Vojaiki novinec. BslgiJsMa poT3sf. ^«-.isal Hsnrik Konsjans: preložil m ..Siov. Gcspo- atad^ "&Ł* B* (Dalje.) Samo tihi pihl.iaii pustinj« so zibali lirastovo Jistje ter s sencnmi listov igrali na dekletovem belem čeln; čebela ie letala krog nje ter ji brnela na uho; jod nr' >m je plaval škrjanec s svojo pesraijo: od pustinje s je odmevalo neprestano evrčanje žuželk , m vendar je bilo vse tiho in molfiefie. Nič ni vabudilo deklice iz smrti podobnega spanja. Solnce je polagoma nadaljevalo svojo pot, dokler ni eden njegovih vročih žarkor prodrl lisitje :in posvetil deklioi v obraz. NesreSnica je počasi odprla ofti, kri ss ji je znova začela pretakati po žilah. Dvignila je glavo Vot Clovek, ki se vzbudi ter zmešan-a erla naokrog, kot bi ne vedela, kaj je ž njo. Pismo, !ci ¦•] je še odprto ležalo pri nogah, jo je spomnilo strnfine nesreče. Zganila je papir, ga vtaknila v nedrije, nagnila glavo in sa A^topila v globoko premišljevanje. Čez nekaj 6asa se ,]e zopet vzravnala, voziftek nitro zapeljala na njivo, kjer je deteljo na pol izru vala, na [>ol požela. V kratkem času je bil voziček poln. V isti naglici se je rrnila domav, položila kravi Idajo, stopila r i»6o m relcla ataršfetn: ,,Jutri navsezgodaj pojdeia k Janezu!" ,,Otrok nesrečni!" je vzkliknila mati. ,,Saj jo na dnigem koncu dežele. Kai ti j« šinilo v glavo? V enem letu ne prideš tja!" ,,K Janezu pojdem, vam pravim", odvrne vrla deklica odločno. ..Najdem ga, če j<e tudi s!o ur daleč od tukaj. Naš občinski pisar mi bo žw povedal, kat»ro pot na' grem." Janezova mati s povzSignjenimi rokami in prosefiim o!)razom sto;»i pred deklico in vzdihne: ,,Katrica, to boš storila za mojega otroka? 8« na smrtni j ostelji te bom blagoslavljaia." ,,Da, to bom storila!" vzklikn« Katrica. ,,Saia kralj me ne zadrži; videla bom ,Ian«za in ga tolftžila. ali pa sama poginem." ,,Tisoč!crat se ti zahvaljujem, Katrica!" jt a*v klioala Janezova mati ter objela deklico. IVB Sedem je ura zjutraj in vročina venčlar ž» huda, kajti solnr^e žge s temnomodr«ga neba. Glejte, tam-po veliki cesti, n» dale6 od tep« re';e Mozo, ;rogumno koraka kmetsko dekle. Njen;v obl6ka kaže, da ,je tuja tukaj. Takih nabranih avb s čipkami in takih slamnikov ne nosijo limbtirške žen?ke. Cevl|e nosi v roki in hodi bosa. Pot ji lije s 6«Ja. Dasiravno ;e trudna, da bi kar padla, vendar z nepopisnim veseljem pogled9 upira v daljne zvonike. Tarn leži mesto Venloj, ciij njeaega dolgega poto vanja. Uboga Katrioa, že štiri dni je hodila. popraSe- Tala in se mufiila. PrivošSila si je le malo počitka in pi6!o hrano: a pomagal ji je Bog in krepka narava- iPaSIa jo kraj, kjer Beer«dni pri^aie^, «k*led od stoj- cey, trpi in koprni. Pozabila je vse gorje; srce % vriska od veselja in utripa od nepotrpežljivosti. Ko b' iraela neroti, bi zdajci zletela k onim stolpom, kat»rim solnce odseva s strehe kot z ogledala. Cedalje hitreje je korakalo dekLe, dokler ni vitielo pred sabo utrdbe mesta Venloj. Zdaj je naglo obula čevlje, s« hekoliko očistila praJiu, si pogladila ttHeko ter šla pogumno v trdnjavo. Ko j© bila storila nekaj korakor med Tnaniimi »aslpi, je ugledala vojaka s puško t roti, ki je ho«J gorindol pred hišieo. Ž« oddalefi s» prijazno na^ smeline .<?traži. ta. pa jo pogleda s topo ma.lomarnostjO. Kljub temn se mu pognmno približa ttr ga vprar Sa s prijetnim sm»hljajem: ,,Prijatell, ali mi mortt« poT«dati, 15« dobim ,)af.»zr! Brems?" Stražnik j« bil Valono« \i okoKc« Litiha. «Ni« rajzumem", j« zamrmral vojak t»r s« oEre^¦il, "da poklifie korporala. Ta pride iz stražnict tw s» prijasmo Wiia de klici, ki Tpraša ul?udno«i »Gosport lajtnant, ali bi mi raogM pov«daii, k)e \% Janez Brems?" Korporal i« napravil neTSefien obraz, kot Sboi yflk, ki ga i« varalo pri5akoran|8: \-«ndar s« Je ctm" mH k straži in zaklical: ^He, Fleming, pojdi sem! Bog kaj zaslnžili?'" Mlad vojak skoči s priCne ter pride v©n, men " caje si zaspa^.e offi; lio ugleda dekle, mu postane o%f»z pvijaznojSi. Dal|» pril»ilnii5.