48 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 OSEMDESET LET OD USTANOVITVE SLOVENSKE DELAVSKE STRANKE janko pleterski V dneh 15. in 16. avgusta 1976 je minilo 80 let, kar je bila ustanovljena stranka slo- venskega delavstva, Jugoslovanska social- demokratska stranka. Ustanovitev v letu 1896 seveda ne pomeni začetika organizirane- ga delavskega gibanja na naših tleh. Dobro je znano,^ da ta začetek pomeni ustanavlja- nje delavskih izobraževalnih društev ob kon- cu 60 let in da se nato vsa 70 in 80 leta pri nas nadaljuje razredno organiziranje delav- stva, da v našem socialističnem gibanju do- življamo podobne politične usmeritve in lo- čevanja kot v splošnem v vsej Avstriji. Naj- vidnejši prvi vrh in hkrati prelom je pojav radikalno-socialistične sttruje pri nag in »kr- vavaki« (Zeleznikarjev) proces leta 1884. Več- jo zaslugo kot s svojo domnevno udeležbo' v revolucionarnih dogodkih lieta 1871 v Franciji si je France Železnikar pridobil s svojim vztrajanjem in s svojo^ zvestobo slovenskemu delavskemu gibanju, kljub pritiskom in ob- sodbi. Ko se je po dolgih hudih letih ječe vrnil v Ljubljano, se je brez obotavljanja zopet pridružil delavskemu, zdaj že socialdemokrat- skemu gibanju in čez nekaj let ^sodeloval tudi pri ustanavljanju Jugoslovanske socialdemo- kratske stranke. V letih najhujšega zatiranja so vztrajali tudi njegovi tovariši, ki so ohranili nepre- trganost dela ljubljanskega delavskega dru- štva takrat, ko so se po nekaterih mestih Avstrije onemoglo razhajala. Vztrajali so za- to, kot je dejal leta 1886 predsednik delav- s'kega društva Scharner, »da se ve, da pravi delavski stan še živi..., da kljub hudi toči, ki bije že dolgo let po našem ,polji... drobno zrno... obrodi obilen sad, kateri bo (pome- nil) življenje celemu delavskemu stanu.« - - »Kaj ipa je k temu treba, dragi moji,« je Schamer še spraševal svoje tovariše in od- govarjal: »K temu je treba ljubezni, zložno- sti in neustrahl ji vosti... Oklepaj mo se za- stave, katera nam sijajno vihra tukaj in v celi Evropi, še celo po celem svetu ..., okle- nimo se je za naš blagor in za naše postave in ostanimo hrabri in zvesti brez vsacega iz- dajstva in potem bomo mogli reči: ,Na)prej, zastava islave!'«^ Od novega leta 1889 naprej so delavske or- ganizacije v naših deželah bile del avstrij- ske socialdemdkratske stranke in z njo tudi II. intemacionale. Slovenska socialna demo- kracija tse je krepila v rudarskih in drugih stavkah v letih 1889, 1890 in 1892, z uspeš- nim organiziranjem prvomajsikih manifesta- cij in z izdajanjem slovenskega socialistične- ga glasila »Delavski list« v letih 1890—1891, ki se nam žal ni ohranil. Utrdila .se je itali- jansko-slovensko-nemška organizacija v Trstu. III. kongres avstrijske socialdemokratske stranke na Dunaju 5.—9. junija 1892, kjer pa ni bilo delegatov ne iz Ljubljane ne iz Trsta, je sprejel organizacijski statut, ki vsebuje določilo: »Kjer to zahtevajo jezikovne raz- mere, določamo agitacijske okraje ne glede na deželne meje.« V čeških deželah so tedaj, že obstojale dvojne organizacije in konec leta 1893 se je češka socialna demokracija že konstituirala kot popolnoma samostojna, z lastnim statutom. Storjen je bil prvi, odločil- ni korak k postopni delitvi splošne avstrijske socialne demokracije v narodnostne delav- ske stranke, v teku katere je bila potem ustanovljena tudi JSDS.s Že v letih po 1892 je opazen razvoj k tej organizacijski osamo- svojitvi. V organizacijskem pogledu je posebno po- membno, da je okrog leta 1892 opuščena sta- ra oblika delavskih društev in da se je or- ganizacija preusmerila v tako imenovana »obča delavska, izobraževalna, pravovarstve- na in podiporna društva«. Ze naslov ipove o njihoivi vsestranosti. To so bila nekakšna kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 49 splošna strokovna (sindikalna) društva, nji- hovo poglavitno funkcijo pa je slovenski le- tak takole razložil: »Ta društva vam jamčijo pravo v obrtnih in drugih prepirih ter da- jejo podiporo v slučaju, da ste na potovanju ali brez dela.« Bistveno je bilo, da to niso bila politična društva, njihova prednost je bila v tem, da so mogla delati v vsej deželi, ne le v kraju, kjer je bil sedež društva. Na Štajerskem je takšno že leta 1890 s podruž- nicama v Trbovljah in Celju. Na Kranjskem leta 1892 s podružnico najiprej v Zagorju, pozneje pa tudi v Idriji Ln v Kočevju. Leta 1892 je nastalo takšno društvo tudi na Ko- roškem, ki je leta 1893 ustanovilo podružni- co na Prevaljah. Tega leta je bilo ustanov- ljeno tudi društvo za Primorsko. Sklep dunajskega isocialdemokratskega kongresa leta 1892, da je treba poskrbeti za izdajanje slovenskega socialističnega glasila, je pomenil močno oporo za organizacijsko povezovanje slovenskih socialdemolkratov. 2e avgusta tega leta je Ludvik Zadnik v smisilu sklepa predlagal, naj se sestane »deželna« konferenca slovenskih socialdemokratov s Kranjskega, Koroškega, Štajerskega in Pri- morskega. Določila naj bi središče, ki bi mu zaupali izdajanje slovenskega glasila.^ Ostalo je le pri zamisli. V letu 1893 so v zvezi 9 prvomajsko agitacijo izdali po daljšem času prvi slovenski letak »Slovenski delavci in delavke!« To je bil prevod nemškega letaka in je vseboval programska načela socialne demokracije, obtožbo kapitalističnega druž- benega reda in izkoriščanja, zahteve za iz- boljšanje delavskega položaja, za razširitev političnih pravic, pouk o družbenih razredih in o razrednem boju. Letak je bil povod, dr. Janezu Kreku, da je naznanil ustanavljanje katoiiâkih delavskih društev. Posebni pomen letaka pa je v sklepnem odstavku, ki ni pre- vod, temveč samostojen poziv »delavcem slc^ venskih pokrajin«. Vabi slovenske delavce, naj pristopajo k pravovarstvenim društvom slo- venskih dežel in opozarja na bližnji začetek slovenskega glasila.« — V istem letu 1893 se je v Avstriji okrepila socialdemokratska kamipanja za stplošno in enako volilno pra- vico, kar je pospešilo tudi politično formira- nje slovenske socialne demokracije. Ustano\'- Ijeno je büo (politično delajvsko društvo »Bo- dočnost« v Ljubljani — postalo je jedro so- cialdemokratske stranke — in avgusta 1893 je izšla prva številka »Delavca«. Znano je, da ga je tiskala Narodna tiskarna v Ljublja- ni do septembra 1894, ko so slovenski libe- ralci »Delavcu« tiskaimo odpovedali kot spravno darilo klerikalnim konservativcem za obnovo sloge. Tukaj je izšlo 15 številk, od katerih pa je dozdaj najdena le ena sama. »Delavec« 'se je zatekei v Zagreb in nato na Dunaj. Od prve, na Dunaju tiskane števUke 10. julija 1895 naprej imamo šele na voljo slovenski socialistični tisk v nepretrgani vrsti. Ni treba obsežneje utemeljevati dej- stva, da je bil pomen izhajanja slovenskega delavskega glasila veliko večji od zgolj prak- tično agitacijskega sredstva v slovenskem je- ziku, da je to bü bistven pogoj za oblikova- nje in utrditev slovenskega socialističnega gibanja. Potres v Ljubljani leta 1895 je or- ganizacijisko delo nekoliko zavrl, vendar je 2eleznikar v začetku novembra na kongresu hrvatskih socialdemokratov v Zagrebu z za- doščenjem ugotovil, da je stranka na Kranj- skem organizacijsko zajela blizu 3000 delav- cev in to kljub težkim razmeram, kajti, je dejal, »na Slovenskem ... pred klerikalci ni- smo varni niti življenja.«' Tako je sredi 90 let socialna demokracija na slovenskih tleh organizacijsko že postav- ljena. Okrepljen je v njej tudi subjektivni faktor, ki je pripomogel k osamosvojitvi. Omeniti je treba vsaj Etbina Kristana, ki je odtlej pa do prve svetovne vojne vodilna osebnost slovenskega socialdemokratskega gi- banja. Ze v začetku leta 1895 je Rok Drofenik sprožU misel, da bi sklicali shod zaupnikov iz vseh slovenskih pokrajin, ki bi določu vza- jemno taktiko in položu temelj slovenski so- cialdemokratski delavski stranki.* Jeseni 1895, pred že omenjenim kongresom hrvat- ske socialdemokratske stranke v Zagrebu, je Drofenik svoj predlog ponovil: »Kar želimo ob tej priliki slovenskim sodrugom na arce položiti, je to: postati samostojni, kakor naši bratje Hrvati! Brez tuje pomoči postavili so se slednji na lastne noge in to bodi tudi nam vzgled!«' Že ob tej pobudi vidimo širšo ju- goslovansko povezavo zamisli o slovenski so- cialdemokratski stranki. Zagrebški kongres je nameraval sestaviti nov program, ki bi upošteval posebne dkoliščine, v katerih je ži- velo hrvatsko, srbsko pa tudi slovensko ljud- stvo. Poglavitni nagib, ki je vodil slovenske in hrvatske delavske organizacije, je bila že- lja po samostojnem reševanju vprašanj socia- lističnega razvoja med južnimi Slovani habs- burške monarhije. Ni torej prav misliti, da je do ustanovitve Jugoslovanske socialdemo- kratske stranke prišlo po nekem avtomatiz- mu, zgolj kot posledica narodnostne cepitve dotedcmje skupne stranke, ki so jo začeli češki in poljski socialdemokrati. V tistem času so v socialdemokratskem gi- banju na Slovenskem stali v ospredju trije problemi. Predvsem je bilo treba odločiti o 50 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 razmerju med politično in strokovno (sindi- kalno) organiziranostjo. Na Kranjsikem se je strokovna organizacija že uspešno razvila. Problem je nastal, ko se je ustanovilo poli- tično društvo »Bodočnost«. Tedaj so »neka- teri sodrugi začeli popolnoma prezirati stro- kovno organizacijo ter so celo trdili, da je strokovna organizacija za nas Slovence brez vsakega pomena.«^" — Drugo vprašanje je bi- lo odnos stranke do socialnega radikalizma neorganiziranega delavstva, ki se je izražal v številnih stavkah. »Ako bi mi imeli večji vpliv na delavce,« je tedaj pisal »Delavec«, »bi marsikateri štrajk izostal. Večino štraj- kov ni treba iskati v onih tvornicah in delav- nicah, v katerih delajo zavedni delavci, tem- več v onih, v katerih socialdemokratov še ne poznajo.— In končno, vprašanje odnosa do kmečkega ljudstva. Maloštevilnost delav- stva je vsiljevala misel, da mora socialna de- mokracija, če hoče na Slovenskem napredo- vati, računati s kmečkim ljudstvom, ozirati se na male posestnike in kmečke delavce.'- 9. maja 1896 je »Delavec« pod naslovom »Prvi shod slovenske socialne demokratične stranke« naznanil, da je ljubljanska organi- zacija sklenila, da se skliče za 28. in 29. junij v Ljubljani shod za ustanovitev slovenske socialdemokratske stranke. Pooblaščenci naj se volijo »v vsaki vasi, trgu ali mestu, kjer je večje število pristašev naše stranke«, tako »da bodo zastopani vsi slovensiki okraji. Prvi shod slovenske socialdemokratske stranke mora biti sijajen in veličasten, ako hočemo imponovati našim nasprotnikom. Sovražniki našega zatiranega naroda morajo spoznati, da smo pripravljeni vsikdar braniti krepko naše pravice in da se ne bojimo njihovega prete- nja.« Treba je, »da razkrijemo črna deia kleri- kalnih in narodnih sleparjev, ki pijejo našemu narodu kri in mozek in ko j ih človekoljubnost plačani pisači hvalijo v njihovih časopisih. Predvsem je treba, da stopimo z določenim programom in krepko organizacijo v volilni boj, ako hočemo pobiti izdajalce naroda.« — Ob tem naznanilu je bilo objavljeno besedi- lo hainfeldskega programa tj. programa, ki so ga še skupno sprejeli socialdemokrati cele Avstrije, s pripombo, da bo napovedani shod odločil »je-li treba prikrojiti program primeroma (slovenskim) krajevnim oikoUšči- nam ali ne.« Ustanovni shod slcvenske socialdemokrat- ske stranke bi bil torej po prvotnem načrtu skoraj dva meseca prej, kot pa je potem de- jansko potekal. Iz naznanila je razbrati, da je neposredni povod bilo pripravljanje na vo- litve. Te so bile za delavsko stranko poseb- no 'pomembne, saj so tisto leto v Avstriji uve- dli splošno volilno pravico in je socialdemo- kracija tako prvič mogla zares nastopiti na volitvah v parlament. Drugi povod je bil do- godek, ki ga naznanilo ni omajalo. Na prav- kar minulem V. kongresu avstrijske social- demokratske stranke, ki je bil v Pragi, so namreč slovenske delegate užalili s tem, da v strankino vodstvo niso predvideli nobene- ga Slovenca. Slovenski delegat Zavertnik je tedaj rekel nemškim delegatom: »Sodrugi prispevajo, da bomo prišli na isto stališče, na katerem so danes Cehi. Zdaj bomo (tudi m.i) v Ljubljani izvolili (svoj) izvršilni odbor in imeli stik (z nemškoavstrijsko stranko) edi- nole prek tega.«'^ Ta zamera pa je bila ven- darle samo zunanje opravičilo, ne pa pravi vzrok za odločitev o ustanovitvi samostojne stranke. Napovedani ustanovni shod so morali pre- ložiti, ker je medtem bila iSklicana konferen- ca rudarsJkega sindikata ravno za 28. in 29. jimij v Leoben. Določili so nov datum, da bo »mogoče tudi rudarjem, ki imajo krepko organizacijo, udeležiti ise strankarskega sho- da.« — Zelo dejavno vlogo v pripravah za ustanovni zbor so imeli tudi delavci jugoslo- vanskih narodov, ki so bili zaposleni na Du- naju in so se sestajali na posebnih jugoslo- vanskih sestankih. Prav odtod se je širila misel, naj bi se južnoslovanska socialna de- mokracija enotno organizirala. Tako je po- tem ustanovni zbor v Ljubljani imel širši kot zgolj slovenski značaj. Sestal se je 15. in 16. avgusta 1896 »pri Virantu«. Zastopani so bili slovenski delavci iz Kranjske in južne Šta- jerske, južnoslovanski delavci z Dunaja, so- cialdemdkrate Hrvatske pa sta zastopala Ivan Ancel in Miroslav Radojčič. Zastopniki za Trst in slovensiko Primorje so vabilo prepoz- no prejeli in so lahko le sporočili svojo soli- darnost." Ime »jugoslovanska« je za straniko predla- gal Etbin Kristan, ki je tudi povedal, da mi- sel o takšni oznaki izvira iz vrst južnoslo- vanskega delavstva na Dunaju. Namen je bil ustanoviti enotno stranko za vse južnoislovan- ske dežele monarhije, ne oziraje se na dua- listično državno ureditev. Ivan Ancel je izra- zil soglasnost socialdemokratov Hrvatske. Predložil je resolucijo, ki je izrazila misel o potrebnosti »skupne borbe vseh jugoslovan- skih siromakov«. To je bila jedrnata formu- lacija nove vsebine, ki jo je s tem dobivala jugoslovanska misel. Anclova resolucija je tu- di nastopila proti sporu med srbskimi in hr- vatskimi meščani na Hrvatskem z besedami: »Proti prepiru meščanskih slojev v jugoslo- vanskih deželah postavlja jugoslovanski pro- letariat ljubezen in bratstvo vseh Jugoslovan- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 51 skih narodov . ..« Na Anclov predlog je bil sprejet tudi sklep kongresa Intemacionale v Londonu tega leta o podpori in priznanju ¦•¦pravice lastnega odločanja vseh narodov«. Ancel se je namreč pravikar vrnil iz Lon- dona. Ideja Ol enotni jugoslovanski stranki, ki preveva ustanovni shod v Ljubljani, je bila izraz demokratične usmeritve k solidarnosti delavstva jugoslovanskih narodov in je na- čeloma obsegala tudi Srbe zunaj monarhije in Bolgare. Ni še prevladal za stranko ipoz- neje tako značilni etnični unitarizem. Kot re- ferent za organizacijo je Josip Zavertnik predlagal, naj se celotno južnosiovansko pod- ročje monarhije razdeli v okrajne organiza- cije na lastni podlagi, kar je potrebno, »ker se more samo v materinskem jeziku uspešno agitovati. A ker bi bUa vsaka posamezna na- rodnost za sebe preslaba, naj se vsi Jugoslo- vani zedinijo v jedno stranko.« Na predlog Ancia je bilo sklenjeno, naj se načelno usta- novi jugoslovanska stranka, o njeni podrob- ni organizaciji pa naj bi sklepal prihodnji shod, ki naj bi bil še pred koncem leta v Za- grebu. Sestavljen je bil odbor iz treh Sloven- cev in treh Hrvatov, ki naj bi pripravil shod v IZagrebu in ta naj bi povabil tudi Srbe in Bolgare. Kot vemo, se ta zamisel ni uresničila v ce- loti. Slovenski delegati so se sicer udeležili zbora hrvatske socialdemokratsike stranke konec istega leta v Zagrebu,¦« a tu vpraša- nje skupne organizacije ni bilo postavljeno na dnevni red. Khuenov režim je kmalu za- tem prizadejal socialdemokratski organizaci- ji hude udarce, JSDS je ostala organizacij- sko omejena na slovenske dežele, pozneje je obsegla še Istro in Dalmacijo-. Bila je dejan- sko prva in do leta 1909 edina vseslovensika stranka in je s tem dejansko izražala svoje načelno nasprotovanje sistemu kronovin, ki so delile slovenski narod. Na ustanovnem zboru zbrani delegati so pokazali, da se zavedajo lastne odgovornosti za prihodnost socializma pri jugoslovanskih narodih. V tem 'pogledu je značilno dejstvo, da je zbor zavrnil predlog, naj bi sprejeli hainfeldski program brez siprememb in brez debate. Obveljal je argument Etbina Krista- na, da »smo se zbrali ne za kopiranje, tem- več za posvetovanje!« Zbor je sicer dejansko samo nekoliko popravil stilizacijo prevoda hainfeldskega programa, a pri tem se je raz- vila debata o pomenu parlamentarizma za delavsko stranko, ki je pokazala, da delegati mislijo na probleme organizacije bodoče pro- letarske države in ne zgolj na pomen parla- mentarizma kot bojnega sredstva stranke v obstoječem meščanskem sistemu. Očitno je, da Etbin Kristan tedaj še ni bil tistega nazora o neposrednem odmrtju države, ki je bil dve leti pozneje odločilen za njegovo misel o loče- nosti naroda od ozemlja in o narodni avtonoi- miji na osebnem načelu. Prav značilno je, da so nemško-avstrijski socialdemokrati ljubljan- skemu ustanovnemu zboru nemudoma neu- pravičeno očitali, da je proglasil jugoslovan- Eko državno pravo, tj. da je jugoslovansko vprašanje postavil politično na temelju sa- moodločbe. Vidimo tako, da ustanovni zbor JSDS ni izražal tistega za celotno avstrij- sko socialno demokracijo' pozneje tako zna- čilnega pojmovanja narodnega vprašanja kot zgolj kulturnega. Ustanovni zbor je razpravljal tudi o kmeč- kem vprašanju. To vprašanje je referent Rok Drofenik načenjal s stališča, ki je bilo bistve- no za revolucijo. Izrekel je že večkrat nave- dene besede: »Le kadar bodo kmečki bata- ljoni v naših vrstah, bodemo zmagali.« S tega vidika je zavrnil trditev, da se more in sme delavska stranka zanimati za kmeta šele te- daj, ko se ta proletarizira. Delavska stranka ne sme kmetu govoriti: »Kadar ne boš nič imel, pa pridi k nam.« Zbor je potrdil po- membnostt, agrarnega vprašanja 'za (sociali- zem, a kakšen naj bo program v tem vpra- šanju za kmečko prebivalstvo, o tem ni bilo enotnosti in so sklepanje odložili — kot se je izkazalo, dodobra — čeprav hrvaški delegat Ancel opozarjal, da »je za nas na jugu to vprašanje najvažnejše.« — Socialna demo- kracija na Slovenskem je v tem vprašanju ostala ravno tako brez pravega odgovora kot v splošnem tedaj, vse delavsike stranke. Ce se vprašamo, ali je JSDS ob svojem za- četku kazala revolucionarne ali reformistič- ne težnje, moramo seveda najprej pomisliti na to, da je bila edina delavska stranka in potemtakem edina predstavnica socialistične smeri pri nas in da so v njej več čas živele četudi ne posebno ločene vse možnosti socia- lističnega razvoja. Lahko pa rečemo še več. Stališča, izražena na ustanovnem zbcru so omogočala revolucionarne opredelitve, tako da pri poznejših prizadevanjih za radikal- nejšo in ustreznejšo politiko delavske stranke ni šlo toliko za čisto nove ideje, temveč veči- del za! obnovo vsebine že spočetka izraženih staUšč.'!' Ustanovitev JSDS zgodovinarsko še ni do- volj obdelana in ocenjena. Za splošni razvoj, naprednih gibanj na Slovenskem pa je njen pomen dobro označil E. Kardelj (Sperans), ko je zapisal, da je delavstvo! na Slovenskem z JSDS postalo resen politični činitelj., da je ta stranka bila organizator samostojne delavske 52 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 politike nasproti ostalim (meščansikim) stran- kam. S tem, da je delavsko gibanje nastopilo kot samostojen faktor tudi v boju za osamo- svojitev slovenskega naroda — pa naj so bili korikretni pogledi JSDS pravilni ali nepra- vilni, je moglo vse, ki so bili nezadovoljni s politiko obeh meščanskih strank neposredno in posredno pritegniti na nova pota reševa- nja narodnega vprašanja, kar pa je bil pred- pogoj boja za socializem.'' OPOMBE 1. Dušan Kermavner, Slovenska politika v le- tih 1879 do 1895 (Opombe k V. knjigi Ivana Prijatelja), Ljubljana 1966, 559—802. — 2. Du- šan Kermavner, Začetki slovenske socialne de- mokracije (1884—1894), Ljubljana 1963, 43. — 3. Hans Mommsen, Die Sozialdemokratie und die Nationalitätenfrage im Habsburgiischen Vielvöl- kerstaat, I, Dunaj 1963. — Dušan Kermavner, Na- rodnostna delitev avstrijske socialne demokraci- je v luči zgodovinskih pogojev in boljševiške kritike, Naša sodobnost, 1956. — 4. Arbeiterwil- le, 1. september 1892, št. 17; po: D. Kermavner, Začetki, 389. — S. D. Kermavner, Začetki, 399 de 400. — 6. D. Kermavner, Začetki, 412—434. — 7. Istorijski arhiv KPJ, Tom IV, Beograd 1950, 51. — 8. Delavec, 1. november 1895, št. 24. — 9. De- lavec, ista številka. — 10. Delavec, 20. januar 1896, št. 3. — 11. Delavec, 10. februar 1896, št. 5. — 12. Delavec, 20. april 1896, št 12. — 13. Zgo dovinski arhiv KPJ, Tom V, Beograd 1951, 24- 41. — 15. J. Sidak, M. Gross, I. Karaman, D. Se- pie, Povijest hrvatskog naroda g. 1860—1914. Za- greb 1968, 203. — 16. Janko Pleterski, Elementi nacionalne in socialne revolucionamositi v letih 1896—^1918. Zbornik: Elementi revoluaionamosti v političnem življenju na Slovenskem, Ljublja- na 1973, 41. — 17. Edvard Kardelj (Sperans), Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, III. izdaja, Ljubljana 1970, 378.