Ljubislav Markovič OSEBNA POTROŠNJA Osebna potrošnja naših državljanov je tako v mestu kakor na vasi ostala na nizki ravni. Ekonomska graditev naše države, posebej njen nagli industrijski razvoj v minulih 10 letih, še ni — ali vsaj ne občutno — učinkovala na to končno osnovno stran človeškega živ-ljenja. Induslrija je rasla, proizvodnja se je iz leta v leto povečevala, malo od tega pa je šlo za povečanje skladov osebne potrošnje. Ti skladi so se neznat-no in ne dovolj povečali v razmerju na povečanje prebivalstva v državi in po-večanje njegovih potreb posebno zaradi naglcga razvoja industrije in mestnega prebivalstva. Znani so vzroki, zakaj je to tako. Podedovano gospodarstvo, s katerim smo začeli našo graditev, je bilo v mar-sičem nerazvito. Ni nudilo materialnih osnov za neposredni dvig življenjskega standarda širokih delovnih množic. Te osnove je bilo treba šele ustvariti, prav s preobrazbo tega gospodarstva, z nje-govo industrializacijo. Ta okoliščina je zahtevala, da se osredotoči v prvi dobi ekonomski napor države na razvoj proizvajalnih sil in da se tako razširijo materialni pogoji za višje tnaterialno in kulturno življenje delovnega človeka. Pri tem je treba upoštevati tudi ne-ugodni mednarodni položaj, ki nas je zavezoval, da smo zavarovali obrambne sposobnosti dižave itd. Naš smoter ni, da bi se v to spuščali. 7 Vmimo se k naši temi. Zgodilo se je, da so skladi hrane in industrijskega blaga — po vojni — le nekoliko presegli podobne sklade, s katerimi so razpolagali leta 1938. Razlika znaša le približno 2 do 3°A>. Osebna potroš-nja hrane in industrijskega blaga pa, merjena na prebi-valca, še ni dosegla povprečja iz leta 1938. V razdobju od leta 1948 do leta 1952 je bila nižja za približno 2"/». V naslednjem razdobju pa od leta 1952 do 1956 znaša padec celdh 7% v primerjavi z letom 1938. bleka, stanovanje in podobno. Splošno popravljanje seda-njega maiVriataega Sfivljjenj-skega standarda pa zahteva predvsem razširitev te vrste potrošnje. Biti mora v prvem plamu naše družbene skrbi za človeka". ker je tudi primarni ekonomski račun, pa naravi stvari. s popravki ravni ase-bne potrašnje je mogoče na- praviti vrsto potrebnih poprav-kov glede strukture osebne potrošnje, diferemciranja m«d delovnimi ljudmi po pomenu ali kvalifikaciji dela in celo tudi diferenciranje področij glede razvoja splošne potroš-nje, kakor so to prosveta, zdravstvo, razne druge prora-čunske ustanove in tako na-prej. Sedonje stcmje osebne potrošnje Naš sklad osebne potrošnje je bil zadnja leta nizek in je občutno kolebal. Po najvišjem nivoju, ki smo ga dosegli leta 1948 do 1950, ie naglo padel v razdobju od leta 1951, do 1953. Posebno nizka je bfl« osebna potroSnja po veliki su-ši lete 1952. Nekoliko se je po-pravila leba 1953, vendar le za 1,2 odstolka v primerjavi zle-tom 1952. Ce pa leto 1953 o-značimo kot 100, potem je bi-lo v naslednjem razdobju po nekaterih raiuniih gibanje naslednje: Leto sklad osebne potrošnje skupaj na prebivalca 1953 100,0 100,0 1954 107,0 105,5 1955 115,0 111,0 1956 113,5 107,5 Ta sklad je leta 1956 v po-vprečju samo- za 7,5 odstotka večji od takoreikoč najnižjega' leta 1953. Upoštevati moramo pri tem, da je to globalni ra-čim, za vse prebivalstvo. Sem spada tudi ofcrog 50 odstotkov prebivalstva, ki živi od kme-tijstva. Ta kategori.ia pa naj-večji del potreb krije iz svo-je proizvodnje. (Hrano do 70 odstotkov). Po drugi straini pa je občutno popravila svoj p»-ložaj zaradi povečanih denar-nih prejemkov iz prodaje kme-tijskih pridelkov (po čeda!je višjih cenah) in del (delno roč-nih ter z vpiregarni) izven kme-tijstva Zato je bil največji del tega poveoanja 7,5 od&totkov po-trošen na vasi. Nadaljnje raiunanje bi mo-ralo posebej izločiti armado, katere potrošni sklad je veči-noma standarden. Sele tedaj bi mogli dobiti približno sli-ko osebme potrošnje mestnega prebivalstva. Po nekaterih sta-sfcatistikah je bila najboij pmi-zadeta z omenjeaimi kolebanji v tem razdobju. Zniževanje osebne potrošnje delavcev in uslužbancev se je posebno občutilo lani. To je bil signal, ki je zahteval vrsto ukrepo.v omejevamja investi-cijsike in splošne potrošnje, da {Nadaljevanje na 2. strani) Vsekabor se moramo varo-vati mehainičnih sklepov, ka-derkoli delarno te primerjave. V vprašanju s>ta dvff kako-vostno različni družbi. Prva buržoazna — vseeno je, da je hrilB JugosJiavija netrazvita, kljub temu je bila kaipitaii-stična država, toi druga, ki je v vzponu sopiaiEstične gradii-tve — tako materialne (indu-strializacija) kakor dnižbesne. Potemtakem so znaiten in naj-kakovostnejši deH. tega sklada osebne potrošnje leta 1938 trošili buržuji, mailoštevilna aU komandirajoča mestoa in vaška buržoazija. Po njeini ekspropriaciji se je . stanje epremenilo. Po vojni jc os»tal ta sklad z majhmimi izjemama sWad osebne portrošnje delov-nih ljudd.v mesftu in roa vasi. Nekatere kategarije, posebno kmetje, i-majo povečani sklad osebne potrošnje. Izhodna točka poveča- nja življenjskega standarda Glavno dejitvo, ld nias zapo-«4juje pa je, da je osefona po-Ifodnja delavndh Ijudi, ptred- vsem mestnega prebivalstva, nizka. Z njeno ravnijo nika-kor ne moremo biti zadovolj-ni. Ta potro&nja je postala na-še prvorazredno vprašanje, tako ekonomsko kakor drnž-beno; vprašanje, lci ga moramo že neodložljivo v praksi reše-vaW; vprašanje, ki je bilo kot tako tudi postavljeno na zna-nem p»t>svetovanju pri tovari-šu Titu in kasneje na plenu-mih Zveznega odbora Sociali-stične zveze in Centralnega kamiteja Zveze komunistov. Res je — smernice naše b»-doče ekorvamske politike po-staivljajo vprašanje širše. CJo-vorijo o usmerjanju ekonom--^cega napora za dvig življenj-skega standarda delovnih lju-di, 2» dvig materialnih po-gojev življenja naših diržav-ljanov tatoo glede osebne ka-kor tudi glede splošne potro-šnje, ki vMjučuje tudi boljše pogoje v delu, delovni dan, po-čsitek' itd. Toda mi namarno poudarjaimo v prvem planu osobruo potroSnjo, ki je potre-bna, da se povečajo s5diadi, 9 ka/terim raaspolaga delovmii glo-vek fco* individuum za svojo osebno potrašnjo — braoa, o« Osebna potrošnjai ca. M neM rrifl (Nadaljevanje s 1. strani) bi to zniževanje zaustavili Ti ukrepi so bili formulirani kot stabilizaeija v gospodarstvu in tržišča in, go kakor je zmano, dali določene pozitivne rezul-tate v letošnjem letu. Tržne ugodnosti za proizvajalce in blagovne lastnike so začele iz-ostajaO. Njim in njihovemu dotedanjemu monopolu je trg začel kazati drug, nasprotni otarae. Poeebno kidusCrijtla proizvodnji. Cene so začele dobivati roirnejši fcok z ne-znatonim porastom. Ta porast je bil mnogo bolj pobJeven ka-kor v prejšnjem razdobju. Te-žnja po &tabilizir&nju odno— 6Ov v gospodarstvu se je iz-rasala tudi s stajDiliztirartjem življenjsikega standarda. Toda stabilizacija ždvljenj-Ijenjskega stamdarda na zni-žani ravni, ki je za mestno prebivaiitvo nižja za približno 5 tvdstotkov. To bi pri.bliz.no bil naš iz-hodni splošnd start za nadalj-nje gibanje. Poglejmo tiwM nekoliko pobliže to sliko se-danje osebn-e potrošnje. Osebna potrošnja hrane in industrijskega blaga Poglejmo najprej nekaj dej-stev o potrošnji hrane od leta 1953 do 1956: Letna potrošnja rua prebivaloa dovoljni s potrošnjo industxij-sk-ih izdelkov na prebivalca. V tem pogledu zaostajarno satmo za razvitimi držawaard j Evrope, temveč tudi za sploš-nim evropskim povprečjein. Bolj a]i rnanj je potrožnja hrane na prebivalca ostala zadnja leta enaka. Ugotovi-tno lahko le majhne spremem-b€. Po etii strani kaže potro-šnja žita težnjo povečanja. To je neugodna stran. Prav ta-ko neugodna stran je nizka protrošnja živinorejskdh izdel-kov, mesa, mleka, jaic. Nada-lje je potrošnja sadja in vrt-nin zelo spremenljiva Kar &e tiče kaloričnosti, pre-hrana ni zadovoljiva. Navede-ni podatki pa kažejo tudi na ncugodno sestavo hrane. Glav-no množino kalorij dobavlja hrana rasUtinslkega poreklla, na.iveč iz žita. To samo je vir dveh tretjin naših potreb P° katorijah. Poglejmo sedaj gibanje po-trošnje industrijskega blaga. Potrošnja na prebivalca in leto Vrsta izdelka Bombažne tkaninc rh* Volnene tdoainihe m* Svilene tkanine m1 Usnjena ofoutev pari Premog* ton Posoda kg Milo kg Tobačni izdelki kg električna energija na gospodinjstvo kWh 13,2 16,5 22,9 26,7 33,3 *na enega mestnega prebivaJca Navedli smo tukaj samo ne-katere najvažnejše izdelke. Težnja, ki jo ti podatki poka-žejo, je nasprotaa težnji, ki smo jo ugotovili pri prehrani. Poirošnja industriji,kega bla-ga se povečuje. Od leta 1953 se položaj stalno izboljšuje. Razen drugega raste tudi po-trošnja trajno potrošndh do-brin — radijskih apairatov, po-hištva, dvokoles, zatem elek-tričnih aparatov za gospodinj-stvo iid. Raizvoj industrije tu že kaže svoj učinek. In dejansko: povečanje nažih skladov osebne potrošnje te-meljj na povečanju industrij-ske proizvodnje za široko po-trošnjo. 'Delno se stvar še iz-boljšuje tudi z uvoeom. Skup-ni obseg skladov za osebno po-trošn.io je bil leta 1955 v pri-merjavi z letom.1953 večji za približno ¦ 35 odstotkov. Skiad Hraine pa je bil večji ssono za 7 odstotikov. Taiko je bilo po- vetanje pooudbe blaga za o-sebno potrošnjo povečanje pp-nudbe industrij&kih izdelkov, ne pa prehrane. Ta je bila so-razmerno, posebno glede živi-norejskih izdelkov in eadja, čedalje manjša glede na po-rast prebivalstva in polreb. Velik uvoz hrane je zmogel nadomestiti samo primanjklja-i^ žita in nekoliko razširiti po-nudbo takih pridelkov, kakor so riž in južno sadje. Tako stanje je imelo tud1 to posledico, da je postaja) pritiak na trgu s hrano več-ji, cene pa so šle navzgor. Po-nudba in povpraševanje po indstrij. izdelkih, zato tiidj gi-banje trmih cen sta kazala znake stabilnosti. Toda tuda ta slabilnost je na 06novi nizke realiie potroanje, nizkega ni-voja realnih plač delavcev in uslužbencev, po&ebno kvalifi-riranih W vjisokcAivipJ .Vicira-nib, Zato ne moremo biti za- Zakoj moramo povečati osebno potiošnjo Poudarili smo, da je v na<- _ ših razmarah osebna potroL-»-fl nja delovnih ljudd tako druž- ¦ beno politično kakor ekonwn-sko vprašanje. Nizka osebna potrošoja na» sprotuje samemu našenm družbeneinu sistemu. Druž-bena lastaina nad saredstvi za proizvodnjo, zato pa tudi nad samim proizvodom, normalno pomeni, da ta proizvod tudi čimprej priti do izraza, kadar da ob koncu služi potrebam človeka, njegovemu osebnemu in družbenemu življenjskemu standardu. Ta zakcnnitost mora prej priti do izraza, kadair predstavlja ta družbena la&t-nina take odnose, v katerih M sam proiz\rajalec neposredno, m po družbenih organih, uprav-lja proizvodnjo in akumulaci-jo. Delavsko samoupravjjan.ie, razvito v sistem komun in drugih družbonih arganov, — brezpogojno zahteva, da de-,B lovni človek otipljivo ob^iiti ¦ svoj novi položaj, torej tudi v razvaju osebne potrožnfe. Saimo tako njegovo delo in nj^ova proizvodnja kažefa stvaimo svoj smoter, — tisti smater, ki ga po naravi imata v soeialistični družbi, čeprav ta še vedno prehaja sJtozi prve faize svo.iega poi^ajanja. Pod-rejanje proiz\'odnje potrošnji po konkretni reaEzaciji v po-večanju osebne potrošnje diaje svoj pečat in smisel saonemu delavskemu svetu in komuni. Kaiko naj drugače pride do izraea materialni interes pro-izvajalca, da razvije proizvod« ne sile in dviga delovno pro-duktivnost, če ne bi realno občutil plodove svoje družbe-ne akcije kot proizvajalec in kot državlfan z vrsto odgovor-nih ekonomikih in družbenih fumkcij? Ves naš diružbeni si-stem pa- gradimio na teh osno-vah — na funkcijah proizva-jaloa in na neposrednosti zve- _ ze njegovih družbenih mtere- ¦ 6ov. Prakiično to pomeni: več- !¦ ji reaini zaslužek z dohodkom, ki ga dobiva na delovnem me-stu — po delu; večji viri po-trošnje, ki jih'razvija z usmer-janjem raznih t,kladov v ko- M muni. Naš družbeni sistem to- 1 rej ni združljiv s stanjem, v katerem bi proizvodnja in a-kumulacija rastli, osebna po-trošnja pa bi stagnirala. Na-jprotno. Obračanje proizvod-Dje po potrebah človeka nepo-srediio, usklajevan.ie ajtumu-lacije s porastom osebne ir» splošne potroš. držav., ba da-lo močan impuls razvoju našib proizvajalnih sil in »amega so-cialii.tičrtega dfužben^a siste-rna. O teh vpraš. je mnogo go- ¦ vora v delih tovariša Kardelja fl kakiar tudi v članku tovariša ¦ Mijalka Todoroviča, ki je bil objavljpn v letošnji 8.-9. štev. »Naše stvarnosti«. Niztoa osebna potrošnja de- ™ lovnega človeka pa ni nita e*W (Nadaljevanje na 3. strani) ¦ Osebna potrošnja (Nadlaljevanje z 2. strani) kanomsko naprej vzdržljiva. Prevsem zaradi same stopnje industrijsltega razvoja, ki smo ga dosegli. Ta odpira široko perspektivo uporafoe strojev na področju proizvodnje za osebno potrošnjo. Sedaj oprav-Uamo — in vedno več jih bo — obsežne rekomstrukcije in razširenja predelovalme indu-strije. Zatem kmetijstva. To je polje, ki, ga moramo ustvar-jati in povečati za strojegrad-njo, ld jo že imamo in ki se bo še naprej izpopolnjevala in dopoLnjevala. S tem samim bodo hitreje začelj pri-hajati povečani valovi izdel-kov za osebno potrošnjo. Od-preti jim je Ueba pot do po-trošnika, da gospodarstvo ne bi brpelo težav in zastojev zara-di omejenosti prometa — rea-liaacije. To naš sistem po svo-ji naravi zmore brez proti-slovnosti, ki so značilne za ka-pitalizem. Preprosto ureja splošne odnose v razdelitvi sredstev, pri čemer osebna potrošnja poeameznikov čeda-lje bolj raste. Dve okoliščini pa popolno-ma konkretno ekonomsko za-htevata porast osebne potrošnje proizvajalcev. Prva je v tem, da visok realni zaslužek de-lavcev vzpodbuja uporabo strojev, zamenjavo roč. s &troj. načinom dela. Odpira drugač-no perspektivo ekonomije podjetij, nasprotno od tiste, ko so zaslužki nizki in ko zraven tega denarni prejemki delav-cev ne obsegajo v-sega tiste-ga, kar predstavlja družbeno nalogo- za vzdrževanje tega delavca. Imeli 9mio že primere, da so neka-tere gospodarske organi-zecije računale, da jim je upo-raba ročnega dela' »cenejša« kakor uporaba strojev! Druga okoliščina je v tem, da sedanji nizki zaslužki sili-jo proizvajalce, da se obračajo in iščejo vire dohodkov izven svojega osnovnega delovnega mesta. Dopolnilrao delo se če-dalje bolj širi. Prehaja okvire družbene smotrnosti iri" je vzrok nizke intenzivnosti dela na osnovnem delovnem mestu.- Dopolnilno delo daje okrog 16 odstotkov d-enamih dohod-kov delavskih družin in oiltrog 20 odstotkov dohodkp.v usiužbenskih dmžin. Tudi to delo kaže težnjo porasta Kmetje — v povprečju — prav tako dobivajo okrog 40 odstot-kov dohodkov iz dela izven kmetijstva. Z ustrezajocimi ukrepi, s povečanjem dohod-kov na osnovnem delovnem mestu, moramo doseči mnogo večji intepes proizvajalcev prav z$ to osnovno "delo. Ne da bi se spuščali v dru-ga vprašanja, pa naj navede-mo še to, da nizek reaJni za-služek pomeni usmerjanje hiš-nega proračuna na trg s hra-no. Industrijsko blago, pose-bno kulturne potrebe, imajo toliko manj mesta v proraču-nu družine, kolikor je ta pro-račim splošno vzeto nizek. Omejevainje ima pravtatco svo-jo logiko. Najmanj se dotika hrane, po&ebno osr.ovne. Kruh iin nAatere druge predmete si kakorkoli, z delom in nedelom, vsak zagotovi. To pa samo zaostruje pritisk na trg — tam, kjer smo najbolj deficilarni (žito in drugo) — in kar rešu-jemo z velikim dolarskim uvozom. Zalo tudi imamo opravka z znanimi smernicami naše eko-nomske politike — pospeševa-nje pridelovalne industrije, kmetijstva, življenjskega stan-darda. Znierno povečonje stondarda Družbeni plan za leto 1957 doloja -skromno popravljanje materialnega položaja delov-nih ljudi. S skladi, s katerimi računamo, bo fizični obseg oseb. potroš. prihodnje leto za 9 % višji v primerjavi ? leto-šnjim letom. Ce tneiimo na enega prebivalca, znaša ta po-rast 7,2 odstotka.. V čem je zasnovano to pri-čakovanjc? Zasnovano je na porastu industrijske prodzvod-nje in povečanju uvoza za ši-roko potrošnjo. Na tej osnovi morajo skladi za osebno po-trošnjo porasti za 15 odstot-kov: porast skladov hrane je manjši — 5 do 6 odstotkov — ker račamamo z letošnjo leti-no kmetijstva. Kam n-as to usmerja? Raz-položljivi skladi potrošnih do- brin kažejo, da je možno po-pravljati osebno potrašnjio^ vendar 'v smeri večjega iro-šenja industrijskih izdelkov. Ti skladi znašajo pribli/.no36 milijard din. Zato tvonjo re-alno osnovjo za določeno pove-ianje zaslužka delavcev ia usjužbencev. To povečanje zilaša v povprečju 10 odstot-kov skupiiega piačnega aklia-da. Po kvalificiranosti delasfl bo to povečanje gibalo od 7 do 12 odstotkov v odnosu na Vi>akega posameznega primera. Viri potrošnje so lahkj širši , 4 Povečanje, o katerem smo govorili, je proporc, ki ga do-loča plan. Tndi o njem bo vse-kakor še govora v ljudsid skupščini, ki prav sedaj raz-pravlja o planu. Mi smo samo na kratko povedali, kalcšen ja problem. Toda j(*nekaj drugega, o če-mer je potrebno raz.pravljatl v naši javnosti. Namreč — ka-ko naj razširimo vire življenj-skega standarda? Ali so dana možnosti, da z razpoložljivi-mi sredstvi doseiemo večje rezultate, večjo količino dobrin za potrebe potrošnje? Te možnosti so. F'otrebno je, da vse naše družbetne sile usmenmo k njim. Potreben je trud, da v vsakem konki et-nem primeru uresničimo tisto misel tovariša Tita — da naj vlagamo ¦ tam, kjer se z naj-manjšimi sredstvi dobi naj-več. prav tako je potrebno proučiti naše subjektivne sla-bosti v organizaciji podjetij, zadrug. txgovine, izobraževa-nja kadrov — vse tisto,, Ua.r je bilo poudarjeno na IV. ple-numu Zveznega odbora Socia-listične zveze in na VI plenu-mu Centralnega komiteja Zve-ze komunistov. Z drugimi besedarrd; na3 standard je v marsičem od-visen od nas samih, od naše-ga dela. Splošna razdelitev družbenih sredstev, ki jo po-stavlja pla>n, je samo okvir tega. Lahko ga ne urssničimd. Labko ga. pa tudi presežemo. Kolikor koli imamo pravico, da s polnim zanimanjem pri-čakujemo rešitev, ki jo bo do-ločil družbeni plan, ne mt>re-mo v nobenem pnmeru zmainj-šati pozornosti na tisto drugo stran, ki ie v naših rokah, v rokiah delavstših »v-etov, za-druE!. delavcev m kmetov.« Naj navedemo preprost prt-mer. Zakaj naj bi naš.življenj-ski standard v rnestu trpel za-radi pomsnjkanja vrtnin, vi-sokih cen in šikanirain.ja špe-kvila-ntov? Ni vzroka. Mar naj res primainjkuje pairadižnika ali čebule ali paprike zato, kar je bilo v nekem mesecu preveč sonca? Pa'Tde so naša polja za namaikanje? Kaj je z uporabo umetnih naiprav 7a dež? ZemljiSkih površin ima-mo tudi v družbeni lastnini. A r.aio ni potrebno veliko. Inve-sticije v naprave so majhne. Gre pa za kulture, ki še isto leto dajo pridelek. Po nekom računu zndostuje moderno ob-delati 9 000 oralov zemlje, da b! dobil: dovolj vrtmkn za 2,000 OOO prebivailcev. V tne-tsih, katerih standflrd je bil le- ' (Konec na 6. strani) Osebna potrošoja (Nadaljevanje s 3. strani) tos prizadet zaradi pomanjka-nja VTtnin, živi 1,2 milijona prebivaJcev. Kaj nam torej manjka? Ali se r.ismo preveč prepustiB stihiji tržišča in trenutnim ocenam drobnih trgovcev? Toda niso samo VTtnine vprašanje. Naše mestno prebi- vaJstvo trpi tudi zaradi po-manjkro1a pa ka-diir njegov noixiuilai dotok izostane.. Vse to pa je lahJoo ekoncmsko tudi rentabiiino, treba je le imeti primerno go-spodarsko organizacijo in slda-diščni prostor. Naukov imamo že dovoJj. Eno leto rodi zelje. Proizva-jalec ne ve, kam bi z njim. Ne splača mu se niti, da bi ga po-sekaL Drygo leto ne sadi zelja. Ald fižol. Ko rodi, z njim kr-mijoživino. Naslednje laio ga uvažamo. Podobno bi se lahko razgovorili tudi o čebuii. Očit-no je, da nam tu manjka si-stema in stalne politike širje-nja virov takih predmetov in ustvarjanja rezerv. Posebej je mogoče govoriti o možnostih, ki jih nudijo skladi za pospeševanje kme-tijstva. Ni naša namera, da bi se spuščali v to. Vsekakor ostane še vmaprej življenjski standard odvisen od razvoja gospodarstva v celotl, od dviga delovne proizvodno-sti, od ekonamske politike v damem letu. Toda, ko je vse to dano, tedaj je yse odvisno od naše spretnosti, kako borr.o sredstva naglo in racionalno spremenili v nova polja pro- ' izvodnje vrtnin, sadja, mesa in mleka, v nove servise, trgovi-ne us-lužne dejavnosti. Po našem mnenju je pro-blem tak, da je treba o njem posebej raapravljati na sejah Ijudskih odborov in zborih volivcev. prepričani smo, da bi bdl s tem tudi interes jav-nasti za skiade kooiun mnogo večji kakor tudi za same zbo-re v-olivcev. S tem bi naža ne-posredna demokracija posta-Jia tudi bolj vsebioska.