DIGITALNA FOTOGRAFIJA
30
FOTOKNJIGA­
ALI KNJIGOVEZNICA
V FOTOLABORATORIJU
Ljubljanski grad
V sredo, 19. septembra 2007,
sta podjetji Digifot iz Lendave in
Hewlett-Packard Slovenija na
Ljubljanskem gradu pripravili
predstavitev novih rešitev na po-
dročju digitalne fotografije, ki
sedaj v Sloveniji podpirajo izde-
lavo fotoknjig, koledarjev, ra-
zglednic, prospektov, letakov in
drugih tiskovin ter zasebnih fo-
tografskih zbirk. Pravzaprav gre
za tehnologijo tiskanja z interne-
ta (Web to Print­ WTP), ki jo
omogočata primerna spletna
aplikacija podjetja Digifot in di-
gitalni tiskarski stroj HP Indigo
press 5000.
Digifot deluje na področju fo-
tografije in tiskaže več kot 40 let,
od leta 2000 pa se usmerja k mo-
žnostim, ki jih ponuja digitalna
fotografija. Nova pridobitev
omogoča realizacijo tiskovin, ki
so vključno z grafično dodelavo v
celoti prilagojene potrebam po-
sameznih naročnikov, torej per-
sonalizirane.
Fotoknjiga
Knjigi z reproduciranimi foto-
grafijami smo doslej rekli foto-
monografija. Priznanim fotogra-
fom so jih izdajale založbe. Ena
prvih po drugi svetovni vojni so
bile Kovane mreže Milana Ku-
marja iz leta 1973, sledile so Soli-
ne in solinarji pred kamero Jože-
ta Pfeiferja (1975), v zadnjemča-
su pa jih je največ izdal JocoŽni-
daršič: Foto = Photo (1982), Bo-
hinj (1987), Slovenski vinogradi
(1993), Dobimo se na tržnici
(1999), Golf na Slovenskem
(2000), Moja Slovenija (2002,
2004), Lipicanci (2004) in Več-
ni Bohinj (2006). Drugi,še zlasti
pa amaterji, so morali biti zado-
voljni z albumi, v katere so lepili
izvirne fotografske povečave. Di-
gitalna tehnologija personalizira-
nega tiska sedaj omogoča, da si
lahko kdor koli namesto albuma
po sprejemljivi ceni omisli tiska-
no reprodukcijo svojih fotografij
v enem ali večjem številu izvo-
dov, to je fotoknjig. Prav zato,
ker to lahko stori kdor koli, foto-
knjiga še ni fotomonografija in
pojmov ne bi smeli niti enačiti
niti zamenjevati. Fotomonogra-
fije bodo ne glede na tehniko ti-
ska tudi v prihodnje rezervirane
za profesionalne fotografe, ki z
ustvarjalnim, umetniškim in kri-
tičnim pristopom iz svojega opu-
sa izberejo le najboljše, kar so po-
sneli na določeno temo.
Spletni fotolaboratorij
Podjetje Digifot na spletnem
naslovu www.digifot.com kot
prvo v Sloveniji ponuja in omo-
goča izdelavo fotoknjig in foto-
monografij (četudi tega pojma
ne uporabljajo). Spletni portal
zato vsebuje aplikacije, ki so na-
Slika 1. Spletna stran www.DigiFot.com s predoblikovanimi zrcali za naročanje in izdelavo fotoknjig (16. 11. 2007).

DIGITALNI TISK
31
menjene amaterskim in posebej
profesionalnim uporabnikom.
Prvi lahko pripravijo zgolj eno-
staven fotoalbum, fotoknjigo ali
naročijo fotografije. Za druge je
na voljoše naprednejša aplikacija
za pripravo fotomonografij (Dg
Foto Art), dostop do strežnika
FTP za odlaganje datotek in ko-
munikacijski portal za izmenjavo
informacij. Slednja sta namenje-
na tudi reprostudiem, oglasnim
agencijam in tiskarnam. Zaradi
varnosti in uporabnosti sta apli-
kaciji za naročanje fotografij in
fotoknjig dosegljivi na strežniku,
tako da si jih lahko vsak sam na-
mesti na svoj računalnik Win-
dows XP ali Vista. Posredno (off-
line) delovanje je trikrat hitrejše,
kot če uporabniki aplikacijo po-
ganjajo neposredno z interneta.
Za izdelavo fotoknjig ponuja Di-
gifot več možnosti:
F Program DigiFot-Fotoknji-
ga vsebuje predoblikovana zrca-
la; slika 1. Dokumenti, ki jih
uporabnik pripravi s to aplikaci-
jo, so zapisani v kodiranih for-
matih JPEG in/ali PDF.
F Druga možnost je, da foto-
knjigo oblikujemo sami. V tem
primeru je najbolje, da uporabi-
mo Adobe Photoshop in/ali In
Design, datoteke pa v pravi veli-
kosti zapišemo in odpošljemo v
formatu JPEG ali PDF. Slednji
mora ustrezati standardu ISO
15930-3:2002 PDF/X-3, v obeh
pa so fotografije lahko kodirane v
barvnem prostoru RGB ali
CMYK.
F Tretja možnost je, da pripra-
vo fotoknjige prepustimo obli-
kovalcem podjetja. V tem prime-
ru moramo fotografijam priložiti
želen vrstni red in spisek svojih
želja.
Profesionalni program Dg Foto
Art (slika 2) odlikujejo enostavna
uporaba, široka paleta zrcal (pre-
doblikovanih strani želene tisko-
vine), barvne korekcije, rotira-
nje, posebni učinki, maske in fil-
tri, urejanje in oblikovanje bese-
dil ter najpomembnejše, obliko-
vanje lastnih zrcal za nove tisko-
vine. Ker Dg Foto Art deluje s
kodiranim ključkom USB samo
na platformah Windows XP in
Slika 2. Pogovorno okno programa za profesionalce Dg Foto Art.
Vista, ni dosegljiv za inštalacijo s
spleta, marveč ga je treba kupiti
posebej. S to aplikacijo so že pri-
pravili dokumente za tisk foto-
monografij nekaterih sodobnej-
ših fotografov, kot so Arne Ho-
dalič, Borut Furlan, Zvone Šeru-
ga in drugi.
Ob pisanju tega članka je na
spletnem naslovu www.digi-
fot.com operativna samo aplika-
cija za naročanje fotografij na
platformah Windows XP in Vi-
sta. Aplikacija Digifot-Fotoknji-
ga bo operativna do konca no-
vembra. S tem v zvezi ugotavlja-
jo, da izdelava klasičnih fotogra-
fij (na fotopapirju) ponovno na-
rašča, ker so ljudje ugotovili, da
digitalne fotografije na računal-
nikih preprosto izgubijo ali zalo-
žijo.
Tiskarski stroj
Ponujanje novih storitev na po-
dročjih digitalne fotografije in
personaliziranih tiskovin podje-
tju DigiFot omogoča digitalni
ofsetni stroj HP Indigo 5000. To
je v Sloveniji drugi digitalni stroj
Indigo, a edini, ki obratuje. Prve-
ga so namestili že leta 1999 in ni
več v pogonu. Tehnika in načela
tiskanja pa se do danes niso spre-
menili. V obeh primerih gre za
posredni elektrofotografski tisk z
mokrimi tonerji, kot je opisan v
tej in prejšnji številki Grafičarja.
HP Indigo 5000 na sliki 3 je
multiprehodni stroj za posredni
elektrofotografski tisk z elektro-
barvo, digitalni ofsetni stroj to-
rej, ki lahko natisne do sedem
procesnih barv (CMYK in tri po-
sebne) ter do 2000 štiribarvnih
strani formata A3 na uro. Ti-
skovna forma je digitalna, shra-
njena kot numerična bitmapa v
dinamičnem spominu procesne-
ga računalnika. Z njo stroj za
vsak barvni izvleček posebej izpi-
še točkovno elektrofotografsko
sliko na upodobitvenem valju.
Ta pri naslednjem obratu sprej-
me elektrobarvo, ki se prenese na
ofsetni valj in naprej na tiskovni
material na tiskovnem valju.
Vsakič se prenese stoodstotno,
tako da ostaneta upodobitveni in
ofsetni valj po vsakem odtisu po-
polnoma čista. To omogoča, da
pri naslednjem obratu stroj upo-
dobi in natisne nov barvni izvle-
ček, enega za drugim pa na isto
polo tiskovnega materiala vse šti-
ri oziroma vseh sedem. Za se-
dembarvni tisk stoji pola tiskov-
nega materiala na tiskovnem va-
lju sedem obratov; pri vsakem se
nanjo natisne en barvni izvleček,
ena procesna barva,šele potem jo
stroj doda izlagalniku.
Glede na izkušnje Andreja Kle-
menčiča, v podjetju je zadolžen
za neoporečno obratovanje stro-
ja, so odtisi obstojni najmanj tri
leta na močni svetlobi in več kot
sedem let v obliki fotoknjige na
knjižni polici.
Za tisk najraje uporabljajo cer-
tificirane tiskovne materiale HP-
Indigo, predobdelava s »safirni-

KNJIGOVEŠTVO
32
Slika 3. Digifot je družinsko podjetje Miličevih, v Prekmurju bolj znano kot Foto Šimonka. Ob Indigu 5000 od leve proti desni
stojijo Miha, Jolanda, Drago in Peter. Spodaj slike 4: broširni stroj z oplatničenjem ter večnamenski knjigoveški stroj Duplo.
mi« premazi pa omogoča tisk ka-
terega koli materiala v območju
90­350 g/m². Zato HP Indigo
5000 ni uporaben samo za tisk
fotoknjig in fotomonografij,
temveč tudi za pestro paleto gra-
fičnih izdelkov, kot so namizni
in stenski koledarji, plakati, pro-
spekti, priznanja, vstopnice, pro-
sojnice, celo zloženke.
Grafična dodelava
Ob pogovoru o fotoknjigah in
monografijah pa se kar samo za-
stavi vprašanje, kako je do ne-
davnega klasični fotolaboratorij
usposobljen za grafično dodela-
vo. Z veseljem ugotavljam, da
Digifot tudi v tem pogledu ni ni-
česar prepustil naključju, nobe-
nega negativnega presenečenja,
torej. Ker HP Indigo 5000 tiska
po eno knjigo, izdela že znesen
knjižni blok, za dodelavo (in pri-
pravo materialov) pa imajo na
voljo dva rezalna stroja, štirire-
znik Duplo, stroj za šivanje z ži-
co, zgibanje in obrez, opremo za
spiralno vezavo, vse pa s številni-
mi dodatki. Tehnološki proces je
s tem zaokrožen in storitev po-
polna: vse izdelke vključno s trdo
vezavo v usnju ali lesu izdelajo
doma; slike 4.
Sklep
Grafična dodelava je še zadnja
trdnjava tradicionalne grafične
oziroma tiskarske dejavnosti.
Vsaj kar zadeva knjigoveštvo, je
očitno, da so se dvižna vrata od-
prla. Selitev knjigoveznice v de-
javnosti, ki njene storitve potre-
bujejo, se je začela. Za začetek v
fotolaboratorije.
Marko KUMAR
VIRI
1. Marko Kumar
Tehnologija grafičnih procesov
Center za poklicno izobraževanje,
Ljubljana 2007
2. www.nuk.uni-lj.si
24. septembra 2007
3. www.digifot.si
24. sept. in 16. nov. 2007
4. Marko Kumar
Obisk podjetja Digifot
Pogovor z g. Mihom Miličem
Lendava, 26. sept. 2007
5. Marko Kumar
Digitalni tisk danes
Grafičar 5/2007, str. 6­18
Grafičar 6/2007, str. 23­28