoodstotno drži: Če se bo moj vnuk zavedal svojih korenin, bo še naprej pel slovenske pesmi, še več, pel jih bo tudi njegov vnuk.
V želji, da bi bile naše korenine v naši zemlji zdrave, vas lepo pozdravljam!
Ola Mar

Sobota, 17. 10. 2015, ob 10.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec Plesna predstava za cici abonma in izven
ZKST ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJE
Knjižico dobite v TIC-u Zal in na naši spletni strani.
Popusti za upokojence in za mlajše od 30 let.
Različne možnosti plač
Informacije:
TIC Žalec, tel. 710 04 34, in www.zkst-zalec.si
POTUJOČI
Savinjski hram
Z bogato ponudbo kmetij vas pričakujemo:
$ ponedeljek-petek: 8.00 g sobota: 8.00-12.00.
Informacije:
tel.: 03 572 06 26,	^^ gg
ww.zkst-zalec.si in www.turizem-zalec.si saisa	Z&Jzz.
DRUŠTVA VABIJO
KUD GRIFON ŠEMPETER, FOLKLORNA SKUPINA GRIFON ŠEMPETER vabi k sodelovanju mlade plesalke in plesalce od 15 do 35 let, saj bi radi ustanovili mlajšo folklorno skupino. Vabimo tudi starejše, da se pridružijo starejši folklorni skupini. Vaje so ob ponedeljkih ob 20. uri v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru. Informacije: Marija Zagoričnik, 031 252 004.
ŠAHOVSKO DRUŠTVO SAVINJČAN ŠEMPETER, Rimska cesta 80, Šempeter vabi vse šahovske navdušence s predznanjem ali brez, da postanejo člani šahovskega društva. Informacije o društvu najdete na spletni strani www.sdsavinjcan.eu.
DAVIDOV HRAM
Zakladnica vsega dobrega
www. davidovhram.si
Za nagrado izlet v Kvarner
Nastopilo 740 mladih gasilcev
Učenci 2. c-razreda I. OŠ Žalec so se 17. septembra skupaj z učiteljicama Andrejo Čuk in Cvetko Pušnik odpeljali na nagradni izlet v Opatijo. Izlet jim je priboril njihov sošolec, čigar likovno delo je bilo ob koncu minulega šolskega leta izbrano na natečaju Zavoda Zaupanje z naslovom Mala barka - čoln na morju.
Ob koncu prejšnjega šolskega leta sta se namreč učiteljici skupaj z učenci takratnega 1. c-razreda odločili sodelovati na likovnem natečaju, ki je bil tudi vsebinsko primeren za poletni čas.
»Otrokom sem temo podrobneje predstavila, se z njimi
veliko pogovarjala, kako bodo preživeli svoje prve najdaljše počitnice, jih spodbujala k domišljiji in ustvarjanju,« je o tem povedala Cvetka Pušnik. Nastali so čudoviti, raznoliki izdelki in poslali so jih na posredovani naslov. Na Bledu je nastala bogata razstava učencev iz vse Slovenije, glavno nagrado pa je prejel ravno učenec
1.	c. To pa ni bila nagrada samo zanj, kajti enodnevni izlet na hrvaško morje so podarili celemu razredu. »Veselje in navdušenje je bilo nepopisno. Bon za glavno nagrado nam je na šolo in v razred prinesel sam predstavnik hrvaške agencije.« Odločili so se, da bodo nagrado izkoristili, ko se bodo septem-
bra vrnili v šolske klopi. »Zamisel smo uresničili. Avtobus nas je odpeljal s postajališča I. osnovne šole Žalec. Ob prihodu na cilj nas je pričakala hrvaška vodnica. Povedala nam je nekaj osnovnih podatkov o kraju, nas popeljala do morja in otroškega igrišča. Ko smo se naužili morja in iger, so nas v bližnjem lokalu pogostili z bogatim kosilom. Tudi za potešitev žeje je bilo poskrbljeno. Čakala sta nas še poučni sprehod ob obali in seveda sladoled,« je povedala Cvetka Pušnik in dodala, da so se polni vtisov vrnili domov in o prijetni dogodivščini pripovedovali staršem, bratcem in sestricam, ki so jih prišli iskat.	L. K.
Prejšnjo nedeljo je v Športnem centru Žalec potekalo mladinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Žalec in zadnja, 4. tekma v pokalnem tekmovanju mladine savinj-sko-šaleške regije. Skupaj je nastopilo 74 ekip, kar pomeni 740 tekmovalk in tekmovalcev. Pionirke in pionirji v starosti od 6 do 11 let so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti na 400 m z ovirami in vaji razvrščanja, mladinke in mladinci od 12 do 16 let pa v vaji z ovirami, vaji razvrščanja ter štafeti na 400 m z ovirami.
Vrstni red tekmovanja GZ Žalec: pionirke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Polzela, 3. Vransko; pionirji: 1. Drešinja vas, 2. Letuš, 3. Velika Pirešica; mladinci: 1. Andraž, 2. Polzela, 3. Ojstriška vas Tabor; mladinke:
1.	Grajska vas, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Polzela.
4.	tekma pokalnega tekmovanja savinjsko-šaleške regije: pionirke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Kaplja vas, 3. Gaberke; pionirji: 1. Rečica ob Savinji 2. Drešinja vas, 3. Letuš; mladinci: 1. Andraž, 2. Lokovica, 3. Polzela; mladinke: 1. Mozirje,
2.	Grajska vas, 3. Andraž nad Polzelo. Skupno po četrti tekmi: pionirke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Mozirje, 3. Gaberke;
pionirji: 1. Lokovica 1, 2. Drešinja vas, 3. Letuš; mladinci: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Drešinja vas, 3. Lokovica; mladinke: 1. Andraž, 2. Mozirje, 3. Braslovče itd.
Prve tri ekipe v skupnem
seštevku pokalnega tekmovanja ter pionirji s Polzele, ki so med 20 ekipami zasedli 4. mesto, so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo 11. oktobra v Žalcu.
T. Tavčar
Veselje in navdušenje ob prejeti nagradi je bilo nepopisno.
Prva uradna sezona
Nogomet v družabnem vzdušju
Najbolj so uživali mladi nogometaši
Nogometni klub Žalec je sredi septembra pripravil klubski piknik, ki se ga je udeležilo več kot 100 otrok in še vsaj toliko njihovih staršev.
Otroci so se pod vodstvom animatorjev merili v različnih nalogah (igri na majhne gole, zadevanju luknje v platnu, streljanju najstrožjih kazni, vodenju med stožci...), starši pa
so sestavili svojo nogometno ekipo za nogometni turnir, na katerem sta se pomerili ekipi staršev Ul 3 in Ull ter ekipi U9 in trenerjev. V finalu sta se pomerili ekipi staršev Ul3 in trenerjev in slednji se niso pustili premagati, a pomembno je bilo druženje. Za piko na i je poskrbela Ružica, ki je spekla ogromno peciva in dve torti. Dejan Naprudnik iz NK Žalec
pa nam je ob tem duhovito prišepnil, da se je doživetje za vse udeležence končalo, ko zaradi teme ni bilo mogoče ločiti piva in torte.
L. K.
lec
v M»!«MU žtltNieA HATA
Mladi košarkarji pred počitnicami
Za Košarkarski klub Prebold 2014 se je začela prva uradna tekmovalna sezona v okviru Košarkarske zveze Slovenije. Selekciji U13 in Ul5 sta že odigrali prvi tekmi, zelo živahno pa je tudi v šoli košarke. Poleti so se preboldski košarkarji udeležili košarkarskega kampa na Zla-tiboru v Srbiji.
Košarkarskega kampa Plava zvezda na Zlatiboru se je od 12. do 19. julija udeležilo 20 mladih košarkarjev, ki so se večinoma prvič spopadli z večdnevnim treniranjem košarke, trenirali so po štiri ure in odigrali po eno tekmo na dan. Tudi zaradi hude vročine
je bil kamp naporen, vendar zelo koristen za razvoj mladih igralcev.
S treningi so začeli konec avgusta in brez dodatnih priprav, kljub temu so se igralci selekcij Ul3 in Ul5 na prvih tekmah pogumno spopadli s tekmeci. Mlajši so prvo tekmo mini pokala igrali na Polzeli, kjer so se pomerili s Hopsi, starejši pa v domači dvorani prvo ligaško tekmo z ekipo Nazarij. Zmagali so gostje s 95 proti 59, preboldska dvorana, ki so jo gradili tudi z mislijo na košarkarske tekme, pa je zaživela v pravem navijaškem vzdušju. To nedeljo bo preboldska ekipa Ul5 gostovala na Vranskem,
prihodnjo soboto pa U13 odhaja na turnir na Ptuj.
Tudi v šoli košarke je živahno, čeprav je s treningi začelo nekaj manj članov, kot jih je bilo ob koncu prejšnje sezone. Najmlajši imajo treninge ob sredah (trenutno še) in petkih ob 16.00 v Preboldu.
Treningi šole košarke in vseh selekcij potekajo v preboldski veliki in mali športni dvorani, ki ju domači klubi lahko uporabljajo brezplačno. Vodstvo kluba s trenerji bi sicer želelo več terminov za treninge, kljub temu pa je odločeno, da nadaljuje z zastavljenim štiriletnim programom ponovnega razvoja košarke v Preboldu. L. K.
Trideset let Ansambla Mira Klinca
Franjo Oset in Martina Klinc Oset sta stkala vezi med Modrijani in Ansamblom Mira Klinca.
Ansambel Mira Klinca iz Liboj praznuje letos 30 let delovanja na slovenski glasbeni sceni. Svoj jubilej so slovesno obeležili v petek, 28. avgusta. Jubilejni koncert pod velikim šotorom pri cerkvi sv. Neže v Libojah pa je bil eden od dogodkov ob praznovanju griške župnije.
Smeh in glasba od mladih nog
Miro Klinc se že od mladih nog ukvarja z glasbo. Po duši je veseljak in na svojih nastopih vedno poskrbi tudi za humorno vzdušje, največkrat v vlogi Klobasekovega Pepija. Do zdaj je napisal več kot dvesto lastnih melodij, s svojim ansamblom pa posnel veliko kaset in zgoščenk v slovenskem in nemškem jeziku. Za TV Slovenija je posnel že okrog sto skladb, pohvali pa se lahko tudi z več kot sto zmagami na različnih radijskih postajah.
Miro Klinc je izviren glasbenik, njegova glasba je prepoznavna in kakovostna, ima znanje in izkušnje, ki jih pridobiva že od šestega leta dalje, ko je začel igrati klarinet in diatonično harmoniko. Pri petnajstih je že imel svoj trio in z njim nastopal na javnih prireditvah. Dvakrat zaporedoma je postal zmagovalec Zlate harmonike Ljubečne, leta 1982 pa je zmagal tudi na mednarodnem tekmovanju, nekakšnem svetov-
nem prvenstvu harmonikarjev v Italiji. Pred ustanovitvijo svojega ansambla je bil šest let član ansambla Savinjskih 7. Za njim je torej bogata glasbena kariera.
Jubilej prava poslastica
Jubilejni koncert je bil prava poslastica za ljubitelje naro-dno-zabavne glasbe iz Savinjske doline in od drugod. Za še dodaten glasbeni naboj pa so tokrat poskrbeli tudi gostje -ansambel Modrijani, ki so s poroko svojega člana Franja Oseta z Mirovo hčerko Martino zdaj še bolj povezani z Mirom Klincem in njegovim ansamblom. Na koncertu, ki ga je vodila Maja Oderlap, so skupaj zaigrali in zapeli, svoje pa sta dodala tudi mlada zakonca Martina in Franjo kot izvrsten glasbeni duet. Tudi tokrat se je Miro Klinc prelevil v Klobasekove-
ga Pepija in postregel s svojim humorjem, kot pika na i pa je bil nastop njegovega ansambla Klobasekov Bik bend z Brglezovim Brunom. Ob koncu so številni čestitali Miru in njegovemu ansamblu, med drugim tudi žalski župan Janko Kos. Prijetno presenečenje je čakalo tudi hčerko Martino, ki je ravno ta dan praznovala 25. rojstni dan. Roman Brglez ji je namreč s prijateljema na oder prinesel veliko torto.
V Ansamblu Mira Klinca se je v teh tridesetih letih zamenjalo kar nekaj glasbenikov, stalna člana pa sta seveda ves čas Miro in njegova žena Milena. Pred leti se jima je pridružila še hčerka Martina, današnji sestav pa poleg njih sestavljajo trobentar Dejan Brečko, klarinetist Jože Belej, kitarist Gregor Rakovnik in basist Martin Pustinek.
D. Naraglav
Tradicionalno druženje težjih invalidov
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v četrtek,
3.	septembra, v Šempetru organiziralo tradicionalno srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov, ki živijo v vseh šestih spodnjesavinj-skih občinah.
Druženje, ki ga MDI Žalec organizira na podlagi socialnega programa in v dogovoru z župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je bilo že trinajsto po vrsti. Udeležilo se ga je okrog 120 invalidov in njihovih spremljevalcev, na srečanju pa so bili prisotni tudi predstavniki občin, in sicer župan Občine Žalec Janko Kos ter podžupani Ludvik Miklavc (Tabor), Igor Pungartnik (Polzela) in Danica Tajnšek (Braslovče).
POPRAVEK
V članku v avgustovski številki časopisa Nova maša v Galiciji (str. 24) smo napačno zapisali, da je nastopila Godba Hramše, čeprav je nastopila Godba Dobrna. Organizatorji so v svojih sporočilih namreč navedli samo »godba«, glede na obstoj lokalne godbe pa je naš novinar samodejno zapisal Godba Hramše. Za nastali nesporazum se opravičujemo.
Uredništvo
Nuša Ilovar na srečanju invalidov v Šempetru
O pomenu tovrstnega druženja, ki je namenjeno negibljivim, težje gibljivim in najstarejšim invalidom, starim 80 in več let, in o društvu je zbranim spregovoril predsednik Janez Meglič, ki je ob tem pozdravil vse udeležence, še posebej pa vse goste in in-
valide na invalidskih vozičkih.
V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci Reški slavčki, prijetno glasbeno vzdušje pa je skupaj s kitaristom ustvaril tudi stari znanec tovrstnih srečanj Alfonz Lesjak.
D. Naraglav

Z varni že 23 let
Simona KODRIN, s. p.	Delovni čas:
Rimska cesta 35,	pon.-pet.: 8.-18. ure
3311 Šempeter	sobota: 8.-12. ure
Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA (BREZPLAČNO OB NAKUPU OČAT): dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Pregled vida: torek, 13. in 20. 10. ter četrtek, 22.10. 2015. Naročite se!
Tildi na zdravstveno kartico!
VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL!
10-50 % POPUSTA NA GOTOVINO
Obiščite nas in videli boste bolje!
Jubilejni nastop Ansambla Mira Klinca v Libojah
Zimzelen proslavil 25-letnico delovanja
Članice skupine Zimzelen na druženju z otroki v vrtcu
Društvo za kakovostno starost Zimzelen, ki že 25 let skrbi za žalske starostnike, je proslavilo 25 let delovanja. Nastalo je v letu osamosvojitve in je prvo tovrstno društvo na Štajerskem.
V okviru društva delujeta dve skupini, ki sta usmerjeni k skrbi za zdravje in socialno klenost ter h krepitvi prijateljstva, hkrati pa spodbujata medsebojno pomoč, prenos znanj, izkušenj in modrosti, zaokroža pa ju medgeneracijsko sožitje. Skupini vodi pet voditeljic. Redna srečanja, ki potekajo vsak četrtek od 14.30 do 16. ure, so prava formula za uspeh, saj je članstvo vsa leta stabilno. Danes je v društvo včlanjenih 30 članic in članov, ki se v času srečanj predvsem veselijo pogovora - tiste iskrene dejavnosti, ki je v sodobnem svetu pogosto potisnjena na stranski tir. Vsak četrtek se pogovarjajo o novi temi. Ob
15.	obletnici so napisali knjigo, pred šestimi leti pa so pomagali članici Veroniki izdati knjigo njenih pesmi. Lani so izdali tudi knjižico najljubših pesmi, ki jih je vsak četrtek slišati iz prostorov Berganove vile v Žalcu, kjer se sestajajo. Večkrat se jim pridružijo tudi vrtčevski
otroci, s katerimi telovadijo ali jim pripovedujejo zanimive življenjske zgodbe. Dejavnostim, ki krepijo telo in duha, se enkrat mesečno pridružijo pestri izleti v naravo, v okviru katerih starostniki spoznavajo kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti naše bližnje in daljne okolice. Sledijo reku, da dokler živimo, se moramo učiti umetnosti življenja. Slednjega se učijo tudi od zanimivih gostov in njihovih predavanj ali delavnic ter somišljenikov, saj se nenehno povezujejo z drugimi sorodnimi skupinami in društvi v občini ter širše v Sloveniji.
Stabilno članstvo nedvomno potrjuje potrebo starostnikov po druženju. Že od ustanovitve skupino obiskujejo Angelca Posedel, Zofi Toman, Lizi Mohorko, Helena Čufer, Marija Klamfer, Vera Mehtig in Francka Trglav. In kaj menijo o sodelovanju v skupini? Helena Čufer je že pred leti dejala: »Lepo nam je v našem Zimzelenu. Lepo nam je, ker se redno družimo, se pogovarjamo, srečujemo zanimive ljudi. Z izleti v naravo ohranjamo zdravje, nabiramo zelišča. Zvoki in lepote narave so balzam za dušo. Obiskujemo tudi različne kraje
in zanimivosti. Ni nam dolg čas. Lepo nam je in še dolgo naj bo tako!« Lizi Mohorko k temu dodaja: »Zelo sem vesela in zadovoljna, da sem del te skupnosti. Veselim se vsakotedenskih srečanj, pogovorov, izletov ...« Podobno meni tudi Francka Trglav: »Smo kot ena družina. Pogovarjamo se tudi o svojih doživetjih, veselih in žalostnih. Posebno v veselje so mi izleti v naravo. Naše mentorice nam posredujejo vedno kaj novega in zanimivega.« Marija Klamfer pa dodaja: »Druženje z vrstnicami in vrstniki je prijetno, ker se med sabo razumemo. Včasih se je treba tudi podrediti in biti strpen do drugih. Skupaj se veselimo in zapojemo.«
D. Naraglav
Društvo za kakovostno starost Zimzelen vas prisrčno vabi, da se jim pridružite. Srečanja so vsak četrtek ob 14.30 v Bergmannovi vili v Žalcu.
Več informacij pri voditeljicah: Kristina 040 71 31 37, Marija 041 69 68 66, Marinka 03 571 67 04, Metka 041 99 00 01 in Andreja 031 63 77 88.
Brezplačna objava
S kolesom in s samim seboj po Škotski
Človek si postavlja najrazličnejše cilje, naloge, izzive ..., s katerimi želi uresničiti svoje želje, si popestriti in polepšati življenje ali preprosto narediti nekaj, kar bi ga notranje obogatilo. Vse to je na nek način s svojim podvigom uresničil tudi Joži Jerman iz Matk pri Preboldu, ki si je letos več kot mesec dni s kolesom ogledoval Škotsko in ob tem z 18 kg težkim kolesom in več kot 30 kg opreme prekolesaril 2200 km v deželi, ki se ponaša z bogato zgodovino, lepo naravo...
Škotska ga je zanimala in privlačila že nekaj let, a končnega koraka mu ni uspelo narediti. Po lanskem kolesarjenju iz Slovenije do Albanije in nazaj se je letos odločil, da poteši svojo željo in svoje hrepenenje po spoznavanju Škotske. Sopotnika ni našel in se je na avanturo podal kar sam, kar ni bilo tako enostavno, saj je prvič potoval z letalom, poleg tega pa je težave predstavljala tudi prtljaga z razstavljenim kolesom, nekaj težav pa je imel tudi z neznanjem jezika. Celoten podvig je bil tako zanj velika preizkušnja, ki pa jo je očitno dobro prestal in se notranje obogatil. Za to je bilo potrebno odšteti tudi lep kupček denarja, saj je na potovanju po Škotski, brez povratne letalske karte, porabil več kot 2200 evrov, nekoliko manj denarja pa tudi v predpripravah za nakup opreme, kot so nepremočljive obleke in torbe, pametni telefon zaradi navigacije in drugo. »Logistika je bila kar zahtevna, še posebej če potuješ sam in prvič v tujino. Veliko ur sem preživel na internetu ob iskanju informacij in opreme, a vseeno ni šlo brez težav,« je povedal Joži Jerman.
Zakaj potovanje po Škotski?
»Pravzaprav je bila to moja večletna želja. Vedel sem, da je dežela lepa in zanimiva, toda take lepote si nisem niti v sanjah predstavljal. Rad imam zgodovino in tamkajšnja kul-
turna dediščina, kar se tiče ohranjenosti in obnavljanja gradov, je milo rečeno fantastična. Še tako majhen objekt ali del gradu je obnovljen ali ga obnavljajo. Vzeti si velja tudi vsaj nekaj minut časa in prisluhniti njihovi glasbi in tradicionalnemu glasbilu - dudam. Nanje zaigrajo tudi kakšno znano skladbo. V glavnem mestu lahko slišiš dudarje, ki igrajo po vsem mestu. Toda, da slišiš ansambel dud, moraš imeti kar malo sreče. To mi je uspelo zadnje dni potovanja. Užival sem kot majhen otrok. In za takšne dni oziroma takšno doživetje se splača marsikaj potrpeti. Razlog za obisk Škotske je kolesarjenje, ki je v veliki meri moj način življenja. Kolesarim že petnajst let, vendar šele zadnja leta ugotavljam, da je potovanje s kolesom najboljši način kolesarjenja. Dirkanje na minute je dobro samo za kondicijo oziroma na tekmovanjih. Kolesarjenje z možgani "na OFF" pa je zame najboljša oblika kolesarjenja in hkrati sprostitev, saj lahko svoje možgane popolnoma prepustiš uživanju, kasneje pa tudi svoje telo,« je o razlogih za potovanje po Škotski povedal moj sogovornik in nadaljeval:
»Prva dva tedna sem kolesaril z adrenalinom in zdelo se mi je, da sem prišel prehitro na sever države. Dnevi so si bili podobni, drugačna sta bila samo vreme in cesta. Vstajal sem med sedmo in osmo uro, pojedel zajtrk in pripravil opremo za nadaljevanje poti. Najprej sem začel iskati trgovino in vedno zavil vanjo, saj nikoli ne veš, kje bo naslednja. Med vožnjo in ob postankih sem imel cel dan na razpolago za opazovanje narave in spoznavanje krajevnih znamenitosti. Najpozneje do 19.30 sem si našel prenočišče, temu so sledili raztovarjanje opreme, osebna higiena in večerja. Potem sem si vzel čas za načrtovanje poti. Prvotno sem mislil, da bom prevozil celotno severno obalo, a je nisem, saj je bilo mrzlo in kar deset dni me je zeblo v nogo. Za nameček je
bil moj cilj, severovzhodno mesto John o'Groates, zaseden s turisti in bi težko dobil prenočišče. Veliko ljudi sem srečeval, ki so pešačili v ta kraj. Ker so dnevi dolgi, na severu se začne mračiti ob 23. uri, mi je včasih ostajalo več časa za spoznavanje ljudi. Vsak dan sem imel le dve glavni skrbi, kje bom spal in kaj jedel. Tako ti ostane veliko časa za razmišljanje. Po 25 dnevih sem vse skupaj začel dojemati nekoliko bolj poglobljeno. Potovanje se je spremenilo in dobil sem nov pogled na vse skupaj. Bilo je, kot bi prehajal iz enega časa v drugega. Ko prideš do hostla v hribih, kjer televizija ne dela in imajo telefon samo za nujne primere, začneš dojemati, da je lahko življenje tudi drugačno, lepo, preprosto in brez bombardiranja novic, ki te spravljajo v slabo voljo. Imel sem čas za pogovor z drugimi potniki, s katerimi smo si delili zgodbe, primerjali poti in preprosto uživali.«
Slab začetek, dober konec
Začelo se je že s prevozom na letališče. Prevoznik je na zbirno mesto prišel s premajhnim kombijem in Joži vanj ni mogel spraviti kolesa. V zelo kratkem času je moral poiskati nekoga, ki bi ga peljal na letališče v Benetke. S pomočjo prijateljev mu je uspelo, drugače bi moral spremeniti svoj načrt, saj bi zamudil letalo. Nov zaplet ga je čakal na letališču. Škatla s kolesom je bila pretežka, a mu je to težavo nekako uspelo urediti in tudi poleteti proti Glasgowu.
»Prve dni me je skrbelo, kje bom prenočil, kaj bom jedel in kako bo z vremenom. Ko sem se naučil rezervirati nočitev in se nehal obremenjevati z dežjem in vetrom, mi je ostalo veliko časa za uživanje in za svoje misli, ki so včasih odtavale v nenadejane razsežnosti. Toda to si lahko privoščiš le, če potuješ sam. Pot naj bi potekala od Glasgowa proti zahodu do otoka Skye ob zahodni obali do severne obale. Prevozil naj
O Škotski
»Zahodna obala je posejana s hribi in z rjavo travo. Hribi so res lepi, takšnih ne vidiš pri nas. Najlepši hribi so med Ullapoolom in Durnessom. Vzhodna obala je manj gričevnata, zelena in prav tako brez dreves. Imajo pa zato velike nasade smrek. V času potovanja naj bi bilo poletje, toda že peti dan je bilo zjutraj 0 stopinj in v hribih sneg. Na zahodni obali se dež in sonce izmenjujeta v pol ure ali še manj, na vzhodni lahko dežuje več ur skupaj. Ovce so za vsakim ovinkom in teh je res ogromno. Na zahodni obali je težko na divje kampirati, ker je en meter od ceste že ograja za ovce. Na vzhodni obali je to veliko lažje, ker je več objektov. Šotor lahko postavite kamorkoli, samo pospraviti morate za sabo. Veliko je potovalnih motoristov in avtodomov, ni pa bilo kolesarjev. Srečal sem jih samo devet, pa še ti so šli v drugo smer. Ceste so slabe, asfalt je zelo grob. Vse električne vtičnice imajo dodatna stikala na OFF in ON in prvi dan sem polnil telefon eno uro, pa se ni nič poznalo. Dodatna stikala imajo tudi nekateri štedilniki in tuš kabine. Voda ne priteče, če zunaj ne pritisneš stikala. Zajtrki so tradicionalno angleški: jajca, šunka, klobase, fižol, črni puding, ocvrt paradižnik in dve rezini toasta. Naredijo ti ga tudi po željah, ne poznajo pa kruha v takšni obliki kot pri nas. Imajo toast, žemlje za hamburger in štručke, podobne francoskim. Škoti so zelo prijazni in ustrežljivi. Z besedami prosim, hvala in oprostite boste dosegli vse. Vedno so ti pripravljeni pomagati. Ko sem se pripeljal na kakšno križišče in predolgo gledal okoli sebe, ko sem iskal pot, se je vedno našel kdo, ki mi je ponudil pomoč. Dvakrat sta mi dve ženski 15 minut iskali prenočišče po telefonu na svoje stroške. In podobnih primerov je bilo še več. Škoti so zelo previdni in strpni šoferji, ko pa se prelevijo v pešca ali kolesarja, malokdo upošteva rdečo luč. Še policiste na kolesu sem videl, kako so prevozili rdečo luč. Cene so visoke za naš standard. Čaj stane dobra 2 evra, kava je skoraj 4 evre, pivo Guinness je od 4,50 evra do 6 evrov. Tudi hrana je lahko draga. V nekem lokalu je bila cena za ocvrt zrezek brez priloge 27 evrov.« je povedal Joži Jerman.	D. N.
Ob pogledu na grad Dunnotar ob Severnem morju, in podobnih gradov je na Škotskem res veliko, je poplačan ves trud.
V/! s:
Joži s svojim kolesom polnih 2200 km
Prepoznavne škotske dude so Jožiju posebej všeč.
bi celo severno obalo do vzhoda in nato ob vzhodni obali v notranjost države. Od tu pa spet nazaj do vzhodne obale in ponovno v notranjost do Edinburga in Glasgowa. Žal je bil to račun brez krčmarja, saj sem se moral prilagajati vremenu, cesti in nočitvam. A na koncu sem bil ne glede na nekoliko spremenjeno traso zadovoljen in bogatejši za mnoga spoznanja. Na tem potovanju sem doživel doslej največjo avanturo v svojem življenju. Bilo je lepo in nepozabno pa tudi naporno,
Joži Jerman pred gradom Eilean Donan
včasih že na meji vzdržljivosti, saj je skoraj vsak dan deževalo, pihal je veter in je bilo zato prav hladno. Toda bilo je vredno, saj sem spoznal kar nekaj zgodovinskih krajev, gradov, si ogledal znamenito jezero Loch Ness, ki že dolgo buri duhove o vodni pošasti, se ustavil pri spomeniku, posvečenem največjemu škotskemu kralju Robertu Brucu, spomeniku legendarnega Williama Wallaca in na mostu, kjer je potekala bitka med angleškim kraljem Edvardom I. in Wallacevo vojsko. Ta most je bil na prvem mestu na seznamu mojih ciljev in hoja po tem območju, kjer je pred več kot 700 leti potekala ena najpomembnejših bitk za
Škote, je bila nekaj posebnega,« nam je še povedal Joži, ki se zahvaljuje vsem, ki so mu kakorkoli pomagali uresničiti potovanje po Škotski.
D. Naraglav
POPRAVEK
Pri objavi članka Pod Reško planino veselo živimo na str. 25 v avgustovski številki Utripa Savinjske doline se nam je pri naštevanju članov ansambla Vižarji pomotoma zapisalo ime nekdanje pevke Sanje Planko, ki je v ansamblu pela do februarja. Nova pevka, ki se je z ansamblom predstavila na prireditvi v Mariji Reki, pa je Žalčanka Melita Painkret. Za pomoto se opravičujemo________Uredništvo.
Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino
Letos mineva 150 let od rojstva Frana Robleka, ki je dal kot hmeljar, gospodarstvenik, politik in velik podpornik društvenega življenja neizbrisen pečat Žalcu, Savinjski dolini in času, v katerem je živel. O tem govorita tudi razstava, ki so jo v četrtek, 17. septembra, postavili na ogled v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Žalec, in knjižica, ki so jo izdali ob spominskem jubileju.
Projekt sta skupaj izvedla ZKŠT Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec, pri izvedbi pa so pomagali Zdenka in Danilo Goriup ter Občina Žalec, kije projekt finančno omogočila. Knjižico je izdal in založil ZKŠT Žalec, uredila sta jo Uroš Govek (ZKŠT) in Karmen Kreže (MSKŽ), oblikovala pa Majda Potočnik (ZKŠT), ki je oblikovala tudi razstavo.
Na slovesnosti ob odprtju razstave je udeležence dogodka pozdravil Uroš Govek in ob tem poudaril, da je tokratni dogodek nekaj posebnega, saj z razstavo in s knjižico ohranjamo in častimo spomin na človeka, ki je pustil veliko sledi kot hmeljar, gospodarstvenik in politik. Bil je eden izmed tistih mož, ki so v svojem času odločilno vplivali na razvoj Savinjske doline in zato so razstavo naslovili »Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino«. Ob tem je še povedal, da pogled v zgodovino, natančneje v sedemdeseta leta
19.	stoletja, pove, da so v času razvoja hmeljarstva sodelovali različni ljudje. »Zato smo tudi koncept razstave in spremljajoče brošure zastavili tako, da širše predstavimo čas in ljudi, ki so imeli pri tem razvoju pomembno vlogo. Fran Roblek je v tej zgodbi osrednja osebnost, saj se je vključeval v vse pomembne dogodke
tistega časa. V tem projektu na eni strani predstavljamo njegovo družino, njegov prispevek k razvoju hmeljarstva, sadjarstva, na drugi strani pa organizacije, v katerih je deloval. Na kratko predstavljamo hmeljarsko društvo, hmeljar-no, oznamkovalnico za hmelj, savinjsko posojilnico in razna druga društva. Posebej je izpostavljeno tudi, kakšna je bila njegova vloga v lokalni skupnosti in vloga poslanca v dunajskem parlamentu ter dvakratnega župana Žalca,« je vsebino predstavil knjižice in razstave Uroš Govek, nato pa spregovoril tudi o takratnem urbanističnem razvoju Žalca in pomenu železnice.
Od hmeljarja do župana
Fran Roblek je bil (poleg treh sester) edini sin očeta Franca Robleka in Marije, rojene Žuža. Po končani realki v Celju je šolanje nadaljeval na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani. Ko je odslužil enoletno vojaško službo v Zagrebu, kjer je postal rezervni oficir, se je vrnil domov in prevzel domače posestvo in trško gostilno. Poročil se je z Ano Zanier, s katero sta imela sedem otrok. Leta 1887 je postal tajnik in blagajnik, kasneje tudi predsednik dirkalnega društva, ki je prirejalo konjske dirke in skrbelo za dvig konjereje. Kmalu po ustanovitvi hmeljarskega društva za Slovenijo se je vanj včlanil tudi Fran Roblek, ki je sprva postal odbornik, leta 1911 pa predsednik te stanovske organizacije. Kot pravi hmeljar je ves čas iskal nove rešitve za izboljšanje in napredek hmeljarstva. Bil je prvi, ki se je lotil škropljenja hmelja, po lastnem načrtu sije v svoji sušilnici uredil sušenje
Brglez, d. o. o.
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Pekarna in slaščičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Nik Žalec: 713 30 90,
Petrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46. Trgovine: Žalec: 713 30 82, Griže: 713 30 80, Tabor: 703 43 70, Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Laze v Tuhinju: 834 52 50, Jaka Zagorje: 566 02 80. Trgovina in bar Vrbje:713 30 86 (trgovina), 713 30 87 (bar).
Spoštovani!
Tukaj je jesen, ko nas narava obdari s svojimi darovi.
Letos bo kljub številnim vročim dnem bera dokaj bogata. Podobno je tudi s ponudbo v naših lokalih, saj se trudimo, da je naš proizvodni program pekarskih in slaščičarskih izdelkov čim bolj pester in kakovosten.
Vabimo vas, da obiščete naše lokale in si polepšate svoj vsakdan s kakšno dobro slaščico ali pa z njimi razveselite svoje najdražje, sosede, prijatelje. Naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru, Žalcu in Petrovčah vabijo. Veseli pa bomo tudi vaših naročil tort za razne jubilejne priložnosti, ki jih prav tako lahko naročite v teh lokalih.
Vabljeni!
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
Razstava krožka Deteljice
hmelja s potiskanjem toplega zraka s pomočjo velikega elektroventilatorja. Roblekov hmelj je na hmeljskih razstavah redno prejemal visoka priznanja. Na pobudo Frana Robleka in Josipa Širce je bila leta 1902 ustanovljena »Hmelj arna - prvi zavod za vsklada-nje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. Več kot trideset let je vodil Savinjsko posojilnico, ki je gmotno podprla tudi ustanovitev Hmeljarne, hkrati pa spodbudila širjenje hmelja v dolini ter izobraževanje strokovnjakov. Posvečal se je tudi sadjarstvu. Leta 1915 je kupil posestvo Mirosan, kjer je uredil velik sadovnjak. Od leta 1907 je bil predsednik podružnice Kmetijske družbe. Leta 1911 se je na njegovo pobudo, z njegovim sodelovanjem in finančnim vložkom ustanovila »Elektrarna, družba z o. z.«. Istega leta so mu podelili naziv častni občan trga Žalec za gospodarske zasluge, predvsem pa za uspešno zastopanje narodnih in gospodarskih interesov volivcev Savinjske doline v dunajskem parlamentu v letih 1907-1911. Leta 1916 je vodstvo občine prevzel Fran Roblek, ki je ostal na tem položaju do leta 1921. Ponovno je bil izvoljen za župana leta 1927 in je županoval do leta 1932. Tri leta zatem je umrl in je pokopan v družinski grobnici na žalskem pokopališču.
Fran Roblek je bil med drugim tudi vnet lovec in velik ljubitelj gora ter član savinjske podružnice slovenskega planinskega društva. Prizadeval si je tudi za gradnjo ceste Sol-čava-Logarska dolina.
Zahteven in obsežen projekt
Karmen Kreže je na svečanosti ob odprtju razstave povedala, da je bila osnova pri pripravi tega projekta brošura, izdana ob 140-letnici njegovega rojstva. Veliko gradiva so
Del razstave z začetnimi panoji
dobili pri družini Goriup, ki jim je dala na razpolago več kot 400 enot fotografskega in listnatega gradiva, ki so ga optično preslikali in tako obogatili tudi domoznansko zbirko v žalski knjižnici. Pri delu so si pomagali tudi z drugimi viri, predvsem s časopisnimi članki in knjigami. Zahtevni za prebiranje, a zanimivi za branje so bili zapisniki sej občinskega sveta, trga Žalec in občnih zborov Savinjske posojilnice, ki je vsa leta svojega delovanja delovala z dobičkom, tudi med 1. svetovno vojno. Zanimivo pa je, da je del čistega dobička vsako leto razdelila v dobrodelne namene. Krežetova je prebrala zapisnik občnega zbora Savinjske posojilnice z dne 21. Junija 1904. Tisto leto so v dobre namene razdelili denar več kot tridesetim organizacijam, med drugim Požarni brambi v Žalcu za transport in parno brizgalno, požarnim brambam v Vrbju, Arji vasi, Latkovi vasi, Grajski vasi, Gotovljah, Olepševalnemu društvu Žalec, ubogim šolarjem v Žalcu, za stavbo farne cerkve v Žalcu, kmetijski zadrugi za spodnještajersko v Žalcu, žalskemu odseku celj-
Danilo Goriup, vnuk Frana Robleka, med svojim nagovorom in čestitko ustvarjalcem
skega Sokola, savinjski podružnici slovenskega planinskega društva in raznim šolskim organizacijam, zavodom ter podpornim društvom.
Pred odprtjem razstave je z glasbo in s petjem navdušila Ana Logar iz glasbene šole Rista Savina Žalec, ki se je med drugim predstavila tudi s svojo avtorsko skladbo Spar-kli blu, Uroš Govek pa se je Zdenki in Danilu Goriupu ter Občini Žalec zahvalil za izvedbo projekta. Za izkazano pozornost njegovemu staremu
očetu se je zahvalil tudi vnuk Frana Robleka Danilo Goriup, župan Janko Kos pa je ob zahvali in čestitkah organizatorjem in izvajalcem projekta poudaril, da smo lahko ponosni na takšne može, kot je bil Franc Roblek, in takšnih bi si želeli tudi danes.
D. Naraglav
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v petek, 18. septembra, odprli razstavo z naslovom Ohranjanje kulturne dediščine naših babic - ročna dela Deteljica. Skupina deluje kot krožek v okviru Univerze za tretjo življenjsko obdobje Žalec, vodi pa jo Helena Kočič ob podpori moža Hranislava, ljubiteljskega kiparja, slikarja in risarja vzorcev za ročna dela.
Odprtje razstave je vodila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, ki je udeležence pozdravila tudi v imenu predsednice Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec Marije Masnec in prebrala njen pozdravni govor. Za prijeten uvod sta poskrbeli učenka Glasbene
šole Risto Savin Žalec Zarja Križnik in spremljevalka na klavirju Damjana Avšič.
Krožek, ki se je tokrat predstavil z razstavo, ohranja kulturno dediščino naših babic, uporablja pa tudi sodobne pristope tako pri pripravi vzorcev kot načinu izdelave. Vrsto let je krožek vodila Anica Virant, ki se je z veseljem udeležila odprtja razstave, zdaj članice krožka ustvarjajo pod vodstvom Helene Kočič.
Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila podpredsednik žalske univerze za tretje življenjsko obdobje Marijan Turičnik in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant ter ustvarjalkam izrekla čestitke za njihovo delo in
Udeleženke krožka z nekdanjo mentorico Anico Virant (sedi prva z leve) in Heleno Kočič (druga z desne)
razstavo. Odprtje razstave so vljenih mojstrovin in s prije-zaključili z ogledom razsta- tnim druženjem.	D. N.
Razvojna agencija Savinja	SS5S
Goapottaesfco interesno združenje	ti- pošta: fa.savttqa@rasawya.si; hmw.rasaWqasi
AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2015
NAPOVEDNIK
■ Četrtek, 8. 10. 2015, ob 9. uri delavnica DELOVNOPRAVNI IN DAVČNI VIDIK PRIKRITEGA
DELOVNEGA RAZMERJA IN EKONOMSKO ODVISNIH OSEB v prostorih Razvojne agencije Savinja.
• Sreda, 30. 9. 2015, ob 16. uri USTANOVNA SKUPŠČINA LAS SSD v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.
Informacije: RA Savinja, ra.savinja@ra-savinja.si, http://www.ra-savinja.si, tel. št. 03/713 68 60.
JAVNI RAZPISI V TEKU Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
194. JR - Štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016 (Ur. 1. RS, št. 55/2015). Rok: 30. 10. 2015. Informacije: 01/434 58 97.
Slovenski podjetniški sklad
Pl 2015 - Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ur. 1. RS, št. 17/2015). Rok: do 7.10. 2015 oziroma do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 53, bostjan.vidovic@podjetniskiskIad.si.
Pl TJP 2015 - Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, namenjene tehnološko inovativnim projektom (Ur. 1. RS, št. 17/2015). Rok: do 15. 10. 2015 oziroma do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 53, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis SK200 2015 - Semenski kapital - lastniški vstop za rast inovativnih podjetij v višini 200.000 evrov (Ur. 1. RS, št. 12/2015). Rok: 31. 10. 2015 oz. do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 61, nina.polanec@ podjetniskisklaćLsi.
Slovenski regionalno razvojni sklad, Ribnica
Drugi javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa (Ur. 1. RS, št. 65/2015). Rok: 12. 10. 2015 in 12. 11. 2015. Informacije: 01/836 19 53.
Eko sklad
Javni poziv 29SUB-OB15 - Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (Ur. 1. RS, št. 28/15). Rok: do 31. 12. 2015. Informacije: 01/241 48 20.
Javni poziv 31SUB-EVOB15 - Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila (Ur. 1. RS, št.
24/2015). Rok: do 31. 12. 2015. Informacije: 01/241 48 20.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve.
Več na http:// www.ra-savinja.si/projekti/e_vem.html.
IMAŠ IDEIO/PROIEKT?
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
RaS
VRTNARSTVO
LONCAREK
Savinjska cesta NN, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 32 10,041 641 585 www.loncarek.si
JESENSKA PONUDBA
MAČEHE, KRIZANTEME, RESJE IN CIKLAME
NOVO! SADIKE SADNEGA DREVJA TER JAGODIČEVJE V
LONCIH (tudi za balkone in terase)
OKRASNA DREVESCA IN TRAJNICE SADIKE ZA ŽIVO MEJO (THUYA SMARAGD) PROFESIONALNI SUBSTRATI, LUBNI DEKOR TER GNOJILA EKO-STEKLENE SVEČE IN OKRASNI PESEK
Za Vas se trudimo vzgajati kakovostne in zdrave rastline, ki bodo dobro uspevale tudi pri Vas.
KUPUJMO SLOVENSKO - VZGOJENO PRI NAS DOMA!
Prijazno vabljeni!
MATIS POHIŠTVO, PE Polzela Savinjsko nabrežje 138, 3313 Polzela Tel.: 08 205 38 48 www.matis-pohistvo.si
ANINA: romunsko mesto IMOH: nigerijski atlet NASTASE: romunski tenisač KAUN: nemški skladatelj SZULC: publicist Tad SKLERA: očesna beločnica ARAI: japonski pisatelj
Nagradna križanka »KMETIJA FLIS«
Rešitev križanke »AVTOSERVIS RONA«, objavljene v avgustovski številki Utripa: KO-AVTO-VAM-NAGAJA-VAS-AVTOSERVIS-RONA-RAZVAJA.
Izžrebani nagrajenci: 1. Bojan Račnik, Pod smrekami 16, Šempeter; 2. Marija Mohorič, Graščinska c. 15, Prebold; 3. Ana Jeršič, Vrtna ulica 101, Polzela. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje AVTOSERVIS RONA, Robert Vasle s.p., Zgornje Roje 29, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Pokrovitelj tokratne križanke je KMETIJA FLIS, Spodnje Grušovlje 6, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 13.10. 2015.
Ribiška družina Šempeter praznovala šestdesetletnico
Po postavitvi klopotca druženje pred domom
Trije predsedniki, vsi tudi člani RD Šempeter (z leve): predsednik RD Šempeter Zdenko Mak, predsednik Zveze RD Celje Peter Solar in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl
Najboljši tekmovalci jubilejnega tekmovanja (z leve): Anton Poplatnik - drugo mesto (12,42), zmagovalec Rajko Košenina (12,90 kg) in tretjeuvrščeni Branko Verdenik (7,46 kg)
Prva septembrska sobota je bila za člane Ribiške družine Šempeter kot tudi za vse njihove ribiške prijatelje in goste nekaj posebnega. Pri ribiškem domu v Preserjah so namreč praznovali 60-letnico delovanja RD Šempeter.
Ob tej priložnosti so pripravili pester program. Njihovi mlajši člani so sodelovali na tradicionalnem maratonu Ce-lje-Logarska dolin in skupaj s kolegi iz drugih ribiških družin ob Savinji skušali javnost opozoriti na težave varovanja okolja ob tej reki in tudi ob drugih vodotokih. Ob ribniku so v dopoldanskem času pripravili tekmovanje v ribolovu, popoldan pa so se zbrali v prostorih ribiškega doma na jubilejni akademiji, na kateri so predsedniki RD Šempeter, Zveze ribiških družin Celje in Ribiške zveze Slovenije zaslužnim članom podelili priznanja.
Pogled v preteklost in sedanjost
Uvod v slovesnost, ki jo je vodil Zdenko Štrucelj, so začeli pevci vokalnega kvinteta Lastovka. Zbrane je pozdravil predsednik RD Šempeter Zdenko Mak. V svojem govoru se je na kratko sprehodil skozi zgodovino delovanja društva, ki se je začela pisati 9. oktobra 1955, ko je 54 zanesenjakov organiziralo občni zbor in za prvega predsednika izbralo učitelja Ivana Dolinarja iz Griž. Leta 1959 jim je bil po odredbi takratnega ljudskega odbora dodeljen sedanji ribiški okoliš. Pomembna prelomnica je tudi leto 1968, ko so razvili svoj društveni prapor, vse bolj pa so zorele tudi ideje o pove-
zovanju in združevanju z ostalimi ribiškimi družinami. Leta 1982 so se pobratili z RD Sotla - Podčetrtek in tri leta pozneje še z RD Ptuj. V letih 1975 in 1976 so zgradili ribnike in prvi ribiški dom v Preserjah. Na prelomu tisočletja (leta 2000) so začeli z gradnjo sedanjega ribiškega doma, leto za tem pa so se preselili vanj. Zadnjih 15 let delovanja ribiške družine zaznamujejo predvsem pogostejši gradbeni in drugi posegi v ribiški okoliš, prilagajanje spremenjenim predpisom o sladkovodnem ribištvu in izvajanje obveznosti iz koncesijske pogodbe ter urejanje vodnih pravic. Od leta 2008 je namreč Vlada RS RD Šempeter podelila 30-letno koncesijo za ribiško upravljanje v šempetrskem ribiškem okolišu. Med najpomembnejše dejavnosti sodijo vlaganja ribjih mladic v varstvene revirje in poribljavanje ribolovnih revirjev z odraslimi
ribami, s čimer dolgoročno ohranjajo življenje v vodotokih in s tem tudi ribolov. Velike poplave so povzročile veliko škode. V letih 1990 in 2000 so ostali brez treh jezov v svojem revirju, kar je občutno spremenilo habitat in populacijo postrvi, lipana in sulca v Savinji. Danes je njihova največja skrb, kako obdržati oziroma ohranjati življenje v vodah pred ribojedimi pticami in onesnaževanji ter dolgotrajnimi sušami. V zadnjem času so po besedah predsednika Maka priča tudi grobim in nenadzorovanim posegom v vodotoke (poglobitve, goloseki brežin in regulacije), ki negativno vplivajo na vodni živelj.
Ščuka, da te kap in priznanja
A tokrat o težavah in problemih niso veliko govorili, saj so bile ob praznovanju v
ospredju le lepe stvari, med katere sodi tudi podelitev priznanj prizadevnim članom društva in drugim podpornikom njihovega dela. Pred tem je zbranim spregovoril predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl, ki je poudaril, da je RD Šempeter ena izmed najprizadevnej-ših v Sloveniji. Po odigranem odlomku iz predstave Toneta Partljiča Ščuka, da te kap v izvedbi članov KUD Zarja Trnovlje Srečka Centriha in Cvetke Videc in razglasitvi rezultatov dopoldanskega tekmovanja v ribolovu s plovcem sta predsednik slovenskih ribičev Miroslav Žaberl in predsednik RD Šempeter Zdenko Mak podelila priznanja RZ Slovenije. Jubilejno listino za 30-letno delo v društvu je prejel Anton Miklavc, za 40-letno Jože Goršek, dr. Ivan Kralj in Ivan Zupanc, za 60 let pa skupaj s plaketo Ribiška družina
Šempeter. Znak mladega ribiča je prejel Miha Piki, znak za ribiške zasluge so prejeli Gregor Dolinšek, Saša Đorđević, Matija Grivec, Ivan Hostič, Darko Jazbinšek, Rok Košenina, Alojz Kotnik, Venčeslav Krajnc, Srečko Serti, Rudi Urbanc, Mirko Veselič, Peter Zagožen in Aljaž Zupanc. Red za ribiške zasluge III. stopnje so podelili Francu Lopertu, red II. stopnje so si zaslužili Marko Horvat, Franc Lesjak, Alojz Ramšak in Martin Vo-
šnjak, red I. stopnje Marjan Goršek, Beno Hostič, Janez Svetko, Sandi Skrabar, Marjan Veselič, Borivoj Višnar in Franjo Zvonar, najvišje priznanje - plaketo Ribiške zveze Slovenije pa je tokrat prejel Peter Solar, sicer predsednik Zveze RD Celje in član RD Šempeter. Podeljevanje priznanj se je zaključilo s podelitvijo zahval institucijam in posameznikom, ki podpirajo delovanje RD Šempeter, in s čestitkami gostov.	D. Naraglav
Razstava preboldskih čebelarjev	10. bučijada v Braslovčah
V	prostorih preboldske knjižnice so na prvi septembrski dan govorili o čebelah in Čebelarskem društvu Prebold, ob koncu pa so odprli razstavo, ki je bila na ogled ves mesec. S to prireditvijo so začeli tudi nov ciklus pogovornih večerov in drugih dogodkov v preboldski knjižnici.
Gosta tokratnega večera sta bila predsednik čebelarskega društva Branko Valenčak in mladi čebelar Žiga Grm. Pogovor z njima je vodila knjižničarka Lea Felicijan, za prijetno glasbeno vzdušje pa je poskrbela mlada citrarka Maša Strmec.
V	enournem pogovoru sta gosta udeležencem večera razkrila marsikaj zanimivega o čebelah in predstavila delovanje njihovega društva, ki se ponaša z več kot 60-letno tradicijo, njihov društveni čebelnjak pa je velikega pomena tudi za izobraževanje otrok o čebelah, čebelarjih in čebe-
Čebelarja v pogovoru s knjižničarko
larstvu. Vsako leto društvo pripravi dan odprtih vrat, v okviru katerega se lahko udeleženci seznanijo s čebelarstvom, preko leta pa si lahko na Režajevi domačiji v Dolenji vasi v sklopu muzeja Prebold skozi čas ogledate čebelarsko zbirko. Društvo vsako leto sodeluje tudi v akciji Medeni zajtrk za otroke v vrtcih in šolah.
V drugem delu pogovora sta gosta spregovorila o svojih čebelarskih začetkih, sedanjem stanju in tudi o vrstah medu, čebeljih izdelkih, raznih pregovorih in o apiterapiji, ki je ena od uglednih alternativnih zdravilnih metod. Ob koncu so odprli razstavo, knjižničarka pa se je čebelarjema in glasbenici zahvalila s priložnostnim darilom.	D. Naraglav
Društvo podeželskih žena Občine Braslovče je drugi septembrski vikend v avli Doma kulture Braslovče pripravilo 10. bučijado.
Ob odprtju razstave je zbrane pozdravila predsednica Društva podeželskih žena Občine Braslovče Amalija Brinovec, ki je med drugim povedala, da je namen razstave prikazati več kot 150 jedilnih, hranljivih in okrasnih buč.
Zbrane je nagovoril tudi braslovški župan Branimir Strojanšek, ki je poudaril, da je to prva od številnih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, članicam in članu društva pa čestital za razstavo buč. Organizatorice so pripravile 22 različnih jedi iz buč. Učenci turističnega podmladka braslovške osnovne šole so pod mentorstvom Jolande Petek Tomazin in Anje Zahra-stnik izdelovali izdelke iz buč. Veseli dogodek pa popestrili braslovški Ajnzarji.
T. Tavčar
Ob jubilejni bučijadi
Lovci na Golavi
Na bežečega merjasca
Zmagovalna ekipa LD Skale je dobila kar nekaj točk za lepo urejen in okrašen delovni prostor.
Na Golavi je v soboto, 5. septembra, potekal lovsko-ki-nološki dan, v okviru katerega se že tradicionalno družijo lovci, vodniki lovskih psov in ljubitelji lova in lovske kinologije.
Letošnje druženje, ki so ga organizirali Savinjsko-Kozjan-ska zveza lovskih družin Celje, Lovsko kinološko društvo Ce-
lje in Lovska družina Prebold, je bilo že 9. srečanje lovcev in 5. srečanje lovskih kinologov. SKZLD Celje organizira v okviru tega srečanja vsako leto tudi tekmovanje v kuhanju golaža, LKD Celje predstavi delo in uspehe lovske kinologije, ustvarja boljše sodelovanje z vodniki psov in udeleženci tega dne, gostitelji, že drugič so bili to člani LD Prebold, pa poskrbijo za kulinarično ponudbo, prijetno okolje in vzdušje.
Rdeča nit druženja je bilo
Kuharske legende, ekipa LD Gozdnik Griže, je tokrat zasedla drugo mesto.
letos tekmovanje v kuhanju srninega golaža. Vsaka ekipa ■je morala skuhati najmanj deset litrov golaža, komisija pa je ocenjevala urejenost prostora, način in postopek priprave, barvo, videz in pravilno gostoto jedi ter okus, ki je tekmovalcem prinesel tudi največ točk.
Na lanskoletnem srečanju so
najboljši golaž skuhale članice ekipe Srnice iz LD Prebold, ki so bile že dvakrat najuspešnejše, toda .tokrat se jim ni izšlo. Prvo mesto je letos namreč osvojila ekipa LD Skale, drugo mesto je pripadlo kuharjem LD Gozdnik Griže, na tretjem pa so pristali člani LD Mozirje.
D. N.
Na strelišču LD Gozdnik ob lovskem domu na Gozdniku je prvo septembrsko soboto potekalo državno tekmovanje v streljanju na tarčo bežečega merjasca. V tem okolju je bila to prva takšna tekma državnega ranga, na kateri so se zbrali najboljši slovenski lovski strelci v tej disciplini.
Tekmovanje se je začelo s krajšo slovesnostjo, ki so jo popestrili Celjski lovski rogi-sti. Slovesnost pa so pospremili tudi podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb in predstavnik Lovske zveze Slovenije Tone Koprivšek. Udeležence je najprej pozdravil predsednik LD Gozdnik Griže Andrej Dervenšek.
Zmagala je ekipa Posavja, ki ima v svojih vrstah dva iz: vrstna strelca Jožeta Štefančiča in Gorazda Slemenška z enakim številom zadetkov (163). Skupaj z Damjanom Rožmanom so našteli 458 zadetkov in tako osvojili prvo mesto. Na drugo mesto se je z rezultatom 443 zadetkov uvrstila ekipa savinjsko-kozjanske zveze LD Celje, v kateri so bili Savinjčan Dušan Urankar (član LD
Na strelišču
Braslovče), Jure Žohar in Dušan Zupan, tretje mesto pa je osvojila ekipa Zasavja v sestavi Matjaž Hlebš, Jože Cestnik in Nejc Hlebš. Med posamezniki sta v rednem delu in finalu prvo in drugo mesto osvojila Jože Štefančič, ki je zbral 230 zadetkov, in Gorazd Slemen-šek, ki je za njim zaostal en zadetek. Tretje in četrto mesto sta osvojila Savinjčan Gregor Kovče (član LD Tabor) z 224 in Dušan Zupan z 223 zadetki.
Slednja sta zastopala barve Sa-vinjsko-Kozjanske zveze Celje.	D. Naraglav
Andrej Dervenšek
Javni poziv plezalcem -Ostanite na Kotečniku!
Andrej Dervenšek nas je ob tej priložnosti seznanil tudi s problemom, s katerim se srečujejo v svojem lovišču na območju Kamnika. »V našem lovišču imamo dve zaščiteni področji, ki sta v Naturi 2000. To sta območji Kamnika in Kotečnika. V Kamniku do nedavnega nismo imeli posebnih težav, zdaj pa se pojavljajo plezalci, ki so nepa-
zljivi in s svojim ravnanjem ogrožajo zaščitene živalske vrste oziroma povzročajo v lovišču nemir. Radi bi, da bi plezalci ostali v Kotečniku, saj bi radi Kamnik zaščitili, da bi tudi naši zanamci, vnuki in druge generacije uživale na tem zaščitenem območju,« pravi Dervenšek in dodaja: »V tej smeri smo že naredili nekaj korakov. Med drugim smo se povezali z zavodoma za varstvo narave in gozdove, postavili bomo tudi table, ki
označujejo zaščiteno območje Natura 2000, v KS Griže smo že predstavili omenjeni problem v okviru predavanja Natura je, da jo ohranimo. Naš poziv plezalcem je, naj ostanejo v Kotečniku, kjer je dovolj prostora za plezalne izzive in užitke, Kamnik pa naj pustijo divjadi, saj je gospodarjenje z gozdovi in divjadjo ter s tem tudi ohranjanje narave naložba za lepše in bogatejše življenje nas vseh.«
D. N.
Gobe pod domačo brezo
Razstava gob in druge prireditve
Bojazen, da letos gob ne bo, je bila odveč. Najbolj vztrajni gobarji so jih že nabrali nekaj, upokojenemu braslovškemu ravnatelju Emilu Ribiču pa so zrasle kar na domačem vrtu.
Pod brezo je iz zemlje pokukalo 12 brezovih gobanov, kar se je primerilo pri Ribičevih po 21 letih. Gobja družina je bila deležna velike pozornosti sosedov in mimoidočih. T. Tavčar
"Domače" gobe
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE 041 420 111
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
Emil Ribič z gobjim zakladom, preden ga je pobral
V Občini Polzela se je v okviru občinskega praznika prejšnjo soboto zvrstilo več prireditev.
Pripravili so tradicionalni dobrodelni malteški tek, sejem Dobrote s kmetij, Turistično in hortikulturno društvo Polzela
je ob tej priložnosti podelilo priznanja za najlepše ocvetliče-ne hiše, kmetije, objekte kulturne dediščine in druge objekte, Gobarsko mikološko društvo Polzela pa je pripravilo razstavo gob s predavanjem mikolo-ga Antona Polerja iz Maribora,
obiskovalce pa so pogostili s praženim krompirjem in gobarsko enolončnico. Savinjsko društvo prijateljev malih živali Žalec je pripravilo razstavo malih živali, veliko gledalcev pa si je ogledalo tudi tradicionalne petelinje dirke. T. Tavčar
Anton Poler seznanja učence OŠ Polzela z zelo strupeno gobo - rdečo mušnico.
Brezplačna objava	Brezplačna objava_________________________ Brezplačna objava
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 246 700, 041 746 700
Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
Javno povabilo - jezikovni tečaj italijanščine in nemščine za zaposlene v turizmu in gostinstvu v žalski občini
ZKŠT Žalec v sodelovanju z Občino Žalec in UPI - ljudsko univerzo Žalec objavlja z namenom spodbujanja izobraževanja turističnih ponudnikov in vseh zaposlenih v gostinstvu in turizmu v žalski občini in skladno s Strategijo razvoja turizma v Občini Žalec 2012-2018 javno povabilo za udeležbo na jezikovnem tečaju. Več na spletnih straneh www.zkst-zalec.si in www.zalec.si.
2. SEKAŠKO TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV
Latkova vas 17. oktober 2015
od 9. ure dalje (ob 12. uri paralelno kleščenje) VLJUDNO VABLJENI!
Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline in Zavod za gozdove Slovenija, OE Celje
Čreta vabi
v soboto, 3. oktobra 2015, ob 11. uri na tradicionalno proslavo in srečanje v počastitev spomina 1. frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem oktobra 1941.
Slavnostni govornik bo dr. MARJAN ŽNIDARIČ.
Organizatorji: Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Društvo izgnancev Slovenije, OO Žalec, Območno združenje veteranov za Slovenijo Sp. Savinjske doline Žalec, Veteransko združenje Sever, Odbor Žalec, Društvo generala Maistra Žalec
Medobčinsko društvo invalidov Žalec
vljudno vabi na 13. dobrodelni koncert »Človek človeku«
v nedeljo, 11. oktobra 2015, ob 17. uri
v telovadnici I. OŠ Žalec
Natopiti bodo Citrarski orkester GŠ Risto Savin Žalec, Folklorna skupina KUD Grifon Šempeter, Majda Petan, Primož Zvir, VS Draž in Cantemus ter ansambli: Slovenski express, Savinjski kvintet, Smeh, Navihani muzikanti in Vihar. Voditelj koncerta Tone Vrabl bo predstavil pesmi iz nove zbirke Nuše Ilovar Vihravo ravnovesje.
Zbrana sredstva bodo namenili za nakup invalidskih pripomočkov osmim invalidom.
Vstopnice: pri poverjenikih, v TIC-u Žalec in uro pred koncertom.
Cena vstopnice je 10 evrov._________________
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik (v času odsotnosti Nina Juteršek), lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Pogrebna služba - cvetličarna
MOMNA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.stsblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Ker iz stvari, ki bivajo, zveni on sam in biva ...
Vse to je bil prav najtoplejši del njega in ko z molčanjem se od njega je ločilo, postolje v skali jedro in kristal sveta.
(France Onič).
ZAHVALA
V molku ostaja sled.
S spoštovanjem se bomo spominjali našega
TINETA VUČERJA
iz Žalca, Kajuhova 4 (3.10.1932-15. 9. 2015)
Iskrena hvala ambulanti dr. Strouhala, patronažni sestri Idi, internističnemu oddelku Bolnišnice Celje, dobrim sosedom in vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za dostojanstveno opravljen obred slovesa.
Žalujoči njegovi: žena Vera, snaha Andreja, vnuka Urša in Matevž z družinama
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin večno bo živel.
V SPOMIN
12. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
FRANČIŠKA PIŽORN
(31. 3.1926-12.9. 2014)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižigate svečke.
Vsi njeni
m spomeniki
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Slovensko društvo Hospic Območni odbor Celje Kocenova 4-8 tel.: 03/54 86 011,051 418 446
e-pošta: celje@hospic.si
Vabljeni na srečanje v odprti skupini žalujočih vsak tretji torek v mesecu ob 17. uri na naslovu celjskega društva Hospic, Kocenova 4-8. Vabljeni žalujoči, ne glede na pretečem čas po izgubi bližnjega, na srečanje, kije lahko enkratno ali večkratno, po želji oziroma po potrebi posameznika. Srečanja so namenjena druženju žalujočih in dajejo priložnost za medsebojno podporo in izmenjavo izkušenj. Pred vključitvijo v skupino vas prosimo, da nas pokličete na tel, št. 051 418 446 (Tina Košar).
Hospic
Slovensko JmSi vo
Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal.
(K. Destovnik - Kajuh)
V SPOMIN
24. septembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil ljubi mož, oče in dedi
JOSIP NEUHOLT
Si tu, a te ni. Včasih te vidimo v soncu, ki nas zjutraj pogreje, danes sem tvoj glas slišala v reki. Vsepovsod si... pa vendar te ni več -tu, ob meni, na dosegu rok, ki si tako želijo, da bi te še vsaj enkrat pobožale, da bi te pobožale po laseh in ti še zadnjič povedale, kako zelo te imajo rade...
Žalujoči njegovi: žena Duška in hči Biserka z družino
Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas.
Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
10. septembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi sin in brat
ROK NEMIVŠEK
(26.1.1991-10. 9. 2010)
Hvala vsem, ki prižigate svečke in se ga spominjate. Mama, ati in brat Tomaž
Srce in tvoje pridne roke so omagale, hvala za tvojo dobroto srca, nate bo večen spomin ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga botra, skrbna teta, sestra, sorodnica, prijateljica in soseda
MARIJA PODBREGAR
po domače Murnova Mici z Gomilskega 58 (7. 2.1932-18. 8. 2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in sorodnikom, ki so ji dolga leta stali ob strani, ji pomagali in jo obiskovali. Hvala za obiske in darove v domu sv. Rafaela na Vranskem ter zadnje dni v bolnici.
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju kardiološkega oddelka SB Celje.
Hvala za pomoč, molitev, za izrečena sožalja, sočutne stiske rok, darovano cvetje, za svete maše in darove cerkvi. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju, gospe Tereziji za govor, pogrebni službi Morana, pevcem in vsem praporščakom.
Hvala tudi vsem, ki ste se od nje poslovili na zadnji poti.
Njeni najdražji
V SPOMIN
21. septembra je minilo 8 let, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik
PETER KODRIČ
iz Studenc
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob prerani smrti brata in strica ter dobrega soseda
MARTINA AŠKERCA
iz Vrbja 65
(25. 10.1958-29. 8. 2015)
Iskrena hvala kolektivu Rudnika Velenje, rudarski godbi, častnemu govorniku, častni četi rudarjev za spremstvo in poklon. Srčna hvala dializnemu oddelku SB Celje. Hvala dr. Kobalovi v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in za svete maše. Hvala sosedom in vaščanom Vrbja za topel stisk roke in izraze sožalja. Hvala gospodu Viktorju Arhu za pogrebni obred. Hvala Franju Pasariču za čuteče besede slovesa ob odprtem grobu, zahvala tudi praporščakom. Hvala pogrebni službi Ropotar in hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegov prerani grob.
Pogrešali te bomo.
Žalujoči: sestra Marta in nečakinja Milena z družino
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
Ni besede, ki bi potolažile v samotnih nočeh, in ni solza, ki bi oprale bolečino iz src.
So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
ZAHVALA
Po težki bolezni se je poslovil
VOJKO RANČIGAJ
iz Dobriše vasi v Petrovčah (1945-2015)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sošolcem in sodelavcem Telekoma Celje za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
Je čas, ko se rodimo, in je čas, ko umremo, a taje vedno prezgodaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
JOŽEFA JAGRA
iz Sv. Lovrenca 73, Prebold (2. 2.1951-9. 8.2015)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za neizmerno pomoč ob tem žalostnem slovesu. Hvala za darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
MILANA KOŠIRJA
iz Prebolda (18. 5.1937-1. 8. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem, gospodu Bojanu, gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar. Hvala za sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč.
Žalujoči: žena Rozalija, Damjana in Natalija z družinama
M-
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269,041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas
dosegljivi 24 ur na dan
Naj stokrat nas razdraži čas, naj tisoč loči nas bregov, povsod nas spremljata materin objem in blagoslov.
ZAHVALA
V 81. letu starosti je tiho zaspala in nas za vedno zapustila naša dobra mamica, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
MARIJA DIVJAK
po domače Ramšakova Mici iz Zaloga pri Šempetru
Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste pomagali, darovali, nas tolažili in z drobnimi pozornostmi kakorkoli pripomogli, daje bilo slovo lepo in spoštljivo. Za izkaz spoštovanja na njeni zadnji poti do groba vsem in vsakemu posebej srčna hvala. Naj ji bog povrne dobroto pridnih rok, da bo med zvezdami našla večni mir in počitek. Zelo jo bomo pogrešali.
Žalujoči: hčerki Milena in Cvetka z družinama
	Dragi deda, ki si ljubljen bil,
I»	ti nas nisi zapustil,
■ /Ijjp	čeprav na grobu tvojem sveče že gorijo,
	v očeh pa naših solze se iskrijo.
	Vsaka sveča na grobu tvojem goreča -
/ . M Jr*\ I	z njo ugaša tudi naša sreča.
	ZAHVALA
lP^rJlS	Ob boleči in nenadomestljivi izgubi
	dragega moža, očeta, dedka in pradedka
STANKA KUKCA
iz Pariželj 119, Braslovče (13.4. 1933-29. 8. 2015)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, podarjene sveče, za svete maše in moralno pomoč. Najlepša zahvala gasilcem PGD Parižlje-Topovlje, posebna zahvala poveljniku PGD Milošu Dernaču za vso izkazano pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana in gospodu župniku Gosaku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Majda, sin Stanko z družino in vnukinja Neli z družino
ZAHVALA
Ob slovesu dragega moža, očeta, dedka in pradedka
IVANA OREŠNIKA
(17.12.1941-11.8.2015)
se zahvaljujemo vsem, ki so se prišli poslovit od njega in mu s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje in zahvalo za vsa dobra dela, ki jih je storil za skupnost, v kateri je živel.
Hvala sosedom in vsem ostalim za besede tolažbe in vse drobne pozornosti.
Žalujoči njegovi
Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do 13. oktobra 2015 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec.
(Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel: 03/712 12 80.
ZAHVALA
MOJCA PUŠNIK
iz Gotovelj 103 c (20. 8. 1941-30. 8. 2015)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene izraze sožalja in tople misli. Hvala vsem, ki ste jo pospremili ob zadnjem slovesu, darovali cvetje in svečke.
Ohranite jo v lepem spominu.
Žalujoči: mož Drago, sin Dejan z ženo Cveto ter vnuka Lina in Žan
Predolg je dan, da življenja ne bi utrudil, in prekratko je življenje, da bi moglo dati smisel dnevu.
(Ciril Zlobec)
ZAHVALA
ob slovesu od našega dragega moža, očeta in dedka
LEONA BEVCA
iz Žalca
(21. 8.1936-22. 8. 2015)
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem hvala za besede sočutja, izrečene pisno ali ustno. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se Medobčinskemu društvu invalidov Žalec, Društvu revmatikov Slovenije in celjski podružnici DR Slovenije. Posebej se zahvaljujemo gospodu Janezu Megliču za poslovilne besede, s katerimi je povzel njegovo življenje in delo. Za izkazano skrb in nego se zahvaljujemo dr. Sabini Jurkovnik in patronažni sestri Cvetki Grm iz Zdravstvenega doma Žalec. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje. Hvala gospodu patru Jožetu Rupniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Morana ter pevcem Kvarteta Idila. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: žena Martina, sinova Leon in Tomaž z ženo Nevenko ter vnuka Neja in Bor
Življenje je omejeno, ljubezen in spomin pa sta neskončna.
V SPOMIN
8. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče in dedi
IVAN CENTRIH
iz Žalca
Hvala vsem, ki posvetite trenutek spomina nanj.
Vsi njegovi
Naj bo zunaj mraz ali vročina, spomin nate ostaja kakor jutranja svežina.
V SPOMIN
Kako hitro čas beži... 18. septembra je minilo že leto dni, odkar je za vedno odšla naša draga žena, mami in babi
MARJANA CUKJATI
iz Pariželj
(3.3.1953-18.9. 2014)
Ob prižiganju svečke na tvojem grobu se vsak dan znova sprašujemo, zakaj kruta usoda posegla je tja, kamor ne bi smela. Zelo te pogrešamo in upamo, da se nekje, nekdaj spet srečamo.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v najlepšem spominu.
Vsi njeni
Modno-glasbena dobrodelnost za obolele otroke
Zadovoljni z dobrodelnim večerom: vsi organizatorji z Gašperjem Puhanom in Jano Govc Ržen v sredini in ostali nastopajoči
Dobrodelni rokometaši RK Celje Pivovarne Laško
Fundacija Utrip humanosti je prejšnji četrtek v dvorani Dvorca Novo Celje pripravila modno-glasbeni spektakel z naslovom Stylich Ego - Fit Utrip. Z modo in glasbo, ob katerima je bilo poskrbljeno tudi za kulinarične užitke, so zbirali denar za štipendije, ki jih fundacija podeljuje mladim, obolelim za rakom.
Dobri utripi 2015 so se začeli z modno revijo. Najprej se je predstavila Brina Romih Mlakar (nekdanja svetovna prvakinja v fitnesu) z elitnimi oblačili za fitnes Fit&Fab, v drugem delu pa je z eleganco navdušil celjski modni oblikovalec Peter Thaler. Navdušili so tudi manekenke in manekeni, saj so na modni reviji sodelovala tudi najbolj znana slovenska imena: Iris Mulej, Nataša Pinoza, Katarina Jurkovič, Bernarda Krivec, Zlata Okugič, Daša Podržaj, Pia Sara Odlag, mis Eco Queen sveta 2015 Patricija Peklar, aktualna mis Slovenije Mateja Kociper in aktualna mis Earth Slovenije Laura Škvorc, aktualen mister Slovenije Matjaž Lesjak, aktualen Cosmo mister Slovenije Matjaž Mavri Broncelj, pa Alen Nuhanovič, Miha Repinc, Miha Ratajc in rokometaši RK Celje Pivovarne Laško. Za njihov brezhiben videz sta poskrbela Gašper Sedminek iz salona Gath in Urška Sedminek Tamše iz Salona lepote Urška, oba iz Žalca.
Med modno revijo je v živo
prepevala Maja Založnik, nato pa so nastopili Simon Vadnjal, Frenk Nova in Kristina M. Dogodek je povezoval Boštjan Romih, ki se mu je na dražbi pridružil Dejan Tamše. Za moško jakno bodyaction je moral kupec od izhodiščnih 20 evrov odšteti kar 110 evrov, ženska obleka Petra Thalerja je bila prodana za 230 evrov, izklicna cena pa je bila 100 evrov. Za 100 evrov je bila prodana slika savinjskega slikarja Srečka Romiha, ki je naslikal portret igralke Katarine Čas. Prav tako je bilo na dražbi vino. Skupno so ta večer zbrali 1.345 evrov.
Predsednik upravnega odbora Fundacije Utrip humanosti Gašper Puhan je povedal, da s pomočjo fundacije že peto leto zbirajo sredstva za mladostnike, obolele za rakom. Ob tem skušajo vedno pripraviti lep in za obiskovalce zanimiv dogodek: »V preteklih petih letih smo zbrali že več kot 65 tisoč evrov in podelili 55 celoletnih štipendij za mladostnike, obolele za rakom.«
Članica upravnega odbora fundacije Jana Govc Eržen je povedala, da v Sloveniji vsako leto na novo zboli za rakom 50 otrok in mladostnikov. Število tistih, ki se zdravijo, pa se vsako leto povečuje. Če je še pred 30, 40 leti ta diagnoza tudi za mlade pomenila smrt, je danes preživetje okoli 90-odsto-tno, seveda pa mnogo obolelih otrok in mladostnikov, ki se zdravijo, živi manj kakovostno
in brezskrbno od svojih vrstnikov, zato je vsaka pomoč dobrodošla. Fundacija podeljuje štipendije na osnovi razpisa za obolele za rakom na območju savinjske regije, pri čemer ni pomemben socialno-eko-nomski položaj družine: »Gre za prijavo na razpis na podlagi diagnoze oziroma mnenja zdravnika, pediatra ali onkologa, da gre za bolezen, za katero se otrok ali mladostnik še naprej zdravi. Danes je preživetje otrok, zbolelih za rakom, dolgo, krasno, lahko živijo tako dolgo kot tisti, ki niso zboleli, je pa kakovost njihovega življenja na nek način okrnjena zaradi posledic zdravljenja, lahko gre za psihične težave zaradi samega soočenja z boleznijo ali strahu pred ponovitvijo bolezni, zato si ti otroci in mladostniki zaslužijo dodatno pomoč, da se s temi težavami lažje soočajo. To je bil tudi najpomembnejši cilj, s katerim smo v okviru fundacije zastavili našo pot: zbiranje sredstev za štipendije za to, da imajo lažje življenje, ne glede na to, ali bodo ta denar porabili za boljše zdravljenje, lažjo dostopnost do bolj zdrave prehrane, bodisi za nakup literature, ogled filma oziroma za vse tisto, kar jim pomeni nekaj lepega, ker danes vemo, da je dobro počutje dobro za zdravje,« je povedala Jana Govc Eržen.
Že več let je ambasadorka fundacije ena najbolj znanih in uveljavljenih slovenskih mane-
Dan turizma pokvarilo slabo vreme
Učenci OŠ Petrovče so se z avtobusom pripeljali do Rimske nekropole v Šempetru.
ogled ekomuzeja in Rimske na voljo po polovični ceni. nekropole pa so bile vstopnice	T. Tavčar
27. september je svetovni dan turizma. Društva, ki delujejo v Zvezi turističnih društev Občine Žalec, so hotela letos dan prej ta praznik obeležiti s turistično tržnico pri Ribniku Vrbje, vendar je slabo vreme preprečilo napovedano zanimivo dogajanje.
Obiskovalci pa so se lahko popeljali s turističnim avtobusom na krožno vožnjo od Ribnika Vrbje do Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in Rimske nekropole. Vožnja je bila brezplačna, za
kenk ter nekdanja mis Slovenije Iris Mulej, ki sodeluje tudi v mnogih drugih dobrodelnih akcijah, ki niso tako javne: »Meni se zdi tak način zbiranja denarja za mlade, obolele za rakom, super. Tudi to, da poteka vsako leto, zdaj so dodali še modno sceno in sem fui zadovoljna, ker so se vse moje manekenske kolegice odzvale mojemu povabilu, da sodelujejo in podprejo to akcijo. S tem vsaj malo polepšamo življenje otrokom oziroma mladim, ki jih pesti ta huda bolezen. Vsi, ki smo danes tu, resnično želimo pomagati, je pa res, da včasih koga pokličeš in ga povabiš k sodelovanju, pa se mu ne da.«
Takšnih, ki bi jim bilo težko priti in se odpovedati honorarju, na modno-glasbenem spek-
taklu v Dvorcu Novo Celje ni včeraj v Štorah pripravila še bilo. Dobri utripi bodo zato za predpremiero monokomedi-mladostnike, obolele za rakom, je Perice Jerkoviča Zgodovina
Slikar Srečko Romih je za dražbo prispeval portret Katarine Čas, na levi Dejan Tamše.
Iris Mulej v obleki Petra Thalerja med dražbo, z dražiteljema Boštjanom Romihom in Dejanom Tamšetom
Zaključni defile modne revije Petra Thalerja