i v/A,-^' J* CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 27, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII TAJNIK HULL h Ji ODSTOPIL e _ - Bolehnost je navedel kol h vzrok; kdo bo namestnik še ni gotovo. Washington. — Iz vladnih kro- 0 gov se poroča, da se je odpove-e dal državni tajnik Cordell Hull, _ Vzrok odpovedi je njegovo rahlo - zdravje. Pričakuje se, da bo 3 predsednik Roosevelt njegovo re-3 signacijo sprejel ter kmaju imenoval namestnika. Tajnik Hull je star 73 let in se nahaja že zadnjih pet tednov v bolnišnici, že prej je moral večkrat počivati radi rehlega zdravja. Glede njegovega namestnika so razne špekulacije. Govori se, da bo predsednik Roosevelt poklical v državno tajništvo direktorja vojne m o b i 1 i z a c i j e Byrnesa, ali bo imenoval Hen-rya Wallaceja, sedanjega podpredsednika, ali pa sedanjega pomožnega državnega tajnika Stettiniusa. Lahk0 je tudi mogoče ,da bo predsednik postavil na to važno mesto bivšega pomožnega državnega tajnika Sumner Wellesa, ali pa poslanika za Anglijo, Winanta. -o- Gdč. Švigel je dosegla velik uspeh s koncertom Sinočni koncert gdč. Dorothy Švigel v SND je bil sijajen uspeh. Dvorana je bila polna in ljudje so nadarjeni slovenski 1 umetnici toplo aplavdirali. Njen glas je zelo bogat in fino izšolan in v skrajnih višinah ni kazala prav nikakih težav. Tak pevski talent in tak sijajen glas ima pred seboj še veliko bodočnost, zato upamo, da bo gdč. švigel 1 nadaljevala študije, kot namera-! va. Na oder so ji bili prinešeni ! številni šopki v znak priznanja. I Odlično jo je spremljala na i klavir Mrs. Vera Milavec-Slej-I ko, ki je tudi v solih pokazala I svojo dovršenost v glasbi. Tudi i njo je občinstvo nagradilo s to-j plo aklamacijo. fc plave znam-f? B0pO v veljavi $1 decembra J ,'%ton. _ Urad za kon-||,Sl ;;C(!n naznanja, da bodo de1 j.V veljavo s 1. decem- JŽ C e plave znamke za 5i?',5 Te znamke bodo: dA-2 in B-2. Vsaka teh ic«1 ^ ^ vredna 10 točk.. Ji t Januarjem ne bo da-pt javnost nobenih drugih '.le li/namk več za konzerve, p laopA. > _o_ | Stosu se ježe H gibanje, da se vjiVl elektorate '"j .^Ston,—Tako v senator« ^..^slanski zbornici so V'® jJeni predlogi; da se '"t* s4'5Sednika in podpred-1 | Jed. držav direktno, to P||f j 'da se odpravi sedanji Ki« ; °litev po elektoratih. K rC€ltlembo bi bil° treba a.I %l Ustavo, kar je po-(f T Vendar vse kaže, Ui V°lg0> ko bo Prišl° d0 is' -,>be. .»»V j %] Jed'! ,ftanski zbornici je tudi i" * '»p dlog, da bi se volilo ud1 štiri leta in ne za p ^Elgradom *J L>VO NI i*: Razlike j ^ ^'~~-Kdor pride danes v j \ j? ftiisli, da je prišel v I rtlor se namreč ozreš >ij 'i ruske zastave: rdečo * „ ^ in kladivo. V oknih 1 so Slike Stalina in V <8|j?°telskem j okraju visi i ja W a> ki sega od tal pa a nadstropja. ^ t—0- iz Kalifornije ^ ^ fif!fy ^eleznikar je v sq-!:],v elio obiskala prijate. \ Dospela je iz V ^.alifornija, kjer zdaj j XhJen dom -i6 bil Prej ^ 7 SoO. rS ^ | meriške armade so vzele trdnjave i Maginot liniji; Nemci so na umiku - N najbolj upirajo na planjavah pred Rolinom, ; Wa nobenega znaka še ni, da bi se nemška l; hramba zrušila. ; j..ar'2, 26. nov. — Tri ameriške armade so izvojevale ke Zmage na zapadni fronti in Nemci so. na umiku tse črte. Prva ameriška armada je zavzela utrjeno , ™eisweiler po treh dneh silovitih bojev v gozdu Hurt-'j !! je videl! največje boje v tej ofenzivi. Ta ameriška J vjtoia samo 25 milj še do Kolina. ' " Tretja ameriška armada si je priborila pot skozi Maginot linijo vzhodno od Metza ter je spotoma zasedla 10 nemških vasi. Sedma ameriška armada je pa prodrla 10 milj preko prelaza Saales v Vogezih ter je dosegla planjave v Alzaciji. Tudi druge zavezniške armade zaznamujejo uspehe, tako 2. angleška ter 9. ameriška. Nemška obramba pred Koli-nom se močno upogiblje vzpričo neprestanih napadov zavezniških armad vendar ne kažej0 še nobenega znaka, da bi se podali. Weisweiler leži 13 milj v notranjosti Nemčije in 26 milj od Kolina ob Reni. Ameriški fantje so mesto okupirali po treh dneh boja od hiše do hiše. tok!o¥ BIL ZOPET NAPADEN Ameriški super bombniki so bili na pohodu z dveh baz obenem. Washington, 27. nov. — Ameriški super .bombniki B-:29 so danes zopet na bojnem pohodu. Napadli so Tokio že drugič v štirih dneh, obenem so pa obiskali japonske naprave po Siamu. Z baz na otoku Saipan so se dvignili ameriški letalci na Tokio, istočasno pa tudi z baz v Indiji na Siam. Vojni oddelek poroča samo toliko, da so ameriški bombniki danes pri belem dnevu bombardirali Tokio. Več o tem napadu bo poročanega, ko se vrnejo letalci nazaj na bazo. Eno uro pozneje je pa vojni oddelek javljal, da so se dvignili ameriški super bombniki z baz v Indiji ter pri belem dnevu napadli japonske tarče po Siamu. Ker vsak teh super bombnikov lahko nese 10 ton bomb, se lahko pričakuje velike akcije na japonskih postojankah. Kupujte vojne bonde! Letaki so včeraj potopili Japoncem vojaške transporte Filipini, 26. nov. — Ameriški letalci so včeraj zopet napadli japonski konvoj, ki je vozil vojaške rezerve na otok Leyte. Bombe so potopile štiri transporte, na katerih je bilo, kot računajo, najmanj 2,000 vojakov. To je bil že drugi poskus Japoncev te dni, da bi prepeljali na Leyte novo vojaštvo. Oba konvoja so ameriški letalci razbili, pri čemer je šlo v morje najmanj 5,500 japonskih vojakov. Ameriški letalci so spaizili japonstki Vojaški transport kmalu potem, ko je zapustil Cebu. Tri transporte so bombe pogreznile, četrti je bil pa v ognju od enega konca do drugega. Vse vojaštvo in potre-ščine na teh štirih ladjah so bile izgubljene. -o- Senat naj najprej odobri mirovno organizacijo Washington. — Senator Con-nally, načelnik odseka za inozemske zadeve misli, naj bi ameriški kongres postopal glede svetovne mirovne organizacije na ta način, da bi senat najprej tako organizacijo odobril, potem naj bi pa kongres določil moč, ki bi jo imel ameriški delegat pri taki mirovni organizaciji. Zed. države ne morejo sodelovati pri kaki mirovni organizaciji, ako je ne odobri senat. Ameriški zastopnik pa tudi ne bo imel nobene moči pri mirovni organizaciji, ako mu je ne poveri kongres. Vsaka teh važnih zadev naj bi se odločevala posebej, priporoča senator Con-nally. -o- Z lakoto bodo jetnike v Rimu ukrotili Rim. — Od 500 do 600 civilnih jetnikov v državni jetnišnici Re-gina Coeli, je zažgalo več poslopij, nato so se pa umaknili v en del poslopja, kjer kljubujejo 300 policistom, ki skušajo priti do njih. Policija uporablja orožje, dočim jetniki mečejo nanje vse, kar morejo dobiti v roke. Re. volto so pričeli radi slabe hrane, radi prenapolnjene ječe in pa ker morajo dolgo čakati na zaslišanje. -o- Darovi za pogorelce V našem uradu smo prejeli nadaljne darove za pogorelce, kot sledi: Mrs. Antonia Mlakar, ki danes odpotuje v Kalifornijo, je darovala $10, Mr. in Mrs. John Tomsich, 15918 Whitcomb Rd. sta darovala $5, Joseph F. Stein, član cleveland-ske policije in sedaj pri ameriški mornarici na Admiralskih otokih, je poslal za pogorelce $5, kar je poslal na policijskega načelnika Geo. J. Matowitza in ta je oddal denar Slovenski relifni komisiji. Prav lepa hvala vsem skupaj v imenu naših pogorelcev. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama juniju 1942"ter je napredoval za poročnika v maju 1943. Po dveh letih službe na Atlantiku, kjer je spremljal konvoje, je bil nadporočnik Hribar premeščen na Pacifik, kjer je zdaj poveljnik mornariške transportne ladje. V službi Strica Sama sta dva njegova brata in sicer je Pfc. Laurence v Burmi in Indiji zadnji dve leti, Radioman 3/C Albert je pa z mornarico nekje na Paficiku. Kupujte vojne bonde! ■Mir IjliL Iz Italije se je oglasil Cpl. Rudolf J. Nosse svoji materi „ % Mrs. Frances Nosse, 6508 Bon- na Ave., da je pri dobrem zdra-Paul J. Hribar, slovenski od- vju. Fantje imajo tam dosti vetnik v Clevelandu in sin Mr. sadja, zlasti Jzo/blj;ejo sladko in Mrs. B. J. Hribar iz 954 E. grozdje in vina dobe, kolikor 144. St., je bil povišan v nad- hočejo. Tam se je sestal tudi poročnika pri ameriški obrežni z več Slovenci in Hrvati iz Ju-straži v rezervi. Nadporočnik goslavije, ki so se čudili, da Hribar je graduiral iz John naš Amerikanec tako dobro Carroll univerze ter je bil pro- govori slovensko. Rudolf na-moviran kot ensign pri obrežni roča najlepše« pozdrave vsem straži v New London, Conn., v prijateljem in znancem. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^OVFM l ^^^^^^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY ^SPAPEh" i V bruslju zdaj j divjajo nemiri i in poboji ! Bruselj Belgija. — V nemiri! v Bruslju v soboto so bile ubit l štiri osebe in 38 jih je bilo ra njenih in sicer v demonstracija! proti vladi, ki je ukazala ,da s< morajo partizani razorožiti. Vršile so se protestne demon stracije, tekom katerih je prišle do streljanja. Belgijska vlada j( zahtevala, da oddajo vsi partiza j ni orožje, da se pa, lahko pridru žijo redni armadi, če hočejo. £ Item pa partizani/katere vodij( j komunisti, niso zadovoljni. . J -o—- Dr. šubašič se je vrnil jvBelgrad, da pomaga sestaviti novo vlado Moskva. — Potem ko je dal i Stalin svoj blagoslov za pre-ustroj jugoslovanske vlade, se je vrnil dr. Šubašič, sedaj predsednik vlade, v Belgrad, kjer ■ bo pomagal Titu sestaviti novo I vlado. Kot se govori, bo Tito ministrski predsednik, a dr. i Šubašič in vsi sedanji mini-i stri bodo ostali v vladi. Govori se tudi, da bo nova Jugoslavija federativna država, v kateri bodo imeli posamezni narodi avtonomne pravice. Dalje se govori, da bo povabljena tudi Bolgarija, da se pridruži v federacijo južnih Slovanov. Vse izgleda, da'-Sfalj Peter j ne bo več dolgo kralj. (To je ,na vsak način ena najbolj zadovoljivih vesti; op. uredništva.) -o- župan Lausche je radoveden, kje dobijo toliko cigaret V nekaterih prostorih v Clevelandu, kjer prirejajo bingo igre, dajejo vsakemu posetni-ku pri vstopnini en paket cigaret zastonj. To ne gre v glavo županu Lauschetu, ki je ukazal preiskavo. Ta naj dozens, kako je to da se na bingo igrah lahko dobi cigarete, dočim morajo drugi meščani stati v dolgih vrstah, predno si morejo kupiti pakelček. fyMiifiMll 1 ^'Ajiž. 'i.:ii i ■■ Ji. i .I i i-^nir. JI. i; . h j..fflWiii 13L iiifiiin fr. in VilHL n«fWh :i. ........ ...... Vojni delavski odbor je odobril nekaj priboljika jeklarskim delavcem Washington. — Jeklarski delavci so dobili po odloku vojnega delavskega odbora priboljšek pri mezdi in sicer povprečno 5 centov na uro, dasi niso dobili vsega, kar so zahtevali ... To pomeni, da jeklarska lestvica še ni bila spremenjena, ki dovoljuje 15% zvišanje pri mezdi od one, ki je bila v veljavi 1. januarja 1941. Jeklarska unija je zahtevala 17 centov priboljška na uro in garantirano plačo za vse leto vsakemu delavcu. Ako b0 to ugodeno ,je zdaj odvisno samo od predsednika Roosevelta ,ker je vojni delavski odbor izročil odločitev njemu v roke. Vojni delavski odbor je zdaj določil sledeče priboljške jeklarskim delavcem: 4 cente več na uro za 2. ali večerni šiht, 6 centov več na uro pa za 3. ali nočni šiht. Ker se večina vsi jeklarski delavci menjajo v šihtih, bodo priboljška deležni vsi. Ta priboljšek stopi v veljavo z dnem, ko je potekla stara pogodba med unijo in jeklarnami. Večinoma vse pogodbe s0 potekle 26. decembra 1943 in priboljšek bodo dobili torej delavci od tega dneva naprej kot dodatno k temu, kar so že prejeli. Nov grob Po kratki in mučni bolezni je1 umrla na svojem domu, 1288 E., 167. St. splošno poznana Christina Pirnat roj. žibert, stara 43 let. Tukaj zapušča žalujočega' soproga Andreja, doma iz Trzi-; na pri Kamniku ,mater Angelo,! sestri Alice omož. Novak in Ano' ter veliko sorodnikov. Oče Frank! ji je umrl februarja. Rojena je" bila v fari sv. Križ pri Kostanjevici ,kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 41 let. Bila je članica društva Friendship Grove št. 125 W. C., društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ in podružnice št. 18 SžZ ,kjer je bila sedaj zapisnikarica. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v .cerkev Marije Vnebovzete in na Kal vari j o. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim izrekamo iskreno so-žalje. 1 Klub Ljubljana Klub Ljubljana ima sejo ju-; tri večer ob osmih v navadnih . prostorih. Dež in sneg • Vladni vremenski urad napo- • veduje za danes dež, za jutri pa i sneg. Včeraj je kazal toplomer 26 stopinj , Gen. Clark je bil zdaj imenovan za vrhovnega poveljnika v Italiji London, 27. — Ameriški general Mark Clark, ki je dozdaj poveljeval 5. ameriški armadi v Italiji, je bil imenovan vrhovnim poveljnikom vseh zavezniških armad v Italiji. S tem bo nadomestil generala Aleksandra, ki je bil povišan v feldmar-šala in je bil postavljen za vrhovnega poveljnika v Sredozem. lju. General Wilson, ki je bil dozdaj vrhovni poveljnik v Sredozemlju, pride v Washington kot osebni zastopnik • p r e m i e r j a Churchilla pri predsedniku Rooseveltu. -o-- Pomanjkanje sladkorja poneha v decembru Washington. — Sladkorna in-I dustrija misli, da bo v sredi decembra nekoliko olajšano glede sladkorja. Surovega sladkorja sicer ni bilo primanjkovalo, bilo pa ni ladij, da bi ga vozile iz Kube v ameriške refinerije. Zdaj je vlada določila več ladij za dovoz sladkorja, kar pomeni, da ga bo kmalu več za kuhinjo in za industrijo. l Tedenski koledar za racioniranje hd^'RVE — Plave znamke A-8 do W-5 iz knjige 4 so ve-p > s>r, sirovo maslo itd — Rdeče znamke A-8 do P-5 iz Kl)V^'avne zdaj- So ~ Znamke 30, 31, 32, 33 in 34 iz knjige 4, vsaka V > so veljavne zdaj; znamka 40 je za prezerviranje in Po/ ~~~ Znamke 1» 2 in 3 iz knjige 3 so veljavne zdaj. \b — Kuponi A-13, vsak za 4 galone, so veljavni do B-4 in C-4 ter B-5 in C-5, vsak za 5 galon, dokler ph.ii ^ "— Avtmh koles pri potniških avtih ni treba dati razen če potrebujete nova; kolesa pri komercijalnih treba dati pregledati na vsakih 5,000 milj ali na vsa-ptV v kar Pride Prej- !i r OLJE — Kuponi periode 4 in 5 zadnje sezone ter °ve sezone so veljavni zdaj, vsak za 10 galon. r "AMERIŠKA DOMOVINA" KMI1ICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMXS DEBEVEC. Editor) ■117 St. Clair Ave. HEnderso* #628 Cleveland S. Ohl«. __Published dally except Sundays and Holiday a_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 96.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7 50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4»0 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po razna&alclh: Celo leto $6.50. pol let« 83.60 četrt leta $2.00 __Potamema itwlllc« » cente________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland. 1» mall, $7.60 p«r rear U. 5. and Canada, $S.50 for 6 monttur. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 month« VI. B. and Canada $2.00 for S month*. Cleveland by mall $2.25 for $ month« Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.60 for $ month«. $2.00 for S month«. _ Single oopiw » cent« _ ____ Entered as second-claa* matter January 6th, 100«, at th« Pon Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1870. ___ No. 275 Moil., Nov. 27, 1944 Komunizem, katoliška Cerkev in pa Lojze Adamič Thomas F. Woodlock opisuje v Wall Street Journalu z dne 20. novembra komunizem kot se danes kaže in pravi, da je to neka vera, sicer narobe vera, a vendar včra. Njena značilnost je, da je proti vsaki veri. Ta vera je nevarna zapadni civilizaciji prav zato, ker hoče zrušiti vsa načela, na katerih ta sloni. V njej je duh, ki vse zanika kot hudič Mefisto v Goethejevi drami Faust. Značilna poteza komunizma je fanatizem, s katerim se bore njegovi pristaši brez ozira na to, kaj je prav in kaj napek. Zanje je dobro in prav, kar pomaga uničevati. To je njih morala. Pravi vernik komunizma bi žrtvoval za svojo stvar brez premisleka najdražjega prijatelja. ' Ko smo brali ta opis komunizma, smo se spomnili, kaj je zapisal Lojze Adamič o svojem prijatelju slovenskem komunističnem voditelju Borisu Kidriču, ki ga občuduje in opisuje v svoji knjigi "My Native Land." O tem svojem junaku pravi: "ln razodeval je moralno razpoloženje, ki je pomenilo s krščansko-buržujskega vidika popolnoma pomanjkanje moralnosti. On je bil zmožen storiti brezpogojno vse za svoj? "zadevo." Adamič besedo "anything" podčrta, da more vsakdo razumeti, da je njegov junak sposoben tudi za vsak zločin, če gre za komunistično stvar. Zato smo prestavili "anything" z brezobzirno vse. Iz tega moralnega razpoloženja in komunističnega fanatizma razumemo, da so komunistični voditelji v Sloveniji poudarjali: Četudi ves narod pogine, samo da zmaga naša ideja! Veseli nas, da beremo gornjo sodbo o komunizmu v listu, ki se čita v najvplivnejših ameriških krogih. Polagoma le raste spoznanje, kakšna nevarnost grozi civilizaciji, ne morda toliko z ekonomskega stališča komunizma, ampak veliko bolj radi tega, ker pomeni uničenje vsake morale, vsakega razločka med dobrim in slabim — ali kot bi rekel Adamič — popolno pomanjkanje moralnosti. ' Ko smo brali gornji članek, pa smo se spomnili tudi na Adamičev listič "War and Post-War." Tudi v tem lističu (september-oktober 1944) je članek, ki kaže popolno pomanjkanje vsake morale. Adamič priobčuje članek iz pro-testantovskega lista "The Churchman" in sicer o tem, ali naj sedi tudi papež kot predstavnik nevtralne države pri mirovni konferenci, ali ne. Zlepa ne najdete kje nakupiče-nih skupaj toliko zavijanj in laži proti papežu kot tu. Značilno je, da gre Slovenec Adamič med protestante in tam poišče članek, ki sramoti papeža. Pa je bil čas, ko je ta mož govoril,.da ni proti svoji veri! Še bolj pa je značilno, da v Ameriki, kjer pravimo, da vlada tolerantnost in svoboda vere, Adamič propagira sramotenje papeža in s tem sovraštvo proti katoličanom. ^ - . In kaj je papež naredil, da se je tako zameril? Samo par stvari iz članka. Sedanjemu papežu očita, da je podpiral Hitlerja in ga spravil na oblast. (Bog zna, če je papež tudi glasoval za Hitlerja namesto nemških milijonov!?). Druga taka je, da se imenuje v Vatikanu Nemčija: naša Cerkev. Le kje je ubogi protestant« pobral to bedastočo. Ali ne ve, da je dve tretjini Nemčije protestantovske in da je že Bismarcko-va Nemčija preganjala katoličane. In spet ena: Vatikan je plačal prevoz italijanskih čet skozi Suez, da so Lahi mogli napasti Abesince. Pa ni to dovolj. S tem v zvezi je po tem članku sedanji papež, ki takrat še sploh ni bil papež. Toda Amerikanec verjemi, saj je v Adamičevem listu to natisnjeno! Pa kaj vse to! Papež je celo kriv, da Amerika ni bila dovolj oborožena pred Pearl Harborjem in Vatikan je kola-boriral z Japonci ne samo na Japonskem, ampak tudi na Filipinih/Še to: Pet mirovnih točk v papeževem božičnem gevoru 1939 je Jbilo proglašenih samo zato, da se reši ošiške sile. V resnici pa je bila takrat Nemčija zmagovita, Italija in Japonska pa sploh še nista bili v vojni z Angleži ali Ame-rikanci. In na, seveda, (ne pozabite!) papež je blagoslavljal orožje. Le kateri sovražnik katoličanov bi mogel iti mimo tega neumnega nerazumevanja blagoslovov. Naj bo slovenski svobodomislec ali ameriški Witness of Jehova, oba znata to molitvico o žegnih na pamet. Lahko bi rekli o sovražnikih katoličanov: Po žegnovanju orožja jih boste spoznali. 'Kako bi mogel tu zaostati Adamičev list! Pa da končamo z naštevanjem sovražnosti in neumnosti, samo še dodajamo: V Adamičevem listu stoji, da je Chicago Tribune v glavnem svetna izdaja katoliškega tiska. Če ne verjamete Adamiču, vprašajte v Chicagu. Take stvari se tedaj tiskajo v Ameriki v prosvitlenem dvajsetem stoletju. In razširja jih Lojze Adamič. Ali je še kak razumen Slovenec, ki more prebaviti take neslanosti? Ali je še kak katoličan, ki vzame svojo vero zares, pa ne bi videl, kako zagrizen je Adamič proti katoličanstvu? In kako malenkosten zraven! Z neumnostjo se je vedno težko in neprijetno boriti, mislimo pa, da je bilo treba slovensko javnost na to opozoriti, da ne bo mogoče prav nikjer več kako slepomišenje z Adamičevim imenom. Adamič poziva na koncu čitatelje, naj pišejo Roosevel-tu, da so proti temu, da bi papež bil udeležen pri mirovni konferenci. Njaj le pišejo! Za resne ljudi pa mi zaključujemo z izjavo New York Times-a z dne 16. avgusta 1942, ki se glasi: "Naj pravijo kritiki, kar hočejo, težko bi se dalo zanikati, da se je katoliška Cerkev po svojih okrožnicah in dru- gih papežkih izjavah bojevala proti totalitarizmu bolj zavestno, bolj globoko, bolj avtoritativno in poprej in bolj dolgo, kot vsaka druga organizirana sila!" -o- Guverner Lausche in njegov zvesti pomočnik J. E. Lokar Mr. Lokar and Mayor Lausche . . . "Frankie and Johnnie" duo headed for Columbv" Odlok v zadnjem trenutku Stvar se je pričela preteklo pomlad, devet dni pred zaključkom določene dobe, ko je bilo treba predložiti peticije. Župan Lausche se je na svoj tipičen način nenadoma odločil, kandidirati za governerja. To je pa pomenilo, da mora Mr. Lokar dati nemudoma tiskati peticije ter slednje potom pošte razpečati v vseh 88 okrajih, da jih volilci podpišejo. Pričetek Lokarjevih "trublov" Za vse to ogromno delo je imel Lokar devet dni časa. šel je nemudoma na delo ter stvar izvršil. Na vsak pisemski zavoj je prilepil znamko za "special delivery," nato pa je zadnji dan odhitel v Columbus, kjer je vložil peticije baš tri ure pred 'zaključkom poteče-nega roka. Ampak s tem ni bilo konec "trubla" za Lokarja! Kaj še! "Trubel'' se je komaj pričel. Frank Lausche ni imel nikoli na razpolago večje vsote denarja, da bi ga izdal za kampanjo. Denarja Lausche ni imel, imel pa je poštenost, iskrenost in dobro voljo svojih sosedov na St. Clair Ave., in poleg tega je imel svojega — Johna Lokarja. Kje bo denar? ."Lindy" se je vrgel na delo. Kot že cesto prej, je tudi zdaj naglo stopil okoli sosedov. Sporočil je, da potrebuje denarja, in sicer takoj. Sam ni hodil mnogo okoli, ker ni imel časa, temveč je prepustil stvar usodi. Nato je odprl v Leader poslopju poseben urad, v katerem so mu takoj pričeli pomagati gdč. Helen Erben, Mollie Tpll^n Jack Hafey, vsi njegovi prijatelji. Vsi ti niso prejeli od 1. julija pa do volilnega dne niti centa plače za svoje delo. Kako naj dobe plačo, če je ni kje vzeti! Iz "luknje" v "luknjo" Med tem časom je bilo treba nakupiti papir, dopisnice, znamke in vse drugo potrebno. Lindy je bil noč in dan na delu. Kupoval je od dne do dne čer plačeval kakor je mogel in znal, pri tem pa bil seveda zmerom v "luknji." Potne stroške je plačeval Mr. Lokar večinoma iz svojega žepa, prav tako tudi župan Lausc'he, najmočnejši demokratski guvernerski kandidat tekom dveh desetletij! Lokar je vztrajno deloval, vedno trdno prepričan, da bo njegov "boss" zmagal, toda kako, tega sam ni vedel. Česa nasprotniki niso imeli? Republikanci pa so med tem izdajali stotine tisočev dolarjev, da zmagajo s svojim kandidatom. Oni so imeli clifenar, katerega John E. Lokar ni imel. Ampak Lokar je imel nekaj drugega! On je imel svojega Lauscheta .katerega republikanci niso imeli. Kamor koli jč namreč Lausche šel, ko mu je Lindy p'rej utrl pot, povsod si je zagotovil glasove. Ljudstvo vse države je pričelo nenadoma govoriti o Lausc'hetu. Ogromno delo domačih ljudi Doma v Clevelandu pa je Mr. Lokar zbral skupaj Lau-schetove sosede v 23. vardi, ki so v Knausovi dvorani zlagali in zapirali v ovoje kampanjsko literaturo ter jo pošiljali na napisane naslove. To delo je šlo od rok večer za večerom, noč za nočjo. Končno je dosegel sklad za Lauschetovo kampanjo smešno nizko vsoto $20,000, dočim je bilo okoli 24,000 dolarjev že potrošenih, tako da Mr. Lokar še danes dolguje $4,000. Prispevki naših rojakov Za Lauschetovo kampanjo so prispevali vojaki v Franciji, Indiji, Angliji in na Pacifiku. Večinoma so bili to zneski po dolarju ali dva. Neki vojak, sin nekega Lauschetovega soseda, je poslal ček za $25.00, katerega vfa Lausche ni hotel sprejeti, temveč je odredil, naj se vloži dotični denar na vojakovo ime na banko. Ubogi "Lindy"! Tak je pač Lausche in tak je bil v vseh kampanjah. Lausche in Lokar sta delala tako rekoč iz nič. Lokar se je tako pehal, da je izgubil 15 funtov na svoji teži ter ohripel in se moral podvreči zdravnikovi oskrbi, toda svojega kampanjskega dela ni prekinil. Petek svojega Robinsona John E. Lokar je dolgoletni prijatelj župana Lauscheta ter je "ronal" že njegovo prvo kampanjo leta 1931, ko je Lausche kandidiral za mestnega sodnika, in leta 1935 je postal njegov "bailiff." Mr. Lokar bo gotovo odpotoval s svojim bossom v Columbus, kjer bo prav tako njegova desna roka; kakor mu je bil v Clevelandu. -o-- Strnimo se, to se tiče tudi vas To je poslanica na vse vas, ki ste udje in člani naše metropole — lastniki ^omov. Farani naše fare Sv. Vida, delničarji SND trgovci .odvetniki, zdravniki, uredniki in sploh vsi profesionalci, kakor tudi vsi ostali delavci — rojaki Slovenci z brati Hrvati, ki sm0 do sedaj živeli v za-dovoljncsti v osrčju te metropole. Na vas sem naslovil to poslanico v času, v katerem ne smemo zamuditi nobene ure v namenu, da si ohranimo to, kar smo v zadnjih 50 letih doprinesli za dobro ime naše metropole, katera slovi širom Amerike in še dalj. Pravim: "Strnimo se sku-j paj!" Gre se namreč za to, če šel ostanemo, ali če se bomo pustili! pregnati iz naših domov. Tujec! se je naselil v sredo naše llajsta-' rej še pionirske E. 62. ceste ket-j kor škodljivi mrčes, ki gloda in uničuje ,kar je poprej cvetelo v miru in zadovoljnost^ med našimi domovi, krog katerih je bilo videti lepe vrtove. Tu se ne gre samo za moje ali soseda podjetje, pač pa se gre za naselbino kot tako. Ako bomo dopustili, da se uniči stanovalce in njih rezidenčne domove na eni cesti ,bodo sledili še drugi taki na ostalih cestah in pregnali stanovalce drugam. Poudarjam, da se ne gre samo za enega, gre se za vso naselbino. Bolj ko študiram začetek tovarne na E. 62. St. bolj se mi odpira pogled v dejstvo, da se gre tukaj za nekaj drugega. Da to,su. mim, mi daje za podlago vprašanje: Zakaj se je ta tovarnar za-pičil med rezidence sredi ceste, kjer je moral hiše kupiti in jih plačati nato pa podreti, da je razširil svoje podjetje. Zakaj ni šel ta tovarnar drugam, tja kjer je za take tovarne prazna in cenejša zemlja in kjer bi imel ugodnosti transportacije železnice za težke železne predmete. Torej tja, kamor bi taka tovarna spadala. Vse ,kar smo do sedaj opazili je dobro premišljeno ravnanje tega tovarnarja in njegov namen ali načrt je bil sledeč: "Začel bom, ko bo podjetje začelo poslovati, si bo samo z ropotom in prahom, dimom in kajenjem in s staro železnino na dvorišču delalo pot za nadaljn0 širjenje pod. jetja." Da, bilo je po njegovih načrtih. Prav dobro mu je izpadlo. Sosedje so mu prisiljeni, radi ali neradi, morali prodati svoje domove in se izseliti, ker v takem položaju ne bi mogli obstati. Ko je s podjetjem začel ,smo se dvignili sosedje. Najbolj sta bili prizadeti Modiceva in Baragova družina, ker sta bili vsak na eni strani nezaželjene tovarne. Ugovor in protest je bil vložen na zonsko komisijo. Tisti pa, ki pričnejo taka podjetja, imajo že vnaprej preračunano, da bodo uspeli, ker imajo za tako dosego tudi sredstva in izkušnje, svoje odvetnike in vedo kje in kako si pomagati". Modiceva družina .kjer je bil soprog bolan sinovi pa v študiju ali v službi Strica Sama in je bila sama Mrs. Modic brez moči in brez denarnih sredstev, katera so patreb-na, če se hoče kdo boriti z odvetniki. Prav tako je bilo tudi z vdovo Mrs. Baraga. Nekaj časa so se trudili potem so se pa morali ukloniti in sprejeti ropot in prah nezaželjene tovarne, ki je obratovala noč in dan. Sledila je katastrofa East Ohio Gas Co. Kar je bilo nam v veliko žalost in strah, je prišlo prav tovarnarju, ker je bil dobro zavarovan. T0 vidimo še posebno v tem, ker je takoj naslednji dan po katastrofi hitel v bolnišnico do ožgane Mrs. Modic in jo pričel nadlegovati, da naj pogorišče njemu proda. O tem naj si napravi sodbo vsak sam. Tako je prišla katastrofa tovarnarju prav, ker bi sedaj ne bilo treba plačevati za hiše, za katere bo plačala plinska družba. Tako je tu nekaj zgodovine te tovarne, ki se je urinila med nas in katere namen je nadaljevati in širiti ,kakor je razvidno iz akcije tega tovarnarja. Ta tovarna je nevarna, kajti že pred letom je imela nevaren izbruh ognja, ki je bil napravil občutno škodo radi eksplozije iz njegove tovarne skozi streho v zrak. Kaj bomo storili mi drugi? To je sedaj odprto vprašanje. Tu se ne gre zame ali morda samo za enega soseda, gre se za celo cesto rezidenčnih zemljišč. Če se ga pusti obratovati še dalje, zna pokupiti še par zemljišč drugo bo pa pustil brez vsake veljave. Poleg tovarne pa si itak nihče ne bo hotel postaviti svojega doma. Vprašanje je: Ali je pametno, da se pusti nekoga, da bogati na račun drugih, ki med tem trpe škodo na svojih posestvih in domovih? Ali ni bolje, da se ta umakne ker ni mesta zanj na tej cesti, kjer so živeli in bi še živeli v miru domačini v lastnih domovih. Na to vprašanje je treba odgovoriti. Ali se prepusti vsa okolica, da je prevzamejo in dustrije, ali se pa strniti skupaj j in jim odgovoriti, da ostanemo mi in industrijci pa naj odidejo drugam. Oboje je mogoče. Lahko dosežemo eno ali drugo, če se organiziramo. Ako nam je za to, da ohranimo naselbino ,je potrebno, da se organiziramo s svojimi mestnimi zastopniki in z njimi z mestno zbornico. Ako hočemo tukaj rezidenčni distrikt z lahko industrijo in trgovinami, potem se za to zavzemimo, kakor zgoraj omenjeno. Zadnji pondeljek, 20. novembra, smo bili pozvani pred zonsko komisijo v mestno hišo »kamor je tovarnar pripeljal svoje advokate in mi pa svoje. Po kratkem prerekanju je bila stvar preložena za par tednov, kar bo gotovo v korist tovarnarju, ker med tem časom silno hiti z delom, da bi dokazal, da njegova tovarna ni bila nad polovico uničena po požaru, kajti v nasprotnem slučaju bi mu stavbinska komisija ne smela izdati dovoljenja za zopetno popravljanje. Naši odvetniki mislijo, da je treba vzeti sodnijsko prepoved, da se delo začasno ustavi, dokler se ne dožene pred komisijo, kaj bodo zahtevali stanovalci te okolice. Tako sedaj tovarnar hiti, mi pa čakamo in ugibamo, kako in kaj bi izpolovali za naše pogorel-ce. čas hitro beži. Med nami se pa tu in tam poraja nezaupanje radi mnenja enega ali drugega. Nič prave odločnosti ni med nami, kakor da se drug drugega bojimo. čiast našima councilmanoma Kovačiču in Puclju, ki se oba zavedata, da je treba stati za narodom, kadar isti potrebuje njune pomoči. Isto pričakujemo tudi od Princa in Gozdanoviča. Prav tako so z nami naši odvetniki : Chas. Lausche, Vrhunce in Mihelich in vemo, da nam bodo stali ob strani tudi še ostali naši odvetniki in vplivni uradniki ,oba časopisa, kakor tudi ostali časopisi v naselbini. Treba je storiti hitre korake. Mnenje odvetnikov je, da se vzame prepoved ali odpoklic stavbin-skega dovoljenja sodnijskim potom. To je pa tu skoro edina pot, da se ustavi tako hipno popravljanje, kar je znamenje, da se hoče nas vse prehiteti in ugnati, kakor da nimamo nikjer več nobenih stanovanjskih pravic. Prepričam sem, da če le hočemo, lahko tudi vse dosežemo. Dosežemo lahko, da se spremeni zonska določila tako, kakor bodo ugodna za nas. To pa lahko dosežemo le, če se skupn0 zavzamemo za to. Predvsem je potreba, da bomo romali v mestno hišo vselej ,kadar bodo zborovali mestni odborniki, naši council-mani, in sicer moramo iti tja v par tisočih in tako bodo kmalu vedeli, da je treba želje naroda in davkoplačevalcev tudi vpošte-vati. V ta namen, da se pride do odločilnega sklepa v zgoraj navedenih slučajih, naprošam za skupno odborovo sejo vseh treh do sedaj poslujočih odborov: županov, reliefni in Norwood Community Council, ki že več let obstoja v namen te akcije. Dodatno k tem odborom pa bodo poslana vabila še mnogim drugim vplivnim možem v naselbini, da bi se udeležili te seje in posvetovanja. Skupna seja se bo vršila prihodnji četrtek zvečer v prostorih reliefnega in županovega urada 6213 St. Clair Ave. ob osmih zvečer 30. novembra. Kdor izmed teh odbornikov ali onih, ki bodo dobili še posebno povabilo, bi se ne mogel udeležiti te seje/ naj blagovoli odgovoriti pismeno in povedati svoje mnenje. Na podlagi vseh takih razlogov, bodo odbori izvolili eksekutivo, ki bo nadaljevala s to akcijo Po željah tu bivajočega naroda. Blagovolite to vpošte-vati. Anton Grdina, predsednik odbora, ki ga je imenoval župan Lausche. ..Send your ^ before... k *li *) This year, even more 'rato j we urge you again to c° «hoP" ! 1 with Railway Express oy ck. 1 ping early, wrapping y?ur V ages securely, addressing clearly and sending them At. BEFORE DECEMBER Is' OCVIREK — "Boljšega zdravila P, hladu in kaši ju ni, kot J^ katerega se dene nekaj P ^ lezne vode, nekaj me"11' ^ x sladkorja,' nekaj li^j-j, f kangelcukra in par ^Lfl ' de," mi je zaupal # «e France iz Shawnee. w ^ "Pa si potem nehal K* sem ga radovedno vPra \ "Saj jaz nisem kašU'1 • "Kdo pa?" "Moja Francka." ^ i H "Pa ji je odleglo?" a„,( « "Saj ni čaja pila gri s, jaz. Veš, pri vsaki ,l3 ^ treba storiti korake Pr. jn { *, da se sitnosti prepreclda Pe ^ sem tudi jaz pil čaJ'., ' ''St> kašljal, Francki je j51!^, I % vseeno ,ker je že kas J ne s v, niti je treba pred t°c° tj tem." . zd»j '' Jak0 lep nauk in J^ f"b maj čakam, da bo j, Johana kašljati, da sl reCe| hal čaj po Francetove^ Referat nadaljuje s Gramčevega pisma: /J "Zlasti vas opoz»1J,ri)ni' , žno stvar. Na južni s ^ • * hiše je vhod v klet. ^»i « zračevanjaso A % dno odprta. Tega sifj^ d ^ vedujem morda radi Il0lete h' bilo strogo prepoveda1 ^ s glav0 v klet, ampak to■ ^ & gospodarskih in eko»J ^ ^ rov, to se pravi, da Ja ^ D r i val stopnic iz beton* » kakim meščanski"1 J , Ji Upam, da se v tej ^ > J ma razumemo in da benih detajlov. v„t5°? i 0 "Kaj je glava trša e >!> * ge iz cementa?" J s naglo vmes svojo Pr ' ^t^ Je "To je pa težko P>'> < ry," ji pojasnjuje* ter .'J boljše je, če se človf ^ Jv prepriča. Ampak š® g 5 ^ vtakni vmes, pa D v \> Jackom pismo brat V % no." . i)0i" j "Orajt ,orajt,^ nerga, nergasta," fl" Jt obregne Micka ob 1' ( odličnega podjetja- . ^o "Dalje naj vas P^' p'] h zorim na to, da ]i za spanje zelo J? da v ta namen 111 . • „e \ ^ i trata pred hišo, * da je v danih t „ eventuelnih P«Pet!J^e d°5 % bolj varna in tudi 1 ^ v Ji f va kot postelja. ' 0 > upam, da se razum \ črti." je ** S "Hi-hi-hi . . SC J , V iz ust naše Micke. . "Pa ne da bi ^ ali natolcevala?' v k} France, in jo ostro »jtj t^j "O, Bog obvaruj- f «j( nisem rekla," se 1 ^ jee Mary. A "Ako mi nc ^ / V bom ukazal izpra^^ \ ^ i^. posežem vmes, ki tad!... ^ vih slučajih v II pravic. "Maloppt"\ ^ s čitanjem že s^r ^ potem pa i, hočeta. Torej kaj bom nada!jeva^tor^ Jli; ni primanjkuje i ^ft J ^ ba bo še enega ura^, ^ ^ nja, da bomo Gra" rešili do konca." ; '' ^ 3&R SAVING U$£P COOKING FAT HELPS COMPENSATE FOR , THE BILLION POUNPS OF FAT LOST TO U.S. [ INDUSTRY EACH YEAR I THAT JAPAN HOLDS 1 THE ISLANDS OF 3 THE PACIFIC. turn IN USED KITCHEN FAT5 fQR. EXTRA fiATtONPQMTSl. Junaštvo in zvestoba ovinski roman iz časov francoske revolucije. '4{ vaše varnosti, gospod, "^i to že dovoliti," se je »Toliko sodrj v gradu, in v kratkem te vlačuge vdrle . To bi vendar bilo malo za tako lepega in ga-j mladega moža, kakor 'cebajte vendar v vra-' ?0 sem poskusil pri ' , 8°dnje sobe. A tudi te ^Jrte. Planil sem k okli j^0 pod menoj so leža-^ gladke ploče "mra-ainl j. dvora" (Cour de mar-if: ^ ga koj spoznal. Bil o^ v osrednjem delu iCtavbe- in ona velika •"J pod menoj s po- Prazničnih prosto- i Jevih. Na ta dvor niso ljudje. Bolj na . r so stopnice vodile :k n» "kraljevi dvor" s Cyale)' sta stali dve vr_ ,nl j straže; in še niže, JJ I^Jem ob kipu Ludvi-^',lla konju, se je trla A'- Stj"1 Vre®eeča množica, itijj^avi napolnjujoč ce-j dvor in Vojni Trg. i# j °z okno na mramorne nij tCj.menoj, bi bil goli sa-stn vojake te-: it"1 na pomoč, a za-3Pr ,i(jtje ljudstva, ki so mu ' L,80 bližji, je zadušilo ^ »i ijjjn se udati svoji uso-Kih L^ati, "da pridejo po 3*J ;; °r je bil rekel nečak i ^u8earda. Sedel sem r,,.llekakšen kanape in H :tijlrne,]'e premišljevati, = Prirnerilo. Očitno i ^ 0(1 nečak iz 1 j ubosum-5° J ^ ^godel; videl me je, ' h Salil z Ivanko, in do-1 i. rt M Oj. 7 >\' sPominjal njegove-' " ,,'j ic| 'lega obraza. A kako 3 m ^li ° tega' da mi y dekleta, kakor ga ;] }tj;stric izmislil? Gotovo \2 vlekel na uho V WVor' ali Pa Pustil t ty** Prisluškovati (morfij %;Jnega slugo?) Pri tem V ^t1 kakšen stavek uJeli> napak umeli. Ali jio H k ^udi 0 samem 'V J^i tedaj? Kaj po- .[e'i1 M\ Ja: "Padejo po ^j,1*6 bodo zaprli? Kdo e1"* V • j,,^ ^ J'e bila uganka. In tfl ni' dolgo raz" i/i i Jasne stvari, sem le-v k s tolažbo: "Cesar ,i:i bremeniti ,treba pu-j \ Ca^al uro za uro. Med i/V 'Vfjj^Pal vkljub hrume-\ Ju> ki je še vedno vr-'e^nanjega dvora, d v :i0'kako dolgo sem spal. .d*' : L1zbudili. Ko sem b^' Sem sprva mi- ^ gori; zakaj rdeče i 'tt(j. razsvetljavalo mojo 9 krik mi je prodi- jlfj lit(lo0. Ko sem pogledal c \i S6lh se Prepričal, da li J. od ognjev, ki jih je h'J-la na graJ'skem jj V ' notranja dvorišča K" amorni dvor so bili J J j ako v in žensk. Le-!v \ '<. PUi in plesali okrog V I?11; - in ostu ''i^j zakaj skoro vsi so K fC, >lili so kakor zve-r ^ '■ "Ubijte kraljico! I Žls ,'^rijanke hočemo! V° in srce!" Svoj at, oborožena z drogovi in starimi pištolami, se je trla ob portalu, vodečemu h kraljičinim stopnicam. Tam je stal močan oddelek vojakov, "narodna straža," kakor sem takoj spoznal, bržkone od prejšnje Francoske garde, ki se je bila tako odlikovala z nezvestobo do kralja. Ne da bi ustavila besnečo množico, je marveč stopila v stran, in cela povodenj se je izlila v vežo in po krasnih marmornih stopnicah, vodečih k sobam Marije Antoinette. Tam na stopnišču, ali morda že v predsobi, je divjal boj; tam so bili sproženi streli, ki so me bili zbudili. Kakor sem pozneje zvedel, je bil Lafayette na čelu 30,000 mož dospel iz Pariza, da bi od kralja izsilil podpis pod "človekove pravice" ter ga prisilil do tega, da se pripelje v Pariške Tuilerije, kjer je bilo njegovo življenje enako jetniko-vemu. S svojim prihodom je napravil nekaj reda, zastražil vhode s svojimi ljudmi, tako da so se udi telesne straže — sami sinovi najstarejšega plemstva, obsovraženi od ljudstva— mogli umakniti v notranjščino gradu. Lafayette pa je, ne da bi ostal v gradu, šel v svoje stanovanje v mestu in tam legel počivat. Med tem pa so nekdaj nezvesti gardisti pustili v grad morivce, ki jih je bil najel vojvoda Orleanski, in začela je morija plemiške telesne straže, ki je branila kraljičino življenje. Pravkar se je pojavil pred portalom orjaški lupež z dolgo, kakor opeka rdečo brado in z zverinskim obličjem. Z okrvavljenimi rokami je držal kvišku dve odrezani glavi, in hijene so pozdravile ta grozni prizor s krikom: "Živiika generala M-acAfrthurja \brezpogcijmo predajo. Yamashita jee star 59 let in je poznan kot naj-bmtalnejši poveljnik ,ki ne gleda na izgube svojih čet. 7514 Etna Rd., spredaj, zgorej. Zglasite se zvečer. (279) Hiša naprodaj Za dve družini, 6 sob in kopalnica vsaka, z garažo. V j ako do. brem stanju zunaj in znotraj. Nahaja se na 802 E. 99. St. Pokličite CHerry 3232. Hiša je odprta za ogled. Vprašajte zgorej istotam. (x) Zgradite ali kupite hišo Zakaj bi plačevali najemnino? Pridite k nam, da vam pomagamo zgraditi ali kupiti hišo. Mi imamo na stotine načrtov, iz katerih lahko izberete. Mavec & Co. Gradbeniki in prodajalci zemljiš 17110 Lake Shore Blvd. IVanhoe 4900 (Pri. Mon.—x) W% SAVED NOW OR 100% TAKEN BY THE AXIS LATER I ivy was mm ....jUL. . .A i ./(-V:''/v "Mi pridemo, Mylord, mi pridemo," odvrne Jim, "bo se že kako naredilo. Če se da kaj napraviti izpeljemo mi prav zanesljivo, posebno pa še za vas, Mylord, ker to ve vsak dobro izmed nas, da Sir Jozua dobro plača." Jefferson je še posebno opozoril svojega črnega policijskega stražnika, medtem ko se je Jozua že odstranil, da naj previdno ravna, potem pa se je posvetil zopet svojemu delu dalje. Ko se je pričelo mračiti, so se nahajali naši stari znanci mirovnega sodnika Jeffersona na poti, kjer jih je imel pričakovati Jozua. Patricku so zopet oči žarele od žganja, ker je zopet preveč steklenico nagnil. Fox pa je prav natiho govoril s črncem. "Sto dolarjev! vsa čast," pripomni Fox in cmokne z jezikom [zadovoljno, "ah, ko bi jih že ! imeli enkrat!" 1 (Dalje prihodnjič.) Na sliki vidimo predsednika Roosevelta, ko se y iz volivne koče, kjer je oddal svoj glas v Hyde Park, sedečega v svojem avtu. Krog njega pa so se dren] iiil^ is« ' fil/ORMOSA W ^f - v /j:::::::::::]' ynoB^&^FffiMff LUZON) South China Sea ^ J PHILIPPICS ISLANDS Jf NEGROS^J. \ iw Sulu Sea /^pgiNDANAQ • jm> š* i ff BORNECK e> __^ -/=i=::::=>i=::"":::3VV-^----^ ■ Gornji zemljevid nam kaže, kje je hotela jaP01v> jiti ' narica uiti ameriški, katero so Japonci nameravali f ^o! past. Yankeji pa so se tej pasti izognili in temeljMLe. kli japonsko mornarico in si s tem odprli pot najj^-^ - ŽENSKE SUKNJE Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknj" c( volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko n>zJ kakor kje drugje na WILL-Call pri BENNO B. LEUSTIG-U 4 oigoH ENdicott 3426 1034A*^ Sgt.John J. Latwas iz Washingtona, D. C., ki je z vojaško go$bo nekje v Franciji, je v prijateljskem pogovoru s malim .francoskim dečkom, katerega prijateljstvo si je pridobil i ameriškim žvečilnim gumijem. Na malem dečku lahko opazite colclje (lesene čevlje). Ta godba je imela prvi koncert v Verdunu. OBO Ali iščete delo? i Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! ŽENINI IN NEVESTE' Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEndef00 Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV Handel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! V Chungking je dospel general Albert C. Wede-meyer ,ki je prevzel poveljstvo čet namesto odpoklicanega generala Joseph W. Stilwell-a. General Wede-meyer je doma iz Omahe in graduant iz West Point vo-| jaške akademije. Rodney Adams Healing SerW(e eze f Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ- f0*^** jj n tiramo ln popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste* fu^tV1^ FURNEZI In PIHALNIKI Instalirani. Vi lahko obvarjetevw feljg^j hranite na kurjavi, če Inštalirate THERMOSTAT. Ml ^fOl^pKV AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Ml imamo " v^tr TANKE z 20 letno garancijo. Ml tudi instaliramo termos^^eiiO tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo v pertov. . fi'' 21601 Westport Ave. KEP/M Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 421S OEZZXOI TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN "In on je vseeno, kakor vi re- i čete, San Francisco zapustil in : sledi oni goljufivki?" "Bilo mu je pozneje sporočeno, da je ona njegova prava ; Elizabeta." "Hm, nezapopadljivo!" pri- : pomni Jefferson, "Sir Edward hiti v propast radi ničvredne ; lahkoživke, kot zamorem ' posneti iz vaših besed." "Hm, njega ni bilo za obdržati. Lady Armenia Wilson je neutolažljiva. Meni je bila cela zadeva tako zoperna, da sem San Franciscu pokazal hrbet." "Še eno vprašanje, Mylord," se obrne mirovni sodnik proti Jozutau, "vi mislite, da se ona' Elizabeta Robin nahaja na poti tukaj sem?" "Jaz vem samo toliko, da se jo išče in da ji Sir Edward sledi." "Ali se v resnici ona upa tukaj sem?" "Prepustiva raje nadaljno obsojanje prihodnjosti, Mr. Jefferson, in preidiva na bolj ' važne zadeve, radi katerih sem jaz k vam prišel," odgovori Jo-sua, "jaz sem vam že o stvari govoril, in ste me gotovo tudi razumeli, da se je en mož v sivem ogrinjalu zavit prikazal pri Samovem rudniku." "Ja, ja, nadplezavec Fulton mi je že nekaj pripovedoval, I Mylord." "Kaj pa vam je povedal, Mr. Jefferson ?" "On je odločno trdil, da je videl Sir Sama, vašega častite-ga očeta pri in v rudniku. Jaz sem se prizadeval, da bi ga pregovoril, da se kaki drugi človek nahaja v rudniku, in da uganja burke. Vendar pa nisem imel nikakega uspeha. Fulton je ostal pri svoji trditvi, da se gre tukaj za ono osebo, katera se od časa do časa prikaže na Plattbergu." "Vi gotovo veste, Mr. Jefferson, da je moj namen, dobiti resnični dokaz o oni osebi, katera uganja svoje burke in mi plaši delavce. Jaz pridem samo raditega sem, da mi obljubite pomoč. Nikakor ne morem več dalje pustiti te neumnosti. In pristati vam moram, da sem sam jako radoveden, kaj da je ono zaena osebk." "Prav je tako, Mylord, prav! Mi se bomo pripravili, da se onega človeka polastimo, in če prav se gre samo za njegovo ime, ker tako početje ne sme več dalje," reče Jozua, "no ja, stvar bo jako nedolžna. Vendar pa uganja ta človek že precej dolgo njegovo neumno početje, in nikomur se ni še posrečilo dognati dosedaj kdo da je; pred kratkim časom mi je pravil Mr. Braddock, da se je dotični človek tudi na Wilson ••aillMaiBIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIBIlMMiailllllBIk Castle prikazal, in sicer neko- 1 liko prej, predno so se rudniki . posuli." Mr. Braddock?" vpraša Jo- i zua. "Ali veruje tudi mogoče i stari mož v nekaj čeznaturne- . ga?" « "Tega ravno ne; izrazil pa s se je, da se mu ni posrečilo ni- 1 kakih resničnih dokazov o one- : mu človeku doseči." 1 "No j a, toliko bolj je sedaj potrebno, da to dosežemo," pripoveduje Josua, "jaz ne morem nikakor dalje odlašati. Brez napora pa tudi ne more biti uspeha. Oni človek je, kakor sem čul, jako oprezen in hiter. In iz vsega tega se da sklepati, da se ga ne ob tako lahko ujelo. Mr. Maxwell ga je že enkrat zasledoval; vendar pa ko je oni človek to opazil, se je poblisko-vito zasledovalcu odstranil. Zopet sem pa slišal, da se večkrat ponoči v bližini Samovega rudnika prikaže, in okoli njega hodi, ko pa kdo bliže njega pride, zgine kot blisk v rudnik. V rudnik pa se mu ne drzne nikdo slediti." "Ja, to je jako umljivo, Mylord," pripomni Jefferson, "prvič ni vsak zmožen v rov plezati, in pa tudi se je bati, da ne bi zopet kaka podsudba nastala." 1 "Moj namen je, še nocojšnji večer vse priprave dovršiti, da se končno vendar enkrat tega človeka dobi v pest," pripoveduje Jozua hrepeneče, in radi-itega prosim tudi vaše pomoči, I Mr. Jefferson; tudi hočem ob-1 j ubiti nagrado, samo da se bodo ljudje bolj zavzeli za stvar." | "Jaz sem vam na razpolago z mojimi ljudmi, Mylord." "Jako hvaležen vam bom, Mr. Jefferson." "Toraj sedaj velja Samov rudnik ko se napravi nekoliko tema z največjo opreznostjo zasesti, Mr. Jefferson; raditega pa potrebujem tudi vaše ljudi." "To toraj tako izgleda, kakor da hočete ono osebo spraviti v past, Mylord, ali me razumete? Jaz se pa sedaj nekaj spominjam, naokoli Samovega rudnika je vse ravno, in raditega se bo tam ljudem jako težko skriti." "Ja, potem bomo pa morali naokoli rudnika kaj napraviti, da bo služilo za skrivališče; nanosilo se bo kamenja, ali kaj podobnega." "Hm, to pa bo oni osebi v svarilo, Mylord, in v navzdol v rudnik ne bo hotel nihče." "Pustite naju, da govoriva z Jimom in njegovem tovarišem o ti stvari, Mr. Jefferson." Mirovni sodnik je takoj pri- j tisnil na električni gumb, kate- t ri mu je bil poleg pisalne mize. Po preteku nekaj sekund, pa j t se že pojavi Jim v sobi. Ko pa j opazi Jozuata, se njegov črni obraz nakremži na smeh za- j dovoljstva. No sedaj se pa bo r zopet kaj zaslužilo, ko je Jozua zopet tukaj. ] "Kje pa je Patrick?" vpraša « Jefferson. r "Patrick in Fox se imata ta j trenutek povrniti," odgovori j Jim. i "Sir Jozua, naš častiti poset- i nik vas hoče za nocojšnjo noč } za nekaj prav posebnega," reče Jeffreson, "vi trije morate no- ) cojšnjo noč Samov rudnik za- c stražiti in onega moža vloviti, , katerega se je že dostikrat opa- 'i žilo pri rudniku, in kateri je([ ogrnjen v sivi plašč." !] Jim odpre na široko oči. Bi-!< la mu je cela stvar nekoliko ) sumljiva. Na tega človeka smo že en- ■ krat v gorovju naleteli, Mylord," pripomni on, "ta človek ne bo tako lahko za vloviti, on izgleda kakor Sir Sam, kateri se večkrat na Plattbergu prikaže." "Jaz vam bom že napravil pogum za lov," reče Jozua, "kdor izmed vas mi bo onega človeka zgrabil, dobi od mene sto dolarjev!" "Ja, Mylord, to je lepi denar!" pripomni črnec, "jaz sem takoj poleg, kjer se da kaj zaslužiti. Rečem pa toliko, da onega človeka v sivem plašču, kateri izgleda kot Sam, ne bo nobeden vlovil. Mi smo že enkrat napravil poizkus, da bi ga vlovili, toda krpalo bi bili vsi ponesrečili, ker on zna plezati kot mačka!" "No, no dovolj naj bo že te-. ga govorjenja!" reče mirovni , sodnik, "vi se boste danes zve-■ čer podali na omenjeni pro-• stor," odredi Jefferson, "vi se , imate Sir Jozuatovemu pove- - lju pokoriti. Bilo bi pač sra- - motno za vas tri, da bi se po-' kazali za strahopetneže pred > eno osebo." "Mi se nič ne bojimo. My-. lord, ampak vloviti ga ne bomo mogli," odgovori Jim. r "Ah, vi se morate na pravi ) prostor vleči tako, da vas on i ) ne bo opazil, potem vam boj - sam \ roke prišel, reče Jozua. j "Hm, to se jako lepo sliši,! Mylord, toda skriti se, to je težkoča." < "Kaj zopet govorite, vi mora- ] te v rudnik Vstopiti in ga tam ] pričakati," pristavi Jozua. i Jim gleda jako zamišljeno ; pred se. Vstop v jamo mu ni i nikakor šel v glavo. "Mi moramo previdni biti, Mylord," reče premišljeno on, : "boljše bi bilo, da bi zunaj rud- j nika stala kaka koča, ali kaj . podobnega, in bi se tam zamo- ■ gli skriti v rov jaz ne grem rad; ; ker kaj mi koristi sto dolarjev, če sem jaz zasut in moram ta- : ko strašne smrti poginiti." "No ja, vse to se hočemo danes zvečer domeniti. Podajte se na pot, ko se zmrači, katera vodi proti Samovem rovu, ker | tam vas hočem pričakovati, in I se nadalje z vami dogovoriti," | reče Jozua, "če pa ste kakšne j ;strahopetne babe, bi bilo pa; boljše, da ne pridete, ker-v ta-1 kemu slučaju, vas nimam kaj | potrebovati!" 1