LETO XXII. — številka 15 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, S k. Loka in Tržič. — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar » Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO S O C I A L I ZVEZE KRANJ, sobota, 22. 2. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik In sicer ob sredah in sobotah DELOV NE GA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Obravnavanje dokumentov za kongres ZKJ I ; V četrtek popoldne je Sprla v Radovljici seja komiteja občinske konference zveze" komunistov. Na njej so razpravljali o dokumentih za IX. kongres zveze komunistov Jugoslavije. Ob pregledovanju gradiva so se najdlje zadržali pri blagovno tržnih odnosih in poudarili, da bi kongres moral zavzeti tudi konkretnejša stališča do ekonomskih in drugih odnosov med republiko in zvezo. Zavzeli so se tudi, da bi gorenjski delegati na kongresu morali prikazati, kakšen je gospodarski položaj Gorenjske v primerjavi z drugimi industrijskimi področji v državi. Razen tega so na seji sprejeli program izobraževanja na novo sprejetih članov v zvezo komunistov in imenovali nekatere nove predsednike komisij občinske konference ZK. Odločno so tudi poudarili, da bi moralo biti v prihodnje delo komisije za družbenopolitične odnose in idejnopolitične probleme bolj živahno. A. ž. mešankakav VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA Nova predelov alni-ca mesa v Kranju Novi objekt s hladilnicami in kondicionira-nimi skladišči bo veliko pripomogel k boljši preskrbi prebivalcev na Gorenjskem Kranj, 21. februarja — Kmetijsko živilski kombinat Kranj z obrati: Oljarica, Mlekarna, Klavnica in Kmetijstvo je danes dopoldne k dosedanjim poslovnim uspehom dodal še enega. Na Savski cesti v Kranju So lldlH- pRnetovafri nico" lHuaa hi kuMdipiianirajna sktetlliej1.' 'Oivunive'insa mu"1 dei-ncgn objekta, pomembnega za preskrbo vseh prebivalcev na Gorenjskem, so se udeležili predstavniki kranjske občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice, poslanci in drugi. Znano je, da je v Kmetijsko živilskem kombinatu v Kranju združena vsa pomembnejša gorenjska ' industrija za predelavo kmetiji skih pridelkov. Lahko trdimo, da je od uspešnega poslovanja kombinata danes odvisen napredek dobršnega dela kmetijstva na tem področju. Še bolj pa je od uspešne in kvalitetne predelave kmetijskih pridelkov odvisna preskrba prebivalcev na Gorenjskem in turističnih objektov na tem področju. Zavedajoč se tega, so v kombinatu do sedaj že modernizirali obrate za predelavo olja in mleka. Sedaj pa so zastarele prostore za pre- (Nadalj. na 32. str.) »Skupščina mora znati tudi ustvarjati, ne le deliti!« Člani občinske konference SZDL Škof j a Loka so na svoji VI. seji razpravljali o lastnostih, ki jih mora imeti odbornik Na VI. seji občinske konference SZDL škof j a Loka, ki je bila v četrtek, so člani razpravljali o programskih osnovah družbenega in ekonomskega razvoja škofjeloške občine med leti 1969 in 1973, sprejeli pravilnik za volitve odbornikov in za volitve posilancev v zbore republiške ter zvezne skupščine. Nazadnje je predsednik Janez Thaler udeležence seznanil s potekom kandidacijskih konferenc. Pristojni v sejni dvorani skupščine občine so soglasno podprli načelni program bodočega gospodarskega razvoja, ki naj bi lanskoletne uspehe na tem področju še povečal. Predvsem bo treba še nadalje skrbeti za učinkovito izobraževanje delavcev v vseh panogah gospodarstva, tako se boljša kadrovska struktura podjetij in seveda kvaliteta dela; v načrtu imajo izdelavo srednjeročnih programov razvoja posameznih podjetij, posameznih vej gospodarstva in obenem celotne občine; nujno bi bilo potrebno povečati obseg sredstev za razširjeno reprodukcijo; gospodarska politika mora stremeti k skladnemu razvoju vse občine, vseh regij, kar jc moč doseči le s pametnimi investicijskimi vlaganji; in ne nazadnje, nujno bo povečati dinamičnost, poslovnost in odgovornost sa- (Nadalj. na 32. str.) Novo predelovalnico mesa in kondicionirana skladišča Kmetijsko živilskega kombinata je simbolično odprl predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar ~ Foto: F. Perdan Franc Popit obiskal tovarno Sava V četrtek popoldne je obiskal tovarno Sava v Kranju predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Franc Popit. S predstavniki kolektiva se je pogovarjal o vlogi samoupravljanja v tovarni. Razen tega pa se je zanimal tudi za produktivnost, nagrajevanje delavcev in za priprave na deveti kongres ZKJ. Predsednik centralnega komiteja ZKS je v razpravi po- hvalno ocenil prizadevanja kolektiva na področju samoupravljanja. V tovarni so namreč sistem samoupravljanja močno izpopolnili predvsem z delom po komisijah. Ugotovili so tudi, da k odgovornejšemu izvajanju samoupravnih odločitev v podjetju veliko pripomore kvalitetno in strokovno pripravljeno gradivo za seje samoupravnih organov. A. Z. B3 OBIŠČITE veliko trgovino KJER VAM NUDIJO: moderna in kakovostna oblačila, nakit, keramiko, steklo, porcelan, radio-akustične aparate in gramofonske plošče SOLIDNE CENE, PRIJAZNA POSTREŽBA Jesenice ■ rs;ss::i::::n::::::K«::KrK^:::'::MJs:Hn:::::::::::s:::::::::!"j u Občinske kandida- | cijske konference Obdobje kandidacijskih konferenc kot zborov obča- si nov v krajevnih skupnostih in zborov delovnih ljudi is v delovnih skupnostih je skoraj za nami. Te konferen- »S ce so v večini gorenjskih občin spremljale tudi druge s| oblike delovanja občanov. Tako so na primer na neka- »g terih zborih občanov v radovljiški občini razpravljali j» o obrambni vzgoji prebivalcev, v kranjski občini so vo- S! lili krajevne odbore SZDL, svete krajevnih skupnosti Sg in poravnalne svete. Prav te oblike pa so dajale^ zborom pečat še večje M razgibanosti in predvolilne aktivnosti nasploh. In prav H je tako. Prav predvsem zato, ker je bila tako pred ob- Si čani naenkrat razgrnjena vsa družbena aktivnost in S! problematika občine. Ta pa samo utrjuje čim kvalitet- 33 nejšo kadrovsko strukturo bodočih predstavniških teles j| in drugih organov. £■ k. ŠS Izhajajoč iz tako razgibane družbene aktivnosti pa 33 velja spomniti, da je socialistična zveza delovnih ljudi SS v občhii nosilec družbenopolitične aktivnosti pred volit- jj vami. Prepričani smo, da bodo bodoče ocene pokazale, jj da so bila v dosedanjih pripravah na volitve upošteva- g! na vsa stališča o demokratičnem in kvalitetnem izboru SS kandidatov. ■ Sedaj so pred nami občinske kandidacijske konfe- s« renče. Te bodo na Gorenjskem konec tega ali v začetku si prihodnjega meseca. Pomenijo pa nadaljevanje predvo- SS lilnih priprav in čim kvalitetnejšega izbora kandidatov K za poslance. Občinske kandidacijske konference, za ka- p tere so delegate izvolili na kandidacijskih konferencah gg v krajevnih in delovnih skupnostih, družbenopolitičnih 33 organizacijah in društvih, so nova oblika v sedanjem .5 volilnem postopku. Na njih bodo določili kandidate za « poslance republiškega zbora in zborov delovnih skup- SS nos ti republiške skupščine, razpravljali o predlogih za js možne kandidate za poslance družbenopolitičnega zbora 33 In zborov delovnih skupnosti zvezne skupščine, Izvolili »5 delegate za medobčinsko kandidacijsko konferenco. 35 Zato pred bližnjimi občinskimi kandidacijskimi kon- ss ferencami lahko ugotovimo, da le-te pomenijo kvalitet- SS no novost letošnjih volitev oziroma priprav nanje. To 53 pa zato, ker bodo o možnih kandidatih za poslance 33 odločali ljudje, ki so jih občani izvolili kot delegate £§ kandidacijskih konferenc zato, ker menijo, da poznajo §3 širšo družbeno problematiko in naloge bodočih poslan- 53 cev. Prav slednjega pa bi se delegati morali zavedati 33 tudi pri bližnjem odločanju o možnih kandidatih. A. žalar jj ■i ■■ ■■ Naša obramba L Pred nami je nov časopis »Naša obramba«. Namenjen Je občanom in delovnim organizacijam, obenem pa je strokovno glasilo Združenj rezervnih oficirjev In podofi-cirjev. Prejšnji Vojaški informator je bil izključno namenjen rezervnemu starešinskemu kadru, toda novi zakon o narodni obrambi nalaga obveznosti strokovnega usposabljanja in obrambne vzgoje vsemu odraslemu prebivalstvu. Vsak občan mora vedeti, v čem je bistvo naše zamisli o vseljudski obrambni vojni, kakšna vojna nam utegne biti vsiljena, kako naj se zavaruje pred sovražnikom in njegovimi bojnimi sredstvi in kako naj se z njim v ustreznih okoliščinah bori. Odtod tudi potreba po posebnem strokovnem glasilu; ta naj pripadnike operativnih enot, teritorialne obrambe in ljudskega odpora nasploh poučuje, kakšne so njihove naloge in kako naj jih v primeru sovražnikovega napada izvajajo. Zato bo morala nova revija Naša obramba v posebnih prilogah prinašati tudi specializirano gradivo. Prva številka je že Izšla v lepem barvnem tisku. Med drugim prinaša tudi reportažni zapis z vaje civilne zaščite v Kranju. Te dni so bili povsod po Sloveniji sestanki s poverjeniki revije. Lep uspeh pri zbiranju naročnikov so dosegli na Jesenicah. Tamkajšnja sekcija "z^rževanje prog Je naročila 108 izvodov revije. J. Vidlc Nujnost obrambne vzgoje prebivalstva V kranjski občini so predavanja o obrambni vzgoji na terenu zelo dobro obiskana, po tovarnah pa je bila udeležba nekoliko slabša Po sklepu Sveta za narodno obrambo občine Kranj in koordinacijskega odbora za Podpora predsedniku Na kandidacijski konferenci mesta Radovljice, ki je bila v ponedeljek, 17. februarja, so med kandidati, ki jih je predlagal aktiv družbenopolitičnih organizacij soglasno potrdili kandidaturo Staneta Kajdiža in. izrazili enotno željo, da bi ponovno kandidiral za predsednika občinske skupščine. Volivci matične volivne enote so se odločili, da na kandidatno listo, kjer bo kandidiral Stane Kaj-diž, ne bodo postavljali so-kandidata. To je edini primer v sedanjem kandidacijskem postopku v občini, kjer so sicer za vsako odborniško mesto predlagali najmanj dva kandidata. J. R. Kranj, 21. februarja — Na kranjiskem pokopališču se je kljub slabemu vremenu velika množica ljudi, zlasti pa osnovna šola Staneta Žagarja, dostojno poslovila cd 81. letne učiteljice v pokoju. Več govornikov je podarjalo njeno povojno aktivistično delovanje v Kranju za kar je bila odlikovana z več odlikovanji. Od 1908. leta je učiteljevala po raznih krajih Primorske. Po prvi svetovni vojni pa se je umaknila v Jugoslavijo. Zaposlila se je v Kranju, in v Voklem. Najdlje pa je bila na Srednji Dobravi, skupaj z bratrancem Stanetom Žagarjem. Ni ju vezalo le sorodstvo in poklic marveč zlasti skupne ideje. Zato je bila tudi ona, kot Žagar, premeščena v Višnjo goro. Tudi tu je ostala verna svojemu naprednemu prepričanju. Sledile so grožnje in zapori v času vojne. Po zadnjem službovanju v Huda j u-žini (Baška grapa) se je 1945 upokojila in ves čas v Kranju z vso vnemo delovala skorajda v vseh organizacijah od ZK, OF, SZDL pa do RK. Se tik pred njeno smrtjo je doma z vso skrbnostjo čitala in shranjevala odlomke Dedijerjevih spominov-, podcrtavala In proučevala članke in razprave v Komunistu. Hotela je biti z vsem seznanjena in povsod prispevati svoj delež pri uresnl-~=$vi naših ciljev. Naj jI bo lahka kranjska zemljica. K. M. probleme vseljudske obrambe pri Občinski konferenci SZDL v Kranju je bil sprejet program seznanjanja prebivalstva občine s cilji in nalogami vseljudske obrambe v primeru vojne. Predavanja so se začela 20. januarja. Program izobraževanja je razdeljen v dva dela: splošnega in posebnega. Splošni del obsega tri teme: Vse-Ijudska obramba, njena nujnost, cilji in naloge, nadalje Psihološka vojna, delovanje tujih obveščevalnih služb in naši obrambni ukrepi in Obrambne možnosti malih narodov v primeru napada velikih sil združeno s pojasnjevanjem novega zakona o narodni obrambi. Posebni del sestavljajo seminarji in tečaji, na katerih se bodo usposabljali posamezniki glede na njihove specialne naloge in kvalifikacije. S prvim predavanjem iz splošnega dela so v delovnih organizacijah že končali, na terenu pa bodo z njim zaključili v začetku marca. Takoj nato bo sledila druga tema, tretja pa bo na sporedu jeseni. Udeležba in tudi resnost na predavanjih je bila v majhnih delovnih organizacijah izrazitejša kakor v velikih. To dokazuje odnos med vabljenimi in poznejšo ude- ležbo, ki je bila na primer v Savi in Iskri slaba. Tudi v diskusiji po predavanjih ni bilo bistvenih vprašanj, kar pa jih je bilo, so se nanašala na finančna vprašanja in obveznosti podjetij v primeru vseljudske vojne. Ljudi so zanimali razporedi v civilni zaščiti, popraševali pa so tudi o vojni obveznosti žensk. Predavatelji so pogosto slišali mnenja, »da nam spomladi nekaj grozi«, zato taka intenzivnost s predavanji. Vzrok pa je le že dolgo zn;i-no dejstvo, da je edino obrambna pripravljenost v katerem koli času edino jamstvo za varnost. Na terenu, vsaj tam, kjer so predavanja že bila, je bi.la udeležba mnogo boljša. Pravijo, da marsikje že dolgo ni bilo skupaj toliko ljudi, kakor prav na teh predavanjih. Zelo visoko je število mladih in žensk — skoraj tretjina. Najboljša udeležba je bila v Cepuljah, kjer je prišlo 83 odstotkov vabljenih, v B-sni-ci 67, Trbojah 40 in Bregu ob Savi 43. Zaradi zborov volivcev S;3 bodo predavanja na terenu začela spet po 20. februarju. Organizatorji upajo, da s tako, če ne še z večjo udeležbo. J. Košnjek itHm:iMiM:!!n::ii!;]!ijimmiMwm O delu mladine v kranfski občini Danes se je začel na Bledu dvodnevni, doslej najštevilnejši seminar o organiziranosti in delu organizacije Zveze mladine v kranjski občini. Pripravilo ga je predsedstvo kranjske mladine. Na njem bodo poleg članov predsedstva sodelovala vodstva vseh mladinskih aktivov v občini razen Naklega, kjer je aktiv tako neorganiziran, da kljub osebnim razgovorom in vabilom udeležencev niso prijavili. Delovne skupine pri občinskem predsedstvu so pripravile zelo obsežne materiale, ki bo osnova razpravi in zaključkom seminarja. Materiali obravnavajo idejnopoliti-čno delo mladinske organizacije, aktive v delovnih orga-! nizacijah, problematiko vzgoje in izobraževanja, politični ter organizacijski razvoj ZMS in delo terenskih aktivov. Udeleženci bodo delali skupinsko in po posameznih problemskih skupinah; v skupini za šolske aktive, v skupini za gospodarstvo in v skupini za terenske aktive. Seminar bo zaključen jutri popoldne. J. Košnjek Sindikalni seminar Delavska univerza Tržič je pripravila za vodstva sindikalnih organizacij, seminar, na katerem so se slušatelji seznanili z najaktualnejšimi nalogami sindikata. Uvodno razpravo je seminaristom posredoval predsednik republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti tovariš Jože Vidlc, predsednik hi podpredsednik skupščine občine pa sta seznanila udele- žence z gospodarskimi gibanji v občini. Govorili so tudi o medsebojnih odnosih v delovnih organizacijah. Posebno živo so se slušatelji zanimalo za temo: kje je zaščitna vloga sindikata prt delovnih sporih. Razprava na seminarju j® bila tako živa, da so skr. seminar podaljšati še za trt popoldneve. -ek. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ RAZGLAŠA naslednja prosta delovna mesta: 1. STROKOVNI DELAVEC za proizvodnjo krme, žita in delo s kmetijsko mehanizacijo obrata Kmetijstvo 2. STROKOVNI DELAVEC za reprodukcijo in zdravstveno varstvo goveje živine na delovišču Cerklje • Lahovče 3. UPRAVNIK farme bekonov Hrast je 4. STROKOVNI DELAVEC za prodajo kmetijskih strojev v komercialnem servisu 5. STROKOVNI DELAVEC za rodovništvo, normiranje in statistiko v obratu Kmetijstvo 6. SKLADIŠČNIK za skladiščenje mlečnih izdelkov v Kranju Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. Visoka strokovna izobrazba kmetijske smeri, 2 leti prakse na podobnih delovnih mestih, poskusni rok 2 meseca. Ad 2. Visoka strokovna izobrazba — dipl. veterinar s prakso ali pripravnik Ad 3. Visoka strokovna izobrazba veterinarske ali kmetijske smeri, 3-letna praksa — poskusni rok 2 meseca Ad 4. Visoka ali srednja strokovna izobrazba kmetijske smeri — praksa v kmetijskem strojništvu. Sposobnost za prodajo, prikazovanje in instruiranje. Poskusni rok 2 meseca. Ad 5. Srednja strokovna izobrazba kmetijske smeri — 3-letna praksa na podobnih delovnih mestih. Poskusni rok 2 meseca — lastni prevoz. Ad 6. Kvalificiran trgovski delavec živilske stroke — 5-let-na praksa v skladiščni službi. Sposoben opravljati tudi fizična dela. Osebni dohodek za vsa razglašena delovna mesta po pravilniku o delitvi OD. Stanovanj ni na razpolago. Delavci zaposleni pri podjetju K2K, imajo prednost. Vse informacije v zvezi z razglasom dobite na Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj. Vloge z ustrezno dokumentacijo pošljite na upravo K2K do 1. marca 1969. Stroj za pakiranje kruha lahko v eni uri zavije 2000 kilogramskih štruc. — Foto: F. perdan Večina potrošnikov za pakiran kruh Seminar o sodobnem pakiranju kruha in peciva v pekarni Lesce V sredo in četrtek so lahko potrošniki na Gorenjskem (pa tudi v Ljubljani) v nekaterih samopostrežnih in drugih trgovinah kupili kilogramske štruce zavite v poseben plastičen ovoj. Na njem je pisalo Živilski kombinat ŽITO Ljubljana — Pekarna Lesce. Skoraj vsi so bili zelo presenečeni nad to novostjo. Celo tuji gostje v Kranjski gori so bili navdušeni nad lepo in kvalitetno »embalažo«. Žal pa je ta novost tokrat trajala le dva dni. šlo je namreč za anketo med potrošniki: ali naj bi v prihodnje kupovali tako pakiran kruh ali pa takšnega (zavitega v papir ali tudi ne) kot do sedaj. In zakaj takšna anketa, ko smo se že nič kolikokrat pritoževali nad sedanjim zavijanjem kruha v papir, nad nehigiensko prodajo itd.? Preprosto zato, ker takšno strojno pakiranje nekaj stane, šlo je torej v tej anketi za to, kdo naj to plača ali bolje povedano ali so potrošniki pripravljeni plačati nekaj več za tako pakiran kruh. Čeprav še ni točno preračunano, koliko bi morali plačati zanj, kaže, da bi bil za okrog deset odstotkov dražji. fci prav o tem so se na seminarju o sodobnem pakiranju kruha in peciva, ki sta ga pripravila Center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani ter podjetje Forgrove iz Kolna v četrtek v prostorih pekarskega obrata Žito v Lescah, pogovarjali predstavniki živilskih kombinatov, trgovine, inšpekcijskih služb in drugi iz vse države. Na seminarju, kjer so si udeleženci ogledali tudi poseben stroj za takšno pakiranje kruha, so menili, da bi bil tako za vi i kruh vsekakor velika prido- bitev za potrošnika. Ne gre namreč le za to, da bi bila prodaja takšnega kruha res higienska, marveč bi bil svež tri dni dlje kot sedaj. To pa pomeni, da bi pred prazniki, raznimi prireditvami in podobno, ko se poraba kruha občutno poveča — temu pa so bile naše pekarne sedaj velikokrat le težko kos — praktično odpadlo pomanjkanje kruha. Pa ne le to. Proizvajalci kruha so do sedaj preizkušali različno embalažo in druge pripomočke, da bi kruh med prevozom do trgovine obvarovali pred prahom, vlago in podobno. Vendar vsi ti poizkusi niso kaj dosti pomagali, da kruh ki smo ga kupili in postregli doma, v bolnišnici itd. ni bil morda že okužen. Vse te in druge neprijetnosti ter težave pa bi s tako zavitim kruhom, kot so ga nekateri lahko kupili v sredo in četrtek, odpadle. Novost torej poznamo. In čeprav skoraj ne moremo verjeti, da se proizvajalci kruha ne odločijo zanjo, je zdaj še težko napovedati, kdaj bomo v naiih trgovinah lahko dobili tako pakiran kruh. Ugotovimo lahko, da se je že prvi dan okrog štiri petine potrošnikov, ki so kupili tako zavit kruh, odločilo, da bi plačali zanj tudi nekaj več. Težava pa je predvsem v tem, ker proizvajalci plastičnih snovi v naši državi, do sedaj še ne izdelujejo tovrstnih ovojnih folij. Uvoz leteti pa pakiranje precej podraži. Razen tega pa bi takšno pakiranje kruha terjalo tudi nekatere tehnološke spremembe v naših pekarnah. Zato se je podjetje Forgrove, ki prodaja tovrstne stroje, odločilo, da bo pustilo ta stroj tri mesece v laški pekarni, ki je mimogrede po oceni strokovnjakov najboljša v državi, na preizkušnji. Takrat pa bomo tudi že bolj zagotovo vedeli, kaj si lahko obetamo od kvalitetnejšega zavijanja kruha in peciva pri nas. A. žalar UPRAVNI ODBOR trgovskega podjetja ELITA KRANJ, Titov trg 7 RAZPISUJE prosto delovno mesto POSLOVODJE v tekstilni trgovini. Kandidat mora biti visokokvalificiran delavec v trgovini tekstilne stroke z najmanj 5 let prakse, ali kvalificiran delavec v trgovini tekstilne stroke z najmanj 10 let prakse. t Zahtevamo 2 mesečno poskusno dobo. Pismeno vlogo z dokazom o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in s kratkim opisom dosedanjega službovanja naj kandidat pošlje v 15 dneh po objavi na UO trg. podjetja Elita Kranj. Zaradi zmanjšanih sredstev Razburjenje med kranjskimi gimnazijci V sredo nas je nepričakovano presenetila novica, da pripravljajo kranjski gimnazijci protestni pohod po mestu. Vzrok njihove odločitve je bila 80-odstotna januarska dotacija Republiške izobraževalne skupnosti, ki od 1. januarja dalje skrbi za slovenske srednje šole. Gimnazijci svoje prvotne odločitve sicer niso uresničili, med dijaki pa se je o tem razvila živahna razprava. Menili so, da bo zaradi zmanjšanih sredstev trpel učno-vzgojni proces. Sestalo se je tudi vodstvo njihove mladinske organizacije in predsedniki razrednih skupnosti, skupno z direktorjem šole Sestanka sta se udeležila tudi podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik in predsednik občinske konference ZMS Stane Boštjan-čdč. Položaj na Gimnaziji nas je zanimal. Vendar so prizadeti menili, da o tem ne bi veljalo pisati, dokler se stvari ne urede. Kljub temu, predvsem zaradi objektivnega obveščanja javnosti, smo se obrnili na tovariša Janeza Sušnika, ki se je udeležil razgovora z dijaki, da nam o položaju na Gimnaziji pove kaj več. Opozoril je, da o vsej zadevi ve le toliko, kolikor se je z njo seznanil na sestanku. Poleg tega so nekatere njegove ugotovitve popolnoma osebno mnenje. O stanju na Gimnaziji in vzrokih sredinega razburjenja nam je povedal tole: »Profesorji so imeli v sredo med glavnim odmorom sindikalni sestanek. Obravnavali so materialni položaj Gimnazije. Sestanek se je zavlekel, tako da profesorjev naslednjo uro ni bilo v razredih. Dijaki so bili zaradi nepričakovanega odpada šolske ure začudeni in so se šli pozanimati v zbornico, ta pa je bila zaklenjena. Pozneje so jim profesorji povedali, da je bila januarska dotacija 80-odstotna, da so to obravnavali na seji in da kaže, da bo tako še naprej. Zato so tudi polni osebni dohodki »Kamniški občan« v Kranju Glasilo SZDL Kamnik Kamniški občan, ki izhaja že osmo leto, so začeli tiskati v tiskarni Gorenjskega tiska v Kranju. Časopis je med Kamničani zelo priljubljen, saj prodajo po 2200 izvodov posamezne številke. Kamniški občan bo odslej še bolj aktualen, saj bo čas med zaključkom redakcije in tiskom krajši. Poleg Kamniškega občana bodo v Kranju tiskali tudi Uradni vestnik občinske skupščine Kamnik. jan profesorjev vprašanje. To je dijake razburilo. Vendar menim, da je bil nesporazum. Dotacija je bila res okrnjena, profesorji pa so še vseeno dobili 100-od-stotne osebne dohodke. Dijaki pa so bili verjetno prepričani, da so bili tudi osebni dohodki profesorjev 80-od-stotni. Pozneje sem se pogovarjal s člani vodstva mladinske organizacije in predsedniki razrednih skupnosti. Prisoten je bil tudi direktor. Pogovor sem začel z vprašanjem, kaj je vzrok njihovim nameravanim akcijam. Odgovorili so mi, da 80-odstoini osebni dohodki profesorjev, kar bi prav gotovo vplivalo na kvaliteto pouka. Razlagal sem jim prednosti sedanjega financiranje srednjega šolstva in tudi trenutne težave. Sredstva za šolstvo bodo rasla vzporedno z narodnim dohodkom in osebnimi dohodki v drugih gospodarskih in negospodarskih panogah. Prav tako bodo že letos osebni dohodki v šolstvu tako visoki kakor v drugih dejavnostih. Prosvetni delavec s srednješolsko izobrazbo bo prejemal 105 tisoč starih dinarjev, z višjo 135 in z visoko izobrazbo 160 tisoč starih dinarjev. Seveda pa je to v veliki meri odvisno od notranje delitve dohodka v posamezni ustanovi. To so bistvene prednosti novega sistema financiranja šolstva. Stanje na Gimnaziji je rezultat trenutnih težav. Republiška izobraževalna skupnost, ki je s prvim januarjem letos prevzela financiranje srednješolskega šolstva, nima dovolj sredstev, da bi lahko že prve mesece nakazovala predvidene vsote. Po uzakonjenih virih se še ni zbralo toliko sredstev, obratnih in rezervnih sredstev pa skupnost toliko nima. Za financiranje srednjega šolstva v Sloveniji pa je potrebnih 13 milijard starih dinarjev. V torek sem na seji Izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti, katerega član sem, opozoril na proteste šol in tudi na možne druge in tudi politične posledice. Predlagal sem najem premostitvenega kratkoročnega kredita pri poslovnih bankah, vendar so strokovne službe moj predlog zavrnile, češ da ga ni mogoče dobiti, čeprav to ni popolnoma točno. Moj razgovor na Gimnaziji je pokazal veliko zrelost dijakov, saj je potekala brez kakršnihkoli izpadov. Nezadovoljstvo in razburjenje med dijaki pa je posledica neobveščenosti, saj dijaki o teh stvareh premalo vedo. Vedno sem pripravljen, da jim te zadeve razložim, po drugI strani pa je to dolžnost profesorjev in organizacij na šoli.« J, Košnjek V Radovljici upajo na najboljše Čeprav bo letošnji proračun manjši, koristniki ne bodo prikrajšani — Prihodnji teden razstava načrtov bodočih šol Čeprav se zdi, da so trenutno v občinah najaktualnejša dejavnost priprave na skupščinske volitve in je druga družbena aktivnost zamrla, pa temu le ni tako. V radovljiški občini prav te dni pripravljajo razstavo o gradnji novih šol. Odprli jo bodo sredi prihodnjega tedna v prostorih občinske skupščine. Razstava je začetek širše razprave o gradnji novih šol, za katere so se občani odločili na referendumu. Kasneje bodo razstavo načrtov in maket prenesli tudi v tiste kraje, kjer bodo do 1972. leta zgradili nove šole. Tako bodo v občini uresničili drugi del MOJCA KRANJ VELIKA RAZPRODAJA OTROŠKIH VOLNENIH PLETENIN PO ZNIŽANIH CENAH do 40°/o OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE ! družbenega dogovora (eno od predvidenih šol so že zgradili oziroma obnovili) o gradnji šol, ki jih bodo začeli graditi prihodnje leto. Nič manj intenzivno pa te dni v občini ne poteka izdelava ožjih urbanističnih ureditvenih načrtov za Bohinjsko Bistrico, Bled in Radovljico. Za Bistrico in Bled bodo ti gotovi že maja, za Radovljico pa letos jeseni. Vzporedno z izdelavo teh načrtdv poteka tudi izdelava dopolnilnih zazidalnih načrtov za posamezne kraje. S slednjimi hitijo predvsem zato, da bi v nekaterih turističnih krajih čimprej omogočili pre-potrebni nadaljnji razvoj trgovine. Prav zanjo se namreč v zadnjem času precej zanimajo razni investitorji tudi izven občine. Razen priprav na volitve so v občini te dni tudi zelo živahne razprave o letošnjem občinskem proračunu. Zaradi nekaj manjšega proračuna kot lani, o katerem bodo razpravljali na seji občinske skupščine v sredo, ne bo moč uresničiti nekaterih večjih investicij. Vendar pa kaže, da manjša proračunska sredstva ne bodo obremenila posameznih korlstnikov proračuna. Zaenkrat je predvideno, da bodo vsi dobili vsaj toliko sredstev kot lani. Krajevne skupnosti pa bodo dobile celo nekaj več denarja. Kljub proračunskim težavam, ki letos niso značilne le za radovljiško občino, pa, kot nam je povedal predsednik občine Stanko Kajdiž, upajo, da bodo predvsem industrij«! ska podjetja uspela uresničiti dokaj optimistične razvojne programe. Zadnje čase se namreč že kažejo nekateri premiki, ki naj bi omogočili večjo in boljšo proizvodnjo, in izboljšanje kadrovskih sestavov podjetij. Razen tega v občini upajo, da bodo tudi' letos skupaj z gospodarskimi organizacijami uspeli prebroditi nekatere težave, ki se že kažejo zaradi letošnjega manjšega občinskega proračuna. A. žalar Diplom niso podeliii V zadnji številki Glasa smo poročali, da so na pobudo turističnega društva na pustni torek prodajalci v trgovskih lokalih v Tržiču prodajali maskirani. Rečeno je bilo, da bodo najlepše opremljeni lokali in prodajalci ] dobili diplome. Žal se sled nje iz neznanih vzrokov ni zgodilo in komisija lokalov ni pregledovala, čeprav je bilo to v načrtu. Nekatera trgovska podjetja, zlasti Preskrba — veletrgovina Mer-cator, so v ta namen — to je okrasitev lokalov —- potrošila dokajšnja sredstva. -ek KB LJUBLJANA' KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA nagrajuje vašo odločitev za namensko varčevanje z ugodnimi posojili. Stanovanjsko posojilo lahko dobe občani in pravne osebe, ki v banki namensko varčujejo, namensko vežejo stanovanjska sredstva za določen čas ali vplačajo ta sredstva v kreditni sklad banke. Posebno ugodnih obrestnih mer so deležni lastniki vezanih deviznih računov. Za navadile in vezane hranilne vloge daje Kreditna banka in hranilnica Ljubljana najvišje obresti. Poleg tega sodelujejo varčevalci vezanih hranilnih vlog, namenski varčevalci in lastniki vezanih deviznih računov pri vseh nagradnih žrebanjih, ki jih prireja Kreditna banka in hranilnica Ljubljana vsake štiri mesece. Naslednje nagradno žrebanje bo v mesecu maju, ko bo razdeljenih 250 lepih nagrad, med njimi tudi dva osebna avtomobila in to FIAT 124 ter FIAT 850. ZAUPAJTE NAM SVOJE DENARNE POSLE! OPRAVIMO JIH HITRO, ZAUPNO IN POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI. dobi elektronski računalnik Za današji čas prav lahko trdimo, da pomeni obdobje elektronskih računalnikov, ki so na vseh področjih povzročili pravo tehnično revolucijo. Za primerjavo naj povemo, da imajo danes v ZDA okoli 50.000 elektronskih računalnikov, v naslednjih letih pa nameravajo njihovo število še povečati. Pri nas so elektronski računalniki dobili svoje mesto predvsem v kovinski industriji, zadnje čase pa prihajajo tudi v čevljarsko industrijo. To trditev nam potrjuje odločitev tržiške tovarne obutve Peko, da kupi najmodernejši elektronski računalnik IBM 360-20. Znano je, da čevljarska industrija v zahodnih evropskih deželah uporablja računalnike za organiziranje proizvodnje, za spremljanje gibanja prodaje in zalog. In kateri razlogi so navedli tržiški Peko, da se je odločil za nakup elektronskega računalnika? O tem smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja tržiškega Peka Jankom Rozmanom. DNEVNO ZBIRANJE PODATKOV »Peko ima danes v Jugoslaviji sto svojih prodajaln obutve in skoraj vsak dam nas zanima, kateri naši izdelki se najbolje prodajajo. Zanima nas tudi, kako so Posamezne prodajalne založene z izdelki, po katerih potrošniki najbolj povprašujejo. Z navadnimi računskimi Pripomočki zalog in prodaje ne moremo hitro ugotoviti in Zato smo se odločili za nakup elektronskega računalnika, ki bo v začetku obdeloval tedenske podatke, v končni fazi pa dnevne.« »Najbrž kontrola zalog in Prodaje v vaših trgovinah ni edini razlog za nakup omenjenega računalnika.« »Prav gotovo ne. Vzemimo za primer zaloge osnovnih in Pomožnih materialov. Tudi Za te moramo v^ak hip ve-deti, koliko jih imamo in ko-nko jih potrebujemo za naslednjo proizvodnjo. Le ta-*° lahko zagotovimo nemo-ten potek proizvdnje. Elektronski računalnik nam bo Precej pomagal pri obdela-Vl sezonskih naročil in prigodi ivi proizvodnih kapaci-_ef- Upoštevati moramo nam-eč dobavne roke na eni stra-jl ter razpoložljiv material n obseg vloženega dela na ^"ugi strani. Poleg tega bo-£° računalnik uporabili za Pcrativno planiranje proiz-^odnje s sestavljanjem mate-vlaJnih bilanc in končno se-*oa tudi za obračun oseb-gja dohodkov ter za stroš-, Vni obračun pos: ■ znih kovnih enot.« VEčJA PRODUKTIVNOST *N MANJŠI STROŠKI ft,"'n kaj si cd računalnika °betat2?« jj*' računalnikom bomo VtJr^12"^0 usklla:-l>li proiz-nJ° in prodajo, da bo čim manj stroškov, čim manj zastojev, da bo produktivnost ob manjših stroških večja. Vse to pa nam bo pomagalo izpolnjevati dobavne roke, katerih danes ne zahteva samo inozemski trg, temveč tudi že naše domače tržišče.« »Kaj pa cena?« »Oprema je že naročena, njena predračunska vrednost pa je 135.COO dolarjev. Računamo, da bo elektronski računalnik začel delati konec leta. Medtem smo že poslali štiri ljudi na specializacijo. V končni fazi pa računamo, da bo pri računalniku delalo okoli deset ljudi. Ko bo elektronski računalnik začel delati s »polno paro«, računamo tudi na to moSrost, da bi določene podatke z njim obdelovali tudi za druge tržiške delovne organizacije.« Vili G. Med simpozijem o uporabi barvil v tekstilnem tisku so strokovnjaki iz Tekstllindusa v Krj nju omogočili udeležencem tudi praktičen prikaz uporabe novih barvil. — Foto: F. Perdan No /osi v tekstilni industrip V tovarni Tekstilindus bo v torek in sredo simpozij o uporabi novih barvil v tekstilnem tisku Kemična inustrija iz Basla (CIBA) je v torek in sredo s strokovnjaki kranjskega Tck-stilindusa za barvni tekstil pripravila v kranjski tovarni simpozij o uporabi CIBA-CRON PRONT barvil v tekstilnem tisku. Udeležili so se ga tudi predstavniki slovenskih tekstilnih tovarn MTT Maribor, Svila Maribor, Tek- stilne tovarne Prebold in Tekstine iz Ajdovščine. Na simpoziju so strokovnjaki CIBA seznanili predstavnike slovenske tekstilne industrije o novi vrsti barvil za tekstilni tisk. Novost novih reakcijskih barvil, kot jim pravijo tekstilni strokovnjaki, je, da so barvni odtenki žlahtnejši od dosedanjih. Razen tega pa je z njimi moč postopek tiskanja oziroma fiksiranja precej skrajšati. Zanimivo je tudi, da je tokrat industrija iz Basla zaprosila Tekstilindus, da je pripravila simpozij. Po dvodnevnem strokovnem obravnavanju značilnosti novih barvil in praktič- IlilllilhlliMMIHIIIIIIUinHIURMlHIlMtiUillM^ Kovinoservis brez kreditov in dolgov Podjetju primanjkuje kvalificiranih delavcev — V desetih letih nobenega sodnega spora — Za osebne dohodke vedno dovolj denarja V pogovoru o zaključnem računu za preteklo leto je Jože Hutar, direktor Kovi-noservisa Jesenice, dejal: »Primanjkuje nam ključavničarjev, strugarjev in rezkar-jev. če bi imeli več kvalificiranih delavcev, bi lahko prevzeli več in večja dela.« V podjetju imajo velike težave s fluktuacijo delovne sile. človek bi dejal, da v podjetju nekaj ni v redu. Pa ni tako. V Kovinoservisu je zaposlenih 44 delavcev in 13 vajencev, od tega je 69 odstotkov kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Poprečna starost zaposlenih je 33 let; starostna struktura zaposlenih je povsem zadovoljiva. Lani so znašali poprečni osebni mesečni dohodki zaposlenih 1000 N din. Čeprav dobro gospodarijo in imajo urejene medsebojne odnose, je lani 18 delavcev zapustilo podjetje (to pomeni vsak tretjj delavec), 16 delavcev pa so na novo sprejeli v službo. Od tistih, ki so lani zapustili podjetje, je vsak tretji odšel na delo v tujino. Tako kvalificirana delovna sila odhaja na delo v tujino, doma pa nam jo primanjkuje. Kovinoservis bo letos praznoval desetletnico ustanovitve. Osnovna dejavnost podjetja je ključavničarstvo, orodjarstvo in kovinostru-garstvo. Za Železarno delajo industrijsko opremo in popravljajo stroje. V novejšem času so se speealizirali za izdelavo industrijskih hal in skladišč in novih proizvodov železarne. Iz hladno oblikovanih profilov so že naredili okrog 3000 m- skladiščnih prostorov za Kovinotehno Celje, poslovno enoto Jesenice (Univerzal). V podjetju predvidevajo, da bodo iz teh materialov delali tudi dalj-novodne drogove za Elektro Ljubljana. Če so se ob ustanovitvi ukvarjali predvsem z drobnimi storitvami, si je podjetje s solidnim delom utrdilo ugled in zato je danes povsem drugačna struktura dala: 66 odstotkov delajo za Železarno, 25 odstotkov za druga podjetja, 6 odstotkov za gradbeništvo in le 3 odstotke opravijo drobnih uslug. Lani so dosegli 210 milijonov S din celotnega dohodka oziroma 13 odstotkov vei kot leta 1967. Od tega so ustvarili 107 milijonov S din čistega dohodka, za sklade pa je podjetju ostalo 16 milijonov S din. Lani so investirali 22 mi'ijonov S din v nova osnovna sredstva (stro-je). Podjetje ni nikdar v težavah z izplačilom osebnega dohodka. Kovinoservis je zelo soliden plačnik. V desetih letih niso imeli niti enega sodnega spora, dobili pa so samo tri reklamacije. Podjetje nima nobenih dolgov niti najetih kreditov. Osebni dohodki zaposlenih rastejo poprečno za 8 odstotkov. Ob teh podatkih se res čudimo, da podjetju primanjkuje delovne sile. J. Vidic nem preiskusu o uporabi leteli v Tekstilindusu, se bod3 strokovnjaki v kranjski tekstilni tovarni v prihodnjih treh mesecih na podlagi podrobnejših anah'z odločili ali bodo v proizvodnji osvojili to novost na tržišču barv in kemikalij ali ne. Uporaba teh barvil bo namreč terjala delno spremembo tehnološkega postopka, vendar pa zanj ne bo treba nabavljati novih strojev. Ker pa so nova barvila nekaj dražja od dosedanjih, se bodo za uvoz le-teh odločili le, če bo ekonomski izračun pokazal, da so tehnološke prednosti večje cd razlike v ceni. če se bodo odločili za to novost, bodo tkanine z novimi barvnimi odtenki namenjene predvsem za ženske obleke. Ko smo se po končanem simpoziju v Tekstilindir.u pogovarjali z direktorjem CIBA (Akziengesellschaft Ba-sel) dr. VVerclenbergom, nam je povedal, da je bil med sedanjim obiskom presenečen nad desetletnim razvojem tekstilne industrije pri nas. »Veliko sem potoval ta'n po Zahodnih kot po vzhodnih državah Evrope in dobro poznam vse večje tekstilne tovarne, vendar moram priznati, da tolikšnega razvoja na tem podrečju nisem opazil nikjer ket v Jugoslaviji. Zato smo še posebej zainteresirani za čimboljše sodelovanje med jugoslovanskimi tekstilnimi tovarnami hi 'našo kemično oziroma barvno industrijo. In prav zato smo se tudi odločili za simpozij v Tekstilindusu, ki je po mojem mnenju ena najmodernejših tovrstnih tovarn pri vas,« je nazadnje povedal dr. VVerdenberg. A. Žl. KRANJSKE OPEKARNE KRANJ prodajo NA JAVNI DRAŽBI rabljen tovorni avtomobil Csepel 4,5 tone LETNIK 1964. Izklicna cena 20.000 N din. LICITACIJA BO V ČETRTEK, DNE 27. 2. 1969 ob 9. un v obratu Bobovk, KJER JE TUDI MOŽEN OGLED AVTOMOBILA. Turizma na Gorenjskem ni moč drobiti POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV 1. ZASTAVA 750, letnik 1966, prevoženih 23.000 km Začetna cena 5.400,00 N din^ 2. ŠKODA 1000 MB letnik 1966, prevoženih 15.000 km po generalni reparaturi stroja. Začetna cena 4.500,00 N din 3. ZASTAVA 750, letnik 1968, prevoženih 1.000 km. Začetna cena 11.800,00 N din 4. CITROEN AMI-6 BREAK, letnik 1968, prevoženih 8.000 km. Začetna cena 10.000.00 N din 5. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, prevoženih 45.000 km. Začetna cena 7.100,00 N din Ogled vozil pod točko L, 2., 3. in 5. je možen vsak delovni dan od 10. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA PE Kranj. Pod točko 4 tj. Citroen AMI-6 pa vsak dan pri Tomos servisu, Stefe Matevž, Trzin. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica SAVA PE Kranj do 26. 2. 1969 do 12. ure z 10% kavcijo od izklicne cene. ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna enota KRANJ Pisali smo že, da je bila za konec minulega meseca sklicana seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, preložena. Zaradi zadržanosti oziroma bolezni predstavnikov republiškega cestnega sklada oziroma Biroja za regionalno prostorsko planiranje SRS v Ljubljani so se člani upravnega odbora s predstavniki obeh republiških ustanov in Cestnega podjetja Kranj lahko sestali šele minulo sredo. Na seji so razpravljali o enotnem in načrtnem razvoju turizma na Gorenjskem in modernizaciji oziroma izgradnji gorenjskega cestnega omrežja. Razprava o enotnem in načrtnem razvoju turizma ni bila prvič na dnevnem redu upravnega odbora GTZ. O tem so na sejah že večkrat govorili in sprejeli vrsto predlogov, priporočil in sklepov. 2al pa je treba še enkrat ugotoviti, da se to vprašanje na Gorenjskem zelo težko rešuje. Vsi, tako v občinskih skupščinah kot raznih drugih organih, sicer ugotavljajo, da je Gorenjska enotno turistično področje, vendar pa se turistični razvojni program še vedno najraje konča na posameznih občinskih sejah. Tako bolj ali manj popolni turistični programi v posameznih občinah sicer obstajajo, ni pa celotne prostorske študije za območje Gorenjske. Ce pogledamo prostorsko programiranje v drugih republikah, lahko ugotovimo, da ponekod precej prednjači j o. To pa morda niti ne bi bilo tako hudo, če od tega ne bi bil odvisen tudi dejanski razvoj različnih dejavnosti in področij. Danes, ko namreč vsi precej pričakujemo od tako imenovanih mednarodnih kreditov, je vprašanje širšega prostorskega programiranja postalo naenkrat še bolj aktualno. Je že tako, da mednarodnih kreditov ni moč do biti za gradnjo hotela, žičnice, ceste in drugih objektov potrebnih za razvit in sodoben turizem. Potrebni so pro grami za vse objekte in to na širšem območju. Zato bi bilo prav, da bi se na Gorenjskem končno le sporazumeli za širšo in enotno študijo turističnega razvoja. Takšno študijo, kot so povedali na seji upravnega odbora, bi Biro za regionalno prostorsko planiranje lahko naredil in bi jo bil menda pripravljen celo delno financirati. Drugo vprašanje, ki so ga načeli na zadnji seji, pa je modernizacija oziroma novogradnja gorenjskih cest. V razpravi so ugotovili, da na Gorenjskem ni moč pričakovati gradnje nove ceste še najmanj deset let. Zato so menili, da bi si vse gorenjske občine morale prizadevati, da bi vsaj obstoječo cesto čimprej uredili in prilagodili vse večjemu prometu. To pa seveda ne bi terjalo konkretnega dogovora oziroma odločitve le od vseh gorenjskih občin, marveč 4udi sodelovanje republiškega cestnega sklada. Zato so na seji sklenili, da bosta Gorenjska turistična zveza in Turistična zveza Slovenije sklicali sestanek s predstavniki vseh gorenjskih občinskih skupščin, kjer naj bi se podrobno dogovorili o turističnem in prometnem prostorskem programiranju na področju celotne Gorenjske. A. Žalar Labodja družina na Blejskem jezeru se bo povečala Smučanje na Zelenici je v torek zmotilo močno brnenje. Prvič, odkar je na vrh Zelenice spe-l'/.:n; žičnica, je namreč prav pred dom na Zelenici pripeljal teptalni stroj italijanske znamke pnnoth. Teptalni stroj je namreč naročil Kompas, da bi se prepričal, ali se ga izplača kupiti. Kot so nam povedali, tehta teptalni stroj okoli ene tone, stane pa okoli 16 milijonov S dinarjev (vig) — Foto: F. Perdan Te zimske dni, ko se mnogo obiskovalcev Bleda sprehaja po zaledenelem jezeru, se le malokdo spomni labodje družine, ki je do zaledenitve krasila mirno gladino vode. Mnogo ljudi, ki so poznali predvojni Bled meni, da je bilo takrat v tem znanem letovišču lepše in zanimivejše. Očitno imajo prav, če primerjamo nekatere posebnosti, med katere sodijo tudi labodi. To pomanjkljivost so opazili tudi švicarski turisti, ki so menili, da na tako jezero sodijo tudi labodi. 2e preteklo letno sezono, se je lepega dne pojavila prva labodja družina po vojni. Trije lepi labodi so se dostojanstveno pozibavali na valovih in razveseljevali sprehajalce. Od takrat se je zbiralo na obali vedno več opazovalcev in marsikdo je ujel motiv na film, kot spomin na bivanje na Bledu. Prva labodja družina je prispela iz tujine. Blejsko turistično društvo jo je prejelo kot darilo treh švicarskih časopisov — Schvveizerische Bodenseezeitung, Der Oberth-urgauer in Thurgauer Arbeit-zeitung. Vse tri ptice je osebno pripeljal na Bled gospod Kaiser iz znanega švicarskega letovišča Davos. Gospod Christian Vetsch iz Roman-nshorna, pa je obvestil turistično društvo, da namerava poslati še mladega samčka in par belih labodov. Tako vse kaže, da se bo že letošnjo sezono družina še enkrat povečala. Skrb za živali je prevzelo turistično društvo. Hrani jih s kruhom in koruznim zrnjem. Labodi so se že tako udomačili, da sprejemajo hrano od vsakogar, ki jim jo vrže. Na krmljenje priplavajo v točno določenem času na odrejeno mesto ob obali. Težave pa so nastale, ko je jezero prekrila ledena ploskev in tako zožila življenjski prostor le na nekaj pedi ob izteku jezera na Mlinem. V turističnem društvu so več dni zaskrbljeno iskali izhod iz negotovosti, da bi ujeli živali in jih prenesli v zavarovano prezimovališče. Posrečilo se jim je šele po nekaj dnevih. Delavci iz Park hotela s tajnikom turističnega društva, so izkoristili trenutek, ko so labodi preleteli prek ledu k obali pri Park hotelu. Z največjo naglico so prinesli posteljne rjuhe in po kratkem, dokaj razburljivem lovu, polovili vse tri premra-žene in lačne labode. S sankami so jih nato odpeljali na otok, kjer bodo v topli staji prezimili, dokler se led na jezeru ne bo odtajal. Obiskovalec Bleda, zlasti pa ljubitelje labodov, opozarjajo, da spomladi, ko bodo spet na jezeru, ne krmijo # raznimi krmili pač pa, če jfi komu do tega, naj vrže v vodo košček kruha, ki ga labodi najraje jedo. Posebno je treba opozoriti otroke, da ne vznemirjajo živali z meta' njem kamenja in drugih pred*, metov. J. R* lll!iilSllllllilllllllllllllilllllll!IIIIIIIi!lllllllllIlfillllliIlllllil!llllllllllllllll!!lllilliIll;i:i!IIIIIIIillllllJ _ —. Javna zahvala s e s = i Po volilu pokojne Frančiške R e s m a n iz Bohinjske e g Bistrice 197 smo iz njene zapuščine prejeli 1 7.637,70 M din 1 ■ e V KORIST SLEPIH OTROK. S Za volilo se iskreno zahvaljujemo zakonitim dedičem e = Sodja Mariji, Bohinjska Bistrica 208, Smukavec = g Francu, Koprivnik 4, Markež Antoniji, Koprivnik 66, e g Stare Ivani, Koprivnik 14, Skrt Frančiški, Bohinjska s e Bistrica 211 in štravs Ivani, Koprivnik 11, ki so g s kljub formalni pomanjkljivosti oporoke priznali za- e e pustničino volilo. = Zavod za slepo in slabovidno mladino e v Ljubljani = llll!llliniMlllllllillllllllllllll!!!lllllllll»IIIM[!llll!!llll!i!IIIMI!!l!!l»!IIIIIIIHIMH'»!M!MII!llli«llll' / Sredstvo za osvežitev prostorov Je izdelano iz prvovrstnih esenc z vonjem bora in lavande O vas obvaruje neprijetnih dišav v stanovanju, avtomobilu, odnosno v vseh zaprtih prostorih, ki jih uporabljate vsak dan PROIZVAJA RADONJA SISAK SKLADIŠČE KRANJ TAVČARJEVA 31 Tel.: 22-053 (bivši EKOterm) Odprli smo veliko skladišče v Kranju. Na zalogi imamo vse vrste moke, testenine BAC-VANKA SENTA, vse vrste živinske moke, koruzo in ostale žitarice. Prevoz izvršujemo z lastnimi prevoznimi sredstvi. CENE SO UGODNE KOVINAR — tovarna tekstilnih strojev in naprav Kranj sprejme na delo za nedoločen čas skladiščnika Pogoji za sprejem so: — dovršena trgovska poklicna šola železninarske stroke; — odslužen kadrovski rok. Kandidati naj vlože prošnje za sprejem z opisom dosedanjih zaposlitev na naslov »Kovinar« Kranj, Savska cesta 22. Informacije dobe v kadrovski službi podjetja ali te-lefonično na št. 22-666. ZlTOPROMET SENTA Pustni pogreb na Deteljici pri Tržiču Umrl je Pepe Maškara »V svojem kratkem življenju si doživel največje časti, saj si bil izbran celo za mi-stra mask . . . Toda, čeprav si bil tako slaven, ti bridka smrt ni prizanesla in tudi ti si moral umreti. Še včeraj bil si razigran in vesel, zdaj tudi ti boš prah in pepel!« To je del poslovilnega govora mrtvemu tržiškemu Pustu, ki so ga sežgali in pokopali v sredo popoldne na Deteljici pri Tržiču. »Žalostni« pogreb je bil tudi zaključek pustnih prireditev, katerih v Tržiču ni manjkalo. Na pustni torek popoldne so prebivalci Loma nad Tržičem organizirali in izvedli star slovenski tiarodni pustni običaj — »vlečenje ploha«. 32 metrov dolgo smreko so privlekli v Tržič s šestimi pari konj. Izvedeli smo, da so bile doslej v Tržiču le redke prireditve, na katerih se je zbralo toliko radovednežev. Prostor od cerkve sv. Andreja do postaje Milice je bil popolnoma zatrpan. Pokrovitelj prireditve je bilo podjetje ZLIT, ki je pozneje smreko odkupilo. Tudi pustnega pogreba v sredo se je udeležilo lepo število ljudi. Pepe Maškara, mi-ster tržiških šem, je ležal na mrtvaškem odru v restavraciji Deteljica, ki je bila organizator sredine prireditve. Oder so obkrožili venci njegovih najbližjih sorodnikov in sorodnic. Na prsih mrtvega pusta so se lesketala številna odlikovanja in medalje, večina zamaški steklenic raznovrstnih domačih in tu- jih izdelovalcev alkoholnih pijač, od Dane do Vinaga. Potemt ko so mu izkazale zadnjo čast tržiške maškare in nekateri nemaskirani prebivalci Tržiča, so ga člani domače dramske skupine ob spremljavi godbe na pihala odnesli na morišče. Po pretresljivem poslovilnem govoru so ga obesili na pripravljene vislice nad grmado' Od Pusta so se še zadnjič poslovile globoko užaloščene pustne šeme. Godba je zaigrala žalostinko in ognjeni zublji so objeli tako ljubljenega in spoštovanega Pusta. Umrlo je njegovo mlado in še ne-doživeto življenje. Ko smo odhajali, je bilo na pogorišču le še kup pepela, spomin na pustne norčije. J. Košnjek Pustni pogreb je med Tržičani vzbudil precejšnje zanimanje. Zato so tudi pozorno spremljali pogrebne slovesnosti, posebno takrat, ko so ga nesli na morišče. — F. Perdan Fotografija nazorno kaže, kako žalostna je bila smrt tržiškega Pusta. Ganljive poslovilne besede njegovih najbližjih sorodnikov in plamen bo objel njegovo premrlo truplo. — F. Perdan Zapisano ob Chaplinovem filmu Grofica iz Hongkonga Veličina in zlom nemega filma »Chaplin si je izbral par čevljev in ker so bili preveliki, je nataknil desnega na levo nogo in narobe. Pri nekem igralcu si je isposodil prevelike hlače. K temu dodajmo še polcilinder, ki mora biti praviloma manjši od glave in ki je značilno pokrivalo gledališkega komika, brke (Chaplin jih je omejil na majhen madež pod nosom) in palico, kot zunanji znak pre-ganjanca, pa imamo značilen Chaplinov kostum, s katerim je zaslovel po vsem svetu.« Tako je o Chaplinovem kostumu zapisal njegov kronist. In nemara bi v takšnem oblačilu lahko gledali marsikaterega komika, pa bi se mu še zdaleč ne nasmejali tako, kot smo se Chapllnu. V bogastvu idej, poplavi preprostih domislic in originalnih gagov moramo iskati vzrok za uspeh Charlota. V Kranju so predvajali film z naslovom Grofica iz Hong-Konga. Naslov ne pove veliko! Bclj se velja zamisliti nad imeni, ki se skrivajo za njun: Charlie Chaplin, Sophia Loren in Marlon Brando. Trojica, ki obeta na moč zanimivo filmsko srečanje. Zgodilo se je pred dvema letoma! Charlie Chaplin, švicarski državljan, ki se je pred leti preselil iz ZDA na posestvo Manoir de Ban v kraju Corsier-sur-Vevey blizu Lausanne s svojo družino, je napovedal, da bo po dolgoletnem ustvarjalnem zatišju spet prestopil prag filmskih ateljejev. Dolgo časa je potreboval, da je napisal scenarij in tako mu je uspelo, da je v začetku leta 1967 uspel posneti prvi kader svojega novega filma. Film je Chaplin snemal v Londonu. »Jaz, Charlie Chaplin Izjavljam, da Hal!ywood umira. Hollywood bojuje svojo zadnjo bitfco in jo bo tudi izgubil, če se ne bo odloči!, enkrat za zmerom, da preneha Imeti film za standardno robo, ali če vsaj ne bo sprevidel, da mojstrovin ni mogoče ustvarjati na serijski način kot traktorje v tovarnah. Hsllywood Je podlegel nezakonitim metodam nekate- rih skupin, ki organizirajo kontrolo mišljenja. To pomeni, da j 2 ameriška filmska industrija v zatonu ln tik pred tem, da Izgubi svoj svetovni vpliv.« Chaplin se je umaknil Ho!lywoodu, umaknil Ameriki in njenemu načinu proizvodnje filmov v pravem pomenu te besede. Tako je storil in sam je bil trdno prepričan, da je s.oril prav. Sel je v Evropo in v Londonu je posnel film, ki ga te dni gledamo tudi pri nas. Vselej in povsod je imel Chaplin ne le prijatelje, temveč tudi sovražnike. V Ameriki, ki ji je dal štirideset svojih najplo-dovitejših let, tako trdi sam, največ. Bil je misleč umetnik, filmski človek, tisti, ki je z velikim uspehom prenesel svet pantomime iz gledališča na filmsko platno, ki je znal povezati bogastvo pantomime z bogastvom idej. Dolgo, predolgo so Chapli-nu očitali »sejmarstvo«, ko- Charlie Chaplin pojasnjuje v nekem londonskem filmskem studiju S. Loren in M. Brandu prizor iz njegovega zadnjega filma Grofica iz Hongkonga. Tako Brando kot Lorenova sta izjavila, da je s Chaplinom snemati filme prava zabava, saj ve že od vsega začetka, kaj hoče. Morda pa, sodeč po filmu, Chaplin tega tc pot le ni najbolje vedel. medijantstvo, preprosto in naivno klovnstvo, ki sodi le v cirkus, nookusnost in sprenevedanje pred publiko. Kdo je bil tisti, ki mu je to očital? Predvsem ljudje, ki so mu zavidali, ki niso mogli mimo njegovih bajnih zaslužkov. V resnici bajnih, kajti Chaplin je pomenil za slehernega producenta, za katerega je delal, neprecenljivo vrednost. Kapital, ki ga je bilo treba vložiti vanj, pa naj je dobil še tako velike honorarje, se mu je desetkratno povrnil. To se je seveda dogajalo v času nemega filma, v zlatem času neme filmske komedije, ki je tedaj sodila na prvo mesto v repertoarju kateregakoli kinema-tojrara. Film si je v petnajstih, dvajsetih letih tega stoletja naredil prostor v sleherni družbi in s filmom je šel velik del tc~a prostora tudi ChapHnu. Vsem je bil razumljiv, vsem je bil blizu njegov lik obubožanega plemiča, Charlota, ki bi b:l tako rad spet gospod. Vsakogar, pa ne samo takrat, tudi danes, so zabavale njegove šale in veliko ljudi jih je bilo, ki so enako čutili z njim. Prav tu pa bo nemara ključ do tega, zakaj je Chaplin tako neločljivo povezan s filmsko umetnostjo. Filmu je Chaplin izbojeval prostor, ne samo s šalami, gagi, domislicami, svojim neizmernim čutom za humor. Tudi z bridkostjo resnice je Chaplin segal v življenje in misel ljudi, ki so mu sledili. Chaplin je spoznal, da si marsikdo, ki tega ne zasluži, z njegovim delom ustvarja velika premoženja. Kmalu po začetku se je osamosvojil, sam plačeval stroške za snemanje in sam tudi prejemal ves denar, ki so ga njegovi filmi prinašali z vseh strani sveta. Po prvi svetovni vojni je ustanovil v družbi z Mary Picford, Dougla-som Fairbanksom in D. W. Griffithom producentsko družbo United Artists. In v tej družbi je posnel svoje najboljše filme: PARIŽANKA (1923), LOV ZA ZLATOM (1925), CIRKUS (1927), LUCI VELEMESTA (1930), MODERNI ČASI (1935), VELIKI DIKTATOR (1940), GOSPOD VERDOUX (1946) in ODRSKE LUCI (1952). Razvoj nemega filma je pripeljal okrog leta 1930 v kino dvorane zvočni film. Chaplin mu ni napovedoval prihodnosti. Sam je v času nemega filma posnel toliko filmov, da bi z delom lahko prenehal in živel od denarja, ki ga je že takrat imel dovolj. Vendar ne! Snemal je naprej, snemal pravzaprav zvočne filme z glasbeno spremljavo. Toda spoznal je, da je zvočni film vendarle bitko dobil, da ne bo le modna muha, kot je menil v začetku, da je izpodri- nil nemo filmsko govorico in se popolnoma uveljavil. Tako je Chaplin leta 1946 posnel Gospoda Verdouxa, za katerega je napisal sam scenarij in sam tudi glasbo. Chaplin je priznal, da se je zmotil. No, zmote mu ne gre preveč zameriti, posnel je film, ki bo še dolgo sodil med velike uspehe filmske komedije. Molk od zadnjega filma, pa do Grofice iz Hongkonga, je bil dolgotrajen. Chaplin se je počasi pripravljal na snemanje in skoraj gotovo so bile njegove priprave zelo temeljite. Zaposlil je Branda in Lorenovo. Oba, četudi skupaj, pa več kot opraviti svoje delo tako kot najbolj znata, nista mogla storiti. Chaplin je v eni od glavnih vlog zaposlil svojega sina in epizodno vlogo je dobi'a tudi njegova hčerka Geraldina. Celo sam se je pojavil za hip v vlogi glavnega stevvar-da. Bil je režiser in scenarist in še pred snemanjem je napovedoval, da bo film na moč zanimiv. Kaj se je zgodilo? O tistem Chaplinu seveda, ki je pred pol stoletja zabaval ljudi od severnega do južnega tečaja, ni ostalo veliko. Težko delamo primerjavo z ostalimi zvočnimi filmi, ki jih je posnel (pri nas jih niso prikazovali) vendar ta, sam zase, ločen od ostalih, zgovorno priča o zlomu neke filmske komedije. Film je naredil velik razvoj. Izrazna .sredstva, s katerimi razpolaga sedma umetnost, so bogata in ustvarjalec jih mora uporabljati, saj so gledalci že v dobršni meri navajeni še tako zamotanega filmskega jezika in jim preproščina v izrazu ni všeč. Chaplin je o-itno poskusil napraviti filmsko komedijo situacij. Diadogov je v njegovem filmu precej in n.mara so nekateri celo tak.rni, da vzbude pri gledalcih smeh. Toda Grofico iz Hongkonga bi lahko gledali tudi v gledališču, pa bi se nič manj ne nasmejali. Nekakšna bulvar-ka bi to bila, bulvarka za tiste, ki si žele po napornem delu zabave in počitka oj smešnih in komičnih situacijah. Morda bi bilo bolje, da Chaplin Grofice ne bi posnel. Kljub temu, pa bo ostal zapisan v zgodovini filma z velikimi črkami. Zato, ker je filmu izbojeval prostor, ker se je v svoph delih zavzemal za malega človeka, ker si je upal obrniti Hol!ywo> du hrbet, ker je eden tistih redkih filmskih ustvarjalcev, ki so obšli veliko krizo, nastalo z vdorom zvoka v film. Sam je nekje dejal: »človek velja pred vsem in nad vsemi V sodobnem ča^u, ko se vse uniformira, mora umetnik bolj kot kdajkeli dos'ej misliti na notranje življenje posameznega človeka, tega edinstvenega pojava, človeške osebe; toda umetnik mora tudi ustvarjati za človeka ...« Prav je, da se ob Grofici iz Hongkonga spomnimo Chaplina takšnega kot je bil. Me gre mu zameriti tega filma. Posnel ga je gotovo s poštenim namenom in celo sam je izjavil, da je bil pri svojem delu vedno napadan, da pa so kasneje slehernemu njegovemu filmu pripisovali večjo vrednost kot ob premierah. Žal, skoraj gotovo, to za Grofico ne bo držalo. Chaplin se je torej že do kraja izpovedal, čas, ki ne-utrudoma pušča tudi ljudi za seboj, je storil to tudi z njim. Pa vendar — fiim je danes umetnost tudi po njegovi zaslugi. Da pa je film leta 1969 drugačen, kot tisti leta 1920, je povsem razumljivo in tudi Chaplin temu razvoju ni mogel do kraja slediti. Božo šprajc Naš edini tedenski časopis FILM NOVOSTI, ki je izhajal v Beogradu, je z novim letom 1969 prenehal izhajati. ŽALOSTNA NOVICA za tiste, ki jim je bil ta list edino sredstvo rednega obveščanja o dogodkih v naših jilmskih hišah med enim in drugim festivalom, ko vsi ostali časopisi bolj ali manj molče spremljajo naš film. ŽALOSTNA RESNICA, ki deželi, kakršna je naša, ni v ponos. Navsezadnje smo veliko pisali o prodoru jugoslovanskega filma v svet! In s kvalitetno rastjo našega filma bi morala rasti tudi filmska publicistika, njena moč in njen ugled. Morda pa je to celo napoved, da se v naš film vračajo sušni časi, ki jih — žal predobro — poznamo. ZANIMIVO SE POSEBEJ pa je, da se ni našel prav nihče, ki bi napovedano prenehanje izhajanja tega lista preprečil, ali vsaj zabeležil s komentarjem. Gostovanje baletne šole v Novem mestu Ob novoletnih praznikih si je baletno pravljico »Pegi na dvoru« ogledal tudi direktor za kulturno dejavnost iz Novega mesta tov. Slavko Kastelic. Ker mu je bila predstava izredno všeč in nekaj pestrega v kulturni dejavnosti, je takoj povabil baletni ansambel na gostovanje v Novo mesto. Tako je prišlo do tega gostovanja 11. 2. 1969. Zavod za kulturno dejavnost nam je preskrocl udoben avtobus, ki je tega dne popeljal baletno skupino v dolenjsko metropolo. Tam so z vso ljubeznivostjo in skrbjo sprejeli celoten ansambel. Sicer pa je razumljivo, ko pa je dramaturg novomeškega gledališča Kranj-Čanka Alenka Bolel ova, pa tudi naš dobri znanec tov. Kastelic je bil takoj na mestu in nam pomagal s svojimi strokovnimi sodelavci. Prav presenečeni smo bili nad prizadevnostjo vseh, kako bi čim bolj olepšali naše gostovanje, čeprav smo že preje slišali, da so Novomc-ščani najboljši gostitelji in organizatorji. Zato se nismo niti čudili, ko smo videli prihajati nekaj pred enajsto uro, ko je bila dopoldanska KUD Simon Jenko Trboje je v nedeljo, 9. februarja 1969, uprizoril v kulturnem domu »Franc Mrak« na Ko-krici ljudsko igro po eni najboljših Jurčičevih povesti Domen. V režiji (Traven Lovro in Korošec Miha) je delo neoporečno uspelo, kar priča posebej o tem, da je Korošec dobro znan, saj je do danes postavil na ljudski oder že več del, med njimi: Krčmarica Mirandolina, Mlinar in njegova hči, Dobrodošla miss Agata, Usoda maščevanja in izvedel vrsto zabavnih odrskih večerov s kombinacijo individualnih del npr.: Začarani park, Čevljev ni, Krč-marjeva stava, Analfabet itd., ob vsem tem je za kvalitetno režijo pred leti tudi prejel pohvalo ob priliki podeljevanja Prešernovih nagrad. Masker in režiser se nam tudi tokrat predstavi z vso prizadevnostjo kakor že večkrat prej tudi scenarist. Izvajanje kot je bilo, je samo pohvalno, tako za režiserja kot za igralce, ki jih je več kot polovico bilo prvič na odru — tudi Anka. Dokaj zahtevno delo so na-študirali s polno mero prizadevnosti in volje; in prav takšnih ljudi se marsikje manjka. Nespretnemu režiserju bi se prav v tem delu lahko vsilila sentimentalnost, predstava, cele kolone pionirjev in mladincev v spremstvu svojih učiteljev, ki so se zgrinjale v gledališče ter ga napolnile do zadnjega kotička, šolska vodstva so razumela radovednost svojih otrok in jim za predstavo odložile pouk. Podobno je bilo tudi na popoldanski predstavi. V dveh predstavah je gledalo baletno pravljico dvakrat več mladine kot v Kranju na petih predstavah, ko so bili učenci prepuščeni sarnim sebi z nekaterimi izjemami. Posebna zanimivost prireditve je bila še v tem, da je pred baletno pravljico nastopila še baletka, članica kraljevske plesne akademije iz Londona, ki se mudi v Sloveniji. Našo baletno šolo je obiskala prav na zadnji vaji pred našim nastopom. Bila je navdušena nad kvaliteto izvedbe in se sama povabila, da bi kaj odplesala na predstavah v Novem mest:1.. Tako so Novomeščani videli poleg pravljice še odlomke iz Labodjega jezera, ki ga je plesala miss Sallv, kar je vsekakor prispevalo k še večji kvaliteti celotne prireditve. Odlično izvedena predstava in pa neposrednost ki pa je ni bilo zaslediti, vseskozi pa je bila prisotna naša, slovenska atmosfera in končno — režiserju je uspelo, da je s pravo mero čuta za šminko in kostume dopolnil harmonično sceno. Ob tem je prav, da se ve, da je z izredno uspelo odigrano vlogo posebej vidna Meta (šepetavc Helena), da Jurec (Križnar Franc), kakor tudi Krševan (Knific Franc) nista nič manj pokazala, obenem z Anko in Jerico (Dolinar Mari in čar-man Dani) in Drugim biri-čem (Bajt Franc), Sova (Medved Boris) pa z dobro igro uspešno nadomestil svoj prehitri govor. Domen (Rogelj Franc) bi z več samozavestne odločnosti zagotovil svoji, sicer dobri igri — popoln uspeh. Škene in Klemen (Mohar Jože in Jenkole Viktor) kažeta tako kot tudi ostali na resno pripravljenost pristopa k igri in ta — iz samih mladih ljudi zgrajeni igralski kolektiv nam sporoča in zagotavlja, da ob vseh — z njimi uprizorjenih predstavah tudi v bodoče gledalci ne bodo razočarani. Obenem s pohvalo jim je nujno zaželeti še srečo, predvsem že 23. t. m., ko bodo s tem delom gostovali v Zalogu pri Cerkljah. -Monos- napovedovalke tov. Mire je izzvala val navdušenja pri mladi publiki, ki ni štedila z aplavzom. Navdušenje je bilo tako veliko, da so otroci obkolili stranski izhod, da bi še enkrat videli kakšni so v resnici princ, kraljica, norček, zdravnik, Kitajček, ciganka Pegi in drugi. Ko so baletke odhajale k avtobusu, jih je spremljala množica otrok, ki so že vzpostavili tesne stike in se z dolgim mahanjem poslavljali od kranjskih baletk. V veliko zadovolitsvo nam je bilo povabilo, da smo v Novem mestu vedno dobrodošli in naj pridemo takoj, brž ko bomo imeli naštudi-ran nov program. Tako naj bi vzpostavili stalno izmenjavo gostovanj in tesno povezavo obeh mest gorenjske in dolenske metropole. Prvi rtiki so rodili že tudi nove možnosti, saj je že sklenjen dogovor, da bo prav naša baletna šola obenem s plesno revijo Plesno šn:>rtnega kluba nastopila na festivalu »Dolenjsko poletje« na gradu Otočec. Baletke n?še šole so bile zelo srečne, ker so s svojimi kreacijami vnesle nekaj novega novomeški mladini v širjenju nienepa kulturaecra horizonta in tako popestrile že tako razgibano kulturno življenje tena mesta, saj se je uro za tem le začela predstava domače igralske družine z »Razvalino življenja«. Prav to navdušenje mladine nad izvajanjem baletne pravljice pa bodo organizatorji izkoristili za ustanovitev baletne šole tudi v Novem mostu, naša neumorna pedagoginja tov. Milica Buhova na jim bo pomagala pri začetnih težavah. Želimo jim od srca čim več uspeha, da bi tudi oni lahko kmalu vrnili obisk v Kranju. M. 5. Do tisocletnice vsaj eno na škofjeloška ljudska knjižnica ima bogato tradicijo, saj je bila njena predhodnica — Škofjeloška čitalnica ustanovljena že leta 1862, medtem ko bo knjižnica leta 1970 praznovala 25-letnico delovanja. Več kot polovico teh let je knjižnica preživotarila ob skromnih finančnih sredstvih in to se pozna tudi pri njenem delu in razvoju, ki je šele v zadnjih letih dosegel večji razmah. Ob preureditvi knjižnega fonda po mednarodnem decimalnem sistemu je bil omogočen prost pristop do knjig, v letošnjem letu pa bo končno izpopolnjena tudi oprema knjižnice, kar bo omogočilo sodobnejše poslovanje. Osnovni cilj v razvoju knjižnice pa je, da bi do tisočletnice škofjeloškega ozemlja (leta 1973) imeli v knjižnem fondu vsaj eno knjigo na prebivalca občine in t^ko dosegli republiško povprečje. Sedaj šteje knjižni fond s podružnico na Trati in potujočimi kovčki 19.447 knjig ali 0,76 knjige na prebivalca občine. Ob predvidenem nakupu 1500 knjig na leto, bi ta cilj lahko dosegli, v kolikor bi bila zagotovljena finančna sredstva za nakuo sorazmerno s cenami knjig. V letu 1967 je nakup novih knjig močno padel in se je v letu 1968 zopet dvignil na 1472 novih knjig, in sicer s pomočjo posebne dotacije sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti v znesku 10.000 ND. Ob dotaciji ustanovitelja (Skupščine občine Šk. Loka) v znesku 78.420 ND in lastnih dohodkih skoraj 20.000 ND, je knjižnica v letu 1968 oddvojila za nakup novih knjig, časopisov in revij 42.249 ND, skoraj polovico več, kot leta 1967. Sorazmerno se je povečal tudi obisk in izposoja. Lani je bilo izposojenih 22.888 knjig na dom in 24.302 knjižnični enoti v čitalnici, skupaj je knjižnica s podružnico na Trati in potu- ca jočimi kovčki izposodila 48.573 knjižničnih enot 20.471 obiskovalcem. Tako je doscf'a izposojo približno 8 enot na prebivalca mestnega področja ali 2 enoti na prebivalca ob" čine. Obisk pa je skoraj dosegel število obiskov škofjeloškega muzeja. Slabšo izposojo je imela lani lepo urejena podružnica na Trati pri Šk. Loki, ki je s preselitvijo v blok 20 izgubila veliko rednih bralcev, čeprav je redno odprta vsak četrtek popoldne, p;av tako v posameznih vaseh ni vestnih izposojeval-cev za potujoče kovčke s knjigami, ker ni nikogar, ki bi knjige izposojal, čeprav bi ga lahki imeli. Poleg rednega dela je Ljudska knii .niča v Skcfji Loki lani pripravila obiske dedka Mraza, vee klubskih večerov, literarni večer za mb.de bralce in likovne razstave doma-čnov, ki privabljajo mnoge cbi ;kovalce. Lani so razstavljali svoja dela Edi Sever, Pavle Florjančič in Marija Kaj zar. Posebnost, ki jo je knjižnica uvedla lan'-, je poletni študij škofjelo^; :ih študentov v čitalnici. Te rgodnosti se je poslužilo večje število študentov. V zadnjih letih knjižnica tudi usmerja svojo nabavno politiko v prid nabave poljudnoznanstvene in znanstvene literature, predvsem tistih del, ki ju rabijo dijaki in študentje za študij iz strok, ki so razvite na škofjeloškem ozemlju (lesra, tekstilna industrija, avtome* hanika itd.). Naertno bogatenje fonda strokovnih knjig naj bi končno ustvarilo vsaj razmerje 20 : 80 % med poučno in leposlovno literaturo. Tako znanje, pouk in razvedrilo, ki ga nudi škofjeloška knjižnica občanom bogato obrestuje sredstva, ki jih le-ti prek občinskega proračuna vlagajo za njeno delo in razvoj. J. Krek Ljubo Ravnikar, starosta gorenjskih slikarjev, razstavlja v Šoštanju štirideset akvarelov z motivi iz starega Kranja in drugih krajev Gorenjske. Razstavo je organizirala Napotnlkova galerija v Šoštanju, ki ima svoje prostore v Osnovni Soli, v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na sliki: slikar Ljubo Ravnikar med otvoritveno slovesnostjo. 52726409193^^882867316844282^226591620563025 Neomajna ljubezen do glasbe Ime Petra Liparja, slovenskega skladatelja, dirigenta in vidnega družbenega, zlasti kulturnega delavca, je tesno povezano s kulturno zgodovino Kranja zadnjih 31 let. Kot vodeča glasbena osebnost v gorenjski metropoli se je vsa ta leta neumorno prizadeval za zdrav glasbeni razvoj in kulturni dvig občanov. Koncert njegovih del, ki ga je nedavno v okviru Prešernovih proslav organiziral Klub kulturnih delavcev v Kranju, za kar gre še posebna zahvala Črtomiru Zorcu, je v strnjeni obliki prikazal skladateljevo umetniško pot od skladb, komponiranih med študijem na ljubljanskem konser-valoriju pa do današnjih kompozicij. Pred številnimi ljubitelji glasbene umetnosti pa se ni predstavil samo kot ustvarjalec, temveč tudi kot dirigent mešanega pevskega zbora »France Prešeren« in mladinskega godalnega orkestra, kar je dalo glasbenemu večeru še poseben poudarek. V naslednjem sestavku posredujemo bralcem nekoliko skrajšan govor, ki ga je o slavijenčcvi poti in dejavnosti imel skladatelj ln profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani Radovan Gobec. SKLADATELJ | Peter Lipar je diplomiral ! kompozicijo na ljubljanskem j konservatoriju pri glasbenem revolucionarju Slavku Ostercu, ki je vzgojil vrsto naših najvidnejših skladateljev. Tu si je Lipar izoblikoval svoj skladateljski slog, ki je v neprestanem iskanju novih kompozicijskih sredstev, v boju proti izhojenim in cenenim učinkom v glasbi, čeprav mnogokrat za ceno svoje osebne popularnosti. Lipar je v bistvu melodik, vendar pa se ne pusti vk!e-niti v gladko tekočo in poceni melodijo, marveč išče ta- ko v melodiji kot v harmoniji svojsko pot, ki mu jo narekujeta vsebina pesmi in napredni glasbeni nazor. Kljub temu pa ostaja peven, čeprav spadajo njegove skladbe po izvajalski stopnji v težjo kategorijo. Največ dela je Lipar posvetil zborovski glasbi in s tem potrdil svojo pripadnost ljudstvu, iz katerega je izšel in kateremu posveča že vsa leta svoje delo. V njegovem skladateljskom opusu najdemo okrog 1Ž5 skladb od otroških in mladinskih zborov in samospevov do moških, žcr.skih, mešanih in množičnih zborov. Vse skladbe so bile večinoma objavljene v revijah »Naši zbori« in »Grlica« ter drugih priložnostnih publikacijah, kot so npr. mednarodna edicija SIMC (1939). Kot samostojne zbirke so izšle: »šest zborov (1939), Bagatele za klavir — 12 skladb (1939), »Pesem poljan« (1949), »Trije zvezki mešanih zborov« (1965). Letos bodo Bagatele doživele ponatis v ediciji društva slovenskih skladaljev. Lipar piše tudi instrumentalno glasbo. Njegov instrumentalni opus obsega: Bagatele in tokate za klavir, Ate-matikon in Fantazija za klarinet Ln klavir, Tri plese za violino in klavir, Pet skladb za čelo in klavir ter Suito za orkester. Posebno pozornost posveča Lipar priredbam narodnih pesmi, ki jih prireja pestro, zanimivo in duhovito, ne da bi pri tem zabrisal osnovni karakter narodne melodike. Večji del skladb in rokopisov pa ima avtor še v predalu in čakajo na čas, ki ga skladatelju vedno primanjkuje, da bodo nekoč prepisane in pripravljene za izvedbo. / DIRIGENT Po prvem začetku v zboro-vodstvu v Mengšu je Lipar Oz množičnih nastopov, ki jih je ta zbor absoilviral v 24 letih, se bliža verjetno številu tisoč. Zbor je gostoval gotovo v vseh večjih mestih po Jugoslaviji in v mnogih evropskih državah ter pri tem navezal bratske stike z mnogimi zbori, kar je nedvomno tudi zasluga dobrega vodstva. Zbor spada danes v vseh sestavih v sam vrh slovenske in jugoslovanske zborovske poustvarjalnosti ter je prejel mnoga najvišja priznanja in odlikovanja doma in v inozemstvu. Lipar vodi tudi učiteljski pevski zbor »Stane Žagar«, mladinski godalni orkester, vokalni oktet tovarne Sava in nastopa kot dirigent na množičnih nasto-pih. Svoje znanje in izkušnje deli na mnogih seminarjih in tečajih mlajšim zboro-vodskim generacijam. Kot dirigent je tudi član Društva reproduktivnih umetnikov Jugoslavije. GLASBENI PEDAGOG Neomejna ljubezen do glasbe je Liparja pripeljala do sklepa, da bi z glasbo vzgajal tudi druge. Posvetil se je pedagoškemu poklicu in kot ravnatelj Glasbene šole v Kranju že tri desetletja vzorno vodi ta zavod. Iz glasbene šole so izšli mnogi učenci, ki se uspešno udejstvujejo bo- zartscu leta 1945 prevzel v Kranju na novo ustanovljeni pevski zbor »France Prešeren« v ženski, moški in mešani sestavi, število koncertov, proslav akademij, radijskih snemanj, tekmovanj, turnej in disi kot amaterji v raznih vokalnih in instrumentalnih ansamblih, bodisi da so odšli po najvišje glasbeno znanje še na Akademijo za glasbo v Ljubljani in postali poklicni glasbeniki. Lipar se zaveda, da je glasbeni pouk lahko uspešen samo tedaj, če je vsa glasbena vzgoja, tako osnovnošolska kot na glasbenih šolah kontinuirano povezana. Zato posveča kot pedagoški svetovalec nemajhno skrb tudi osnovnošolskemu glasbenemu pouku ter s svetovanji pedagoškemu kadru na seminarjih, pevskih revijah in festivalih doma in v republiškem merilu že vrsto let dviga kvaliteto učiteljev in dirigentov. Že mnogo let je predsednik republiškega društva Glasbenih pedagogov. Za neumorno pedagoško delo je prejel naziv pedagoški svetnik. Kot pedagog je tudi član mednarodne organizacije ISME (International Societv For Music Education) s sedežem v VVashingtonu. LJUDSKO - PROSVETNI ORGANIZATOR Lipar je kmalu spoznal, da se lahko ljudska kultura uspešno razvija samo v povezavi amaterizma s profesionalizmom in da ne more .biti celovitost narodove kulture brez amaterizma. Zato se je že od pivih let svojega dela posvetil organizacijskim vprašanjem amaterizma. Njegove funkcije so bile tako številne, da jih ni moč vseh našteti. Poleg krajevnih funkcij je bil dolga leta funkcionar v nekdanjih okrajnih organih, kot skladatelj in ljudsko-prosvetni delavec pa ima vedno vidne in odgovorne republiške in zvezne funkcije, mnogokrat pa je kot zvezni delegat odhajal na konference in kongrese v inozemstvo. Ob vsem tem uvrščamo danes Petra Liparja med zaslužne in najvidnejše glasbene delavce Slovenije in Jugoslavije. D. Stanjko 22 premier v sedmih letih Dramska skupina kulturno umetniškega društva Triglav Srednja vas v Bohinju je minulo nedeljo, 16. februarja, gostovala v kulturnem domu v Gorjah z igro Maščevanje usode, čeprav so bile vremenske razmere težke, so delo vendarle uprizorili pred kakimi stopetdesetimi gledalci. Delo je zrežirala dolgoletna režiserka v Bohinjski srednji vasi in požrtvovalna kulturna delavka Cilka Zupan. Imenovana že dvanajst let vodi dramsko skupino v tem kraju. Samo od leta 1962 so marljivi igralci pod njenim vodstvom naštudirali 22 iger, kar je daleč več od vseh ostalih dramskih skupin v občini. Med uprizorjenimi deli je precej zahtevnih iger, dram in komedij, med njimi so dela Miška Kranjca Pot do zločina, Stridbergov — Oče, Mušičev — Doktor, Sluga dveh gospodov — Carla Goldonija, Dobričanina — Skupno stanovanje, Klobčič — Pera Budaka itd. Največ pa so igrali domača dela in zlasti ljudske igre. Posebej j razveseljivo pa je, da ta dramska skupina posveča veliko skrb ravno mladini, ki jo uspešno vključuje v svoje vrste. Doslej so pripravili tudi precej mladinskih del, med njimi Mačeho in pastorko Kristine Brenk, Kekca in Mojco, Dedka Mraza in drugo. Dramska skupina društva skrbi tudi za vse proslave in praznovanja, zelo uspešno pa sodeluje s tamkajšnjo šolo. Skupaj s šolsko mladino počastijo vse pomembnejše praznike s proslavami, ki jih redno prirejajo tudi za javnost. Kako iznajdljivi so igralci v Srednji vasi, kaže med drugim tudi primer, da so zelo skrbno in lepo počastili lani 100-letnico slovenskega gledališča. Dramske tekste domačih iger pa so si izposodili pri televiziji. Posebno priznanje javnosti naj velja požrtvovalni in delavni režiserki Cilki Zupan, ki ima vsekakor največ zaslug za tolikšne uspehe dramske družine v Bohinjski Srednji vasi. J.B. , GORENJSKI MUZEJ V KRANJU V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgo-dovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka v G a-leriji v Mestni hiši pa razstava keramike Marije Ort-haber. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem in v II-* nadstropju razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji pa literarno-zgodovinska razstava Prešeren v svetovnem slovstvu. Galej,-;ske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure. mm Te dni po svetu mm TRST, 18. februarja — Sindikat slovenskih šol na Tržaškem je v četrtek razglasil enodnevno stavko vseh učiteljev. Tržaški učitelji so se za ta korak odločiti zaradi neurejenega položaja slovenskih šol in učiteljev. SAIGON, 18. februarja — Po 24 — urnem premirju so ameriške in južnovietnamske Čete spet obnovile vojaške operacije. Američani so s svojimi bojnimi ladjami streljaili na severni del demilitarizirane cone, medtem ko so njihovi bombniki bom-bandirali domnevna taborišča FNO blizu Saigoma. ČRNOMELJ, 19. februarja — V dvorani prosvetnega doma v Črnomlju so pros'avili 25-letnico prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Slavnostni govor je imel podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej, v katerem Je orisal pomen tega zasedanja za slovenski narod. ZORICH, 19. februarja — Po napadu palestinskih ko-mandosov na izraelsko potniško letalo na zuriškem letališču se je švicarska vlada zbrala na izredni seji. Predstavniki vlade so izjavi-n> da atentatorjev ne bodo ločili Izraelu. WASHINGTON, 19. februarja — Odločitev LR Kitaj-8ke, da odpove napovedane P°govore z ameriškimi predstavniki v Varšavi, je sprožijo v ZDA precej komentarjev. Nekateri ugotavljajo, da je *a odločitev Kitajske Zagožna azijsko politiko Nlxono-e administracije že na nienem začetku. fc KAIRO, 19. februarja — redstavniki ZAR so izrazili °.8orčcnje zaradi sklepa Ve-'ke Britanije, da proda ^raelu 250 tankov. BEOGRAD, 20. februarja ^edsednik Tito se je udele- ' slovesnosti ob dnevu !«orbe«, ki je bila v okviru ^letnice ZKJ in partijskega JJjka. Ob tej priložnosti je ^Bovarjal na vprašanja o Jaš' notranji politiki in go- Podarstvu, zlasti o vsebini J°Rovcrov, ki jih je imel v adnjem času s predstavniki rePubliških vodstev. ^LjUBLJANA, 20. februarja Začela se je prva konfe-^ ^ca samoupravljalcev — j^.'czničarjev, na kateri sodc-ri Je okoli 400 delegatov i/, vse flr*ave. JERUZALEM, 20. februarja st Izraelski obrambni mini-1„ r, Dajan je ob napadu pa-iz u*skih komandosov na jeaI'^u zagrozil, da se bo tu„ae' maščeval arabskim arzavam. Ljudje Nivon v Evropi Triindvajsetega februarja bo novi ameriški predsednik Richard Nixon začel svojo pot po zahodnoevropskih državah. Do 2. marca bo obiskal London, Bonn, zahodni Berlin, Rim, Bruselj in Pariz. Glavni namen Nbconove poti je »okrepiti in poživiti« atlantsko zavezništvo, kakor je sam dejal. Dejal je tudi, da bo posvečal več pozornosti Evropi. Razlogov, da se je novi predsednik ZDA odločil, da bo tako kmalu obiskal Evropo, je več. Zelo neprijetna in nujna je kriza na Srednjem vzhodu. VVashington je načelno privolil v francoski predlog, da bi se sestali predstavniki ZDA, ZSSR, Britanije in Francije in poskusi!! najti rešitev za srednjevzhodne težave ali jih vsaj omiliti. Toda ZDA zahtevajo, da se morajo pred tem sestankom posamič dogovoriti med seboj posamezne države, kako bi bilo najbolje organizirati sestanek »na vrhu«. Drugi razlog za obisk je — Evropa. Težava je v tem — piše londonski tednik »The Economist« — da je zahodna Evropa postala premočna, da bi bila še voljna prenašati položaj iz petdesetih let, ko so bile ZDA nedvomno vodilna sila, zahodna Evropa pa je tej sili sledila. Toda Evropa je še vedno prešibka, da bi se lahko enakopravno pogovarjala z ZDA. Gospodarsko bi že bila dovolj močna, toda politično je razbita in neodločna. Britanci kažejo pri tem s prstom na predsednika de GauIIa in trdijo, da njegova politika slabi zahodnoevropsko politično enotnost. De Gaulle bi rad naredil iz Francije vodilno silo, ki bi ji sledile druge zahodnoevropske države. Zato se ne bO zadovoljil z morebitnimi ameriškimi zagotovili, da je Francija za ZDA prav tako pomembna kakor Britanija. Zaradi svoje posebne politike mora Francija skrbno paziti, da bo med Parizom in VVashingto-nom zmeraj dovolj velik odmik. Zato politični opazovalci ne pričakujejo, da bi Ni-xonov obisk v Parizu kaj dosti spremenil to dejstvo. Nixon bo tudi obiskal zahodni Berlin, ker je to postalo že obvezno romanje celo za ameriške predsednike. Pred Nixonom sta obiskala Berlin tudi predsednika Kenneđv in Johnson. In prav v tem trenutku se temperatura v Berlinu in okrog njega nevarno dviga. Petega marca bodo zahod-nonemški poslanci volili v zahodnem Berlinu novega predsednika ZR Nemčije Liibke-jevega naslednika. To se ne bo zgodilo prvič, toda vsakokrat, ko se je to zgodilo, je bilo slišati na vzhodu grmenje. Prihajalo je iz Moskve, in Nemške DR. Tudi najnovejša sovjetska nota Boniu, prav tako note, izrečsne ZDA, Britaniji in Franciji poudarjajo, da je Berlin pod okupacijskim statutom in da n kakor ni de! zahodnonemškega ozemlja. Potemtakem poslanci iz Bonna nimajo kaj tam iskati. (Isto bi moralo seveda veljati tudi za Nemško DR, ki ima v vzhodnem Berlinu, ki je tudi pod okupacijskim statutom, svoje vladne ustanove.) V prejšnjih letih, ko je za-hodnonemški parlament zasedel v zahodnem Berlinu, so vzhodnjaki ovirali promet med nekdanjo nemško pre- Vaterpolisti Mladosti na Zelenici „IVe smemo spati na lovorikah" Ko smo si pred dnevi na Zelenici ogledovali demonstracijo teptalnega stroja, smo se srečali tudi z vaterpolisti zagrebške Mladosti, ki so letos že drugič zapored osvojili naslov najboljšega klubskega prvaka v Evropi. Znanega vaterpolista, večkratnega državnega reprezentan-ta Iva Trumbiča smo zaprosili za kratek razgovor. »Na Ljubelj smo prišli v ponedeljek, 18. februarja. Stanujemo v garni hotelu, medtem ko smučamo na Zelenici. Danes še nismo kompletni; Matošič, Jeger, Šimenc in Hebl niso mogli prej urediti službenih obveznosti, tako da bodo prišli čez nekaj dni. Na Ljubelju bomo ostali do 25. februarja. »Ali lahko bivanje vašega moštva na Ljubelju smatramo kot nagrado za osvojeno prvo mesto v Evropi, ali gre bolj za nadaljnje priprave?« Na Zelenici se te dni mude evropski prvaki v vaterpolu člani zagrebške Mladosti. Po končanem smučanju je naš fotoreporter ujel v svoj objektiv Bonačiča, Poljaka, Mikaca, Pozojeviča in Trumbiča. — Foto: F. Perdan »Bolj bi držala druga trditev. Za nas pomeni to smučanje in bivanje na Ljubelju teden aktivnega odmora. Pred vrati je namreč nova sezona, saj imamo že aprila prvenstvo. Zanima vas, kako sc kaj počutimo na snegu? Priznati moram, da se tako jaz kot moji tovariši iz ekipe bolje počutimo v vodi. V začetku so nas noge na smučeh večkrat izdale in lahko ste nas videli zavite v snežne oblake, ki so jih povzročali naši padci.« ZMAGA TISTI, KI IMA BOLJŠE ŽIVCE Iva Trumbiča smo povprašali tudi o njegovih vtisih s tekme z moskovskim Dinamom. »Sodnik je bil bolj naklonjen domačinom kot nam. To ugotovitev potrjuje veliko število dosojenih kazenskih točk. Kljub temu smo le uspeli. Že pred samim zaključnim delom tega tekmovanja smo imeli vsi pred otmi, da moramo v Beogradu zmagati s čim večjo razliko. I To se nam je posrečilo. Zato nam v Moskvi ni bilo težko izbrati zavlačevalne taktike, ki nam je dobro uspela.« »Sedaj ko ste že drugič evropski prvaki, vam ta naslov prav gotovo prinaša nove obveznosti.« »Res je, da nam je že lanskoletni naslov prinesel večje stolnico in ozemljem Zvezne republike, sovjetska reakcijska letala so letela nad dvorano, v kateri so zasedali poslanci, tako nizko, da so se drobile šipe, in podobno. Zdaj so prepovedan v?em zahodnonemškim poslancem potovati v Berlin. Moskva še posebej opozarja na 12 ne> nacističnih poslancev NPD, ki bedo marca tudi g'a:cv^Ii v zahodnem Berl'nu. Pesi i-ci bodo seveda potovali z o tali in zato se pesmisii b ji-jo, da bodo sovjetske ob.a-sti, ki so pred kratkim organizirale manevre v okolici Belina molile letaL-ke zveze. Moskovska nota Bonnu mr£ČT3 napoveduje, da bo za vse posledice kriv Bonn. Tudi prej je bilo slišati taka opozorila, toda zdaj zvenijo resneje. Zato sta se izcb i« kovali dve »šoii«. Zahci«no-nemški uradni viri širijo pesimizem, da bi spodbudili tri zahodne velesile k odločnejšim ukrepom, ker se j m z:lt njihovo stališče nekoli :o miahavo. Američani pravijo* da ne pričakujejo kaj hu'šs-ga. in dogodki Večkratni vaterpolski repre-zentant — steber zagrebške Mladosti — Ivo Trumbič — Foto: F. Perdan obveznosti. Lažje je namreč neko lovoriko osvojiti, kot pa obraniti. Veste, na takšnih tekmovanjih odločajo: dobra pripravljenost, predvsem pa dobri živci. Vse ekipe se namreč izredno dobro pripravijo, na koncu zmaga le tisti, ki zna odločilne trenutke obrniti v svojo korist. Tega se močno zavedamo in zato ne bomo spali na osvojenih lovorikah. Upam, da bomo prihodnje leto že tretjič zapored evropski klubski prvaki«, je zaključil znani vaterpolist, reprezentant Ivo Trumbič. V. G. GLAS * 12. STRAN GLAS * 21. STRAN 34. šofer je vozil molče, dokler se niso pokazali pred njima obrisi parka, nato se je okrenil k njemu. »Ed Je usta-vil tu spredaj pred vrati v park. Najbolje bi bilo, če bi lahko tukaj skočili iz voza, tako mi sploh ne bi bilo treba ustaviti. Ste pripravljeni?« Peter mu je dal bankovec. »Pripravljen sem!« Odskočil Je dokaj spretno na pločnik, voznik pa je takoj povečal brzino in Izginil v noč. Pred Petrom Je bil vhod v park. Izbral si je srednjo pot, korakal nekaj časa ob robu po travi, nato pa se ustavil, da bi prisluhnil. Ne daleč stran Je začul korake, ki SO se poča3i oddaljevali. Coleman? Prav gotovo, kajti možak ni mogel biti mnogo pred Petrom v parku. Zdaj je bilo treba biti previden. Ko je gledal predse, je ugledal svetlobo svetilke, ki je medlo prodirala skozi veje in ko je uprl pogled v ta žarek svetlobe in stopal dalje, se mu je zdelo, da je Sinila .mimo njega meglena senca. Takoj jo je udaril za njo. Nekajkrat se mu je še zdelo, da je zaškripal pesek pod kora- ki, potem je bilo naenkrat vse tiho. Obstal je in se skušal razgledati v temi. Zastonj. Razočaran si je moral priznati, da je tema bolj v prid Cole-manu kot njemu. Slišal je udarce zvona, ura je bila devet, potem Je spet bilo vse tiho, le deževne kaplje so motile to smrtno tišino. Slabe volje se je obrnil in se spet napotil proti vratom parka. Edino njegovo upanje je bilo še, da se bo Coleman vračal po isti poti in da bo moral prej ali slej skozi vrata parka. Tu pa je naenkrat z desne zaslišal mrmranje ln istočasno je odkril ozko stezo, ki se je odcepila od glavne poti. Brez premišljanja je previdno krenil po stezici. Toda glasovi so spet umolknili. Jezen je za hip postal in ravno hotel dalje, ko je i nogo zadel ob črn predmet, ki je ležal prek steze. Ob pičli razsvetljavi je lahko opazil le temne obrise, toda ta pogled mu je vseeno hitreje pognal kri po žšlah. Segel je v žep, privlekel iz njega majhno električno svetilko ln posvetil na temni predmet. Z obrazom na mokri zemlji je ležal pred njim moški. Peter ga je previdno obrnil. Pijanec najbrž ... Tedaj pa mu je pogled obstal na ozki lepljivi progi krvi, ki je curljala izpod odprtega plašča. Pogledal je umorjenemu v obraz in takoj mu je bilo jasno, da je zasledovanja konec. Norman Coleman je dosegel cilj svojega potovanja. Coleman mrtev, umorjen! Peter je kot ukopan gledal nekaj časa na truplo pred svojimi nogami, potem je počasi vstal. Kdo neki je bil morilec? Kdo je bil zvabil Colemana v smrt? Domislil se je mrmranja in oddaljujo-čih se korakov. Morilec je moral biti še nekje na stezi pred njim. Stekel je torej naravnost naprej, nato spet obstal in poslušal. čisto blizu je začul v rednih presledkih škripanje peska. Ali je bil to morilec? Takoj se je spet pognal naprej in si globoko oddahni!, ko jo pred seboj nenadoma zaiieda! policista v uniformi. »Halo, trenutek, prosim!« jc zakiical. Stražnik se je obrnil in strogo vprašal. »Eli, kaj pa •e je zgodilo?« Peter je ves zadihan komaj izdavil iz sebe: »Umor! Tamle na stezi leži mrtvec!« Pri tem je še vedno dr^al v roki prižgano svetilko in medtem, ko je pripovedoval, je za trenutek obsvetil tudi obraz policista. »Ugasnite luč!« Je zasikal stražnik. Peter je nehote ubogal. »Oprostite, bilo je napak!« Na prvi pogled je bil stražnik že starejši možak, visoke postave in nekoliko neokreten.. Zdelo se je, da ga je čisto nepričakovana situacija, ki je bila prekinila njegov običajni obhod, vrgla nekoliko iz tira. »Torej, Sir. Kaj ste pravkar rekli o umoru?« Peter je pokazal za hrbet. »Tarnle leži človek,« je vsiljivo ponovil. »Po vsej priliki ga je nekdo zabodel.« Opazil je, kako je segel policist z roko pod ogrinjalo in tam nekaj prijel, v tistem hipu pa je zaslišal za seboj govorjenje in ko se je obrni!, je zagledal tri moške, ki so se naglo bližali in se pogovarjali med seboj. Stražnik je globoko zajel sapo. »Pojdite takoj nazaj k umorjsncu in počakajte, jaz pa medtem poiščem najbližji te!efon!« Po teh besedah jo je odkuril s tako naglico, da mu je ne bi bil Peter nikoli prisodil. Gledal Je začudeno za njim, dokler ni opazil, da so moški obstali hi ga previdno ogledovali. »Ali se Je kaj zgodil"?* Je vprašal eden od njih- Peter je pokimal. »J^Jj leži mrtvec. Policist PJ*1 iskat pomoči. Toda hvJ;e" bi vam bil, če bi šli * JJJJ na kraj umora — ali P', ?j dva od vas, tretji pa "V1 tu počakal na policista* * devolje sta šla dva * j™ do mrtvega Colemana P. sunjena stala ob * • medtem ko je Peter »ei * no hodil gor in dol P? < ter se neprenehoma 0%v^{ stražnikom. MinTo Je Urg minut, minilo je čet rt. potem se je iz teme M JT la postava tretjega mfl/ je čakal na stražnika. »Kaj pa se pravzapr^, gaja tu? Menda bi »JJ priti policija!« je deja' liko nejevoljno. Iz zgodovine železarstva v Kamni gorici (26) Peter si sam ni v ta. »Tudi jaz ne rajjj tega, saj sicer niso ta*. ^ gočasni!« Nazadnje P3 1 ^ odločil. »Veste kaj, Ja* poročevalec pri OratorLit», je ime je Peter Rae. & vas, ali ne bi stopil » vas do prvega telefona Yard, kFcal Scotland Yard, val k aparatu višjega ^( torja Flagga in mu sP° kaj se je zgodilo.« V Kamni gorici je bilo vode sicer dovolj, saj je tekla skozi vso vas, vendar ni bila pitna, ker so se vanjo iztekale umazane vode iz greznic in razne druge odpadne vode. V vasi je bilo zato 18 vodnjakov, ki so jim pravili šterne. Vendar vsi gospodarji niso dovoljevali, da bi drugi hodili k njihovim vodnjakom po vodo. Zaradi številnih pritožb je po prvi svetovni vojni Zdravstveni zavod iz Ljubljane naredil v vasi dva javna vodnjaka in potem je bilo pitne vode za vse dovolj. Vsi gospodarji stanovanjskih poslopij so imeli tudi svoje drvarnice, ki so bile razdeljene na toliko delov, kolikor je bilo v hiši strank. V takratnih časih pa drv za kurjavo ni nihče kupoval. Gospodarji so imeli svoje gozdove, revnejši prebivalci pa so vsa drva znosili iz gozdov Pod Jelovico, iz Bukovja in iz drugih gozdov. Sekati seveda niso smeli, vendar je biilo v oddaljenih gozdovih vedno dovolj suhljadi, ki so jo nabirali. S posebnimi ro-Bovilarni so celo trgali suhe veje z bukovih dreves. Ko je tako nekdo nabral suhih vej za krepko butaro, je to zvezal na obeh koncih z vrvjo, potem pa na enem koncu zasadil v butaro vejo z rogovi-lo, ki mu je služila kot pomagalo pri vlečenju butare v dolino. Seveda je moral med potjo večkrat počivati; butara je bila 4ežka za nošenje, pot slaba. Počival .je navadno ob kakšnem drevesu, in sicer tako, da si butare sploh ni zložil z ramen oz. hrbta, ampak jo je le prislonil na drevo, prekla z rogovi!o, ki je bila zasajena v njen spodnji konec, pa jo je medtem držala v višni njegovih ramen. Tako mu butare ni bilo treba po vsakem počivanju spet dvigati s tal. Ko je tako v potu svojega obraza privlekel butaro v dolino, ga je tam že čakal činkovt, to je poseben voz na dveh kolesih, ki se potiska naprej, ne pa vleče. Običajno so tako pripeljali tudi do četrt metra suhih vej. Razen pod Jelovico so hodili po drva v Bukovje; to je bilo srenjsko območje ob Savi, kjer je ras- lo le leskovje, trnje, »voša« in podobno grmičevje. Tam so lahko nabirali in sekali drva vsi vaščani. Tako so se oskrbeli z drvmi za celo leto. Rekli smo, da se pri takih drveli trikrat grejemo: pri nabiranju, pri vlačenju v dolino in pri peči. Danes pa so primeri, di bi še kdo prinesel drva za kurjavo iz bližnjih gozdov, že zelo redki. ŠE NEKAJ DROBNIH SPOMINOV Spominjam se, da so bili odnosi med delavci in vaščani v glavnem zelo dobri. To je bik) seveda odvisno tudi od bližine hiš, pa tudi od števila družin, ki so živele pod eno streho. Šele v tem stoletju je večkrat prišlo do posameznih prepirov med gospodarji; včasih so se tožili tudi za ped zemlje. V jesenskih in zimskih nedeljskih popoldnevih so se možje zbirali v raznih stanovanjih in igrali karte, navadno samo za simboličen denar. Takrat niso poznali takih iger na karte, kakršne poznamo danes. Navadno so s seboj prinesli tudi malico in po malici se je največkrat razvil živahen pogovor. Zelo veliko so igrali tudi domino. Taka družabnost je bila v mnogih stanovanjih, mediem ko so se otroci, fantje in dekleta v zimskih dneh sankali. Spominjam se, da je bilo v vasi zelo malo takih, ki so kadili pri svojem delu. žeb-Ijarji, oglarji in gozdni delavci so največ žvečili tobak — cikali. Takrat so razen to baka za kajenje prodajali tudi posebne klobase tobaka za čikanje. Po delu pa so starejši običajno kadili pipe ali cigare, mlajši pa cigarete. V nedeljah je bila navada, da so kadili dolce tanke cigare, ki so jih imenovali viržlnke ali brazilke. Veliko žena — in tudi nekaj moških — pa je njuhalo posebne vrste drobno zmlet tobak; takrat so rekli temu šnufanje. Žene so imele posebne škatlice, v katerih so hranile ta tobak, ga potem s prsti devale pod nos in njuhale. Tobak za njuhanje so prodajali po dekagramih. To je bila prav tako močno ukoreninjena navada kot kajenje. Kmalu potem, ko se je tovarna iz Bohinja zaradi požara preselila na Jesenice in ko je bila osnovana Kranjska industrijska družba, je tudi mnogo mladih ljudi iz Kamne gorice odšlo za delom na Jesenice, kjer so jih kot dobre delavce tudi radi sprejeli. Ti železarji so imeli v jeseniški tovarni velik ugled; nekaj jih je bilo celo mojstrov, ostali pa so bili v glavnem vsi na dobrih delovnih mestih. Ker je bila Kam-na gorica zaradi nerazvitih komunikacij zelo daleč cd Jesenic, so kamnogoriški delavci med tednom najprej stanovali pri privatnikih, kasneje pa jim je tovarna zgradila samska stanovanja (samske domove). Hranili pa so se pri privatnih družinah. Domov so prihajali v sobotah. Povedati moram, da se je takrat delalo še po 12 ur na dan, zato je bila vsakodnevna vožnja domov nemogoča. Nekaj teh fantov se je kasneje tudi poročilo na Jesenicah; nekateri so zgradili tudi svoje domove. Jože Vari st. (Prihodnjič naprej) Gorenjski kraji in ljudje ■■^■PDBHlinia«Hiirii>i«it»Bn^>'iiiiB.>»i,w«,>.. . . _ ■«»»e»««»««»»»*»<»*»>:.»«ii»li».«..l.B»,.,;w Ob robu Pusta Solze, ki obtožujejo Bilo je na pustni torek popoldan. Ulice mesta so preplavili zamaskirani otroci. Stal sem na pločniku in opazoval skupino šem, ki je kri-žarila od vrat do vrat, zbirajoč darove. Razkošno oprav- sta bila vmes, pa kavbojci, pastirčki, dimnikarji, Indijanci, črnci, astronavti... Kdo bi vedel, kaj vse še so predstavljale drobne, v živobarvne cunje odete postavice. Tu in tam se je kak mimoidoči ljena kraljevič in kraljična ustavil in jih nagovoril, po- Kmalu televizija v barvi? Malo prezgodaj je še, da bi se že veselili televizije v barvi. Za sedaj se televizijske hiše šele odločajo za sisteme. Medtem ko se je Madžarska, pred njo pa Sovjetska zveza, odločila za francoski sistem, se je pred nedavnim ljubljanska televizija izjavila za ameriški PAL-sistem. Menda zato, da se ne bi z drugačno izbiro izolirana od Avstrije in Italije. Vprašanje pa je, kako se bodo odločile ostale jugoslovanske televizijske hiše. milijarde v morju Vest o zlatu na dnu Rdečega morja ni nova, širiti se je pričela že lani Govore o velikem bogastvu. Skupini strokovnjakov se je menda posrečilo točno določiti kraj, kjer leži zlato. Iskati ga je treba v globini okrog dva tisoč metrov. Sudanska vlada je že odobrija nekaj tisoč dolarjev za nadaljne raziskave, ki jih bodo opravili pomorski strokovnjaki. Sudanska vlada bo tuctt predlagala Saudovi Arabiji sodelovanje pri iskanju potopljenega zlata. Trikotnik kot opozorilo Francoska televizija je uvedla koristno novost, ki naj bi pomagala staršem izbirati program za otroke. Kadar oddaja ni primerna za otroke, se v kotu ekrana pojavi majhen svetel trikotnik. Starši, ki nočejo, da bi otroci gledali karkoli na televiziji, so najbrž hvaležni za pomoč. Oddaje pa seveda prej pregledajo strokovnjaki. tem pa nasmejan, poln spominov na dni, ko je tudi sam takole zakrinkan hodil naokrog, odbitci dalje. Nekaj metrov za skupino našemljene mladeži sta negotovo stopicala fant in dekletce. Postal sem pozoren nanju, kajti na zardelih licih punčke, ki je svojo preprosto, iz navadnega risalnega lista narejeno masko, držala v rokah, so se zrcalile solze. Prav takšen, z nespretno otroško 1 dlanjo poslikan papir je /a-1 krival tudi fantovo obličje. Velike, prestrašene dečkove oči so bile edino, kar sem lahko videl. »Kaj pa vidva? Zakaj ne gresta z njimi?« sem ju povprašal. Pobič, kakih osem ali devet let bi mu prisodil,' se je za hip zmedel, potlej pa le odgovoril: »Saj sva bila zraven. Ampak neka gospa je rekla, da nisva nobeni maškari, da si takole plahto lahko natakne .^akdo in da naj kar izgineva.« »Ja, in potem bi naju drugi v veži skoraj prebutali,« je zaihtela punčka, katere prstki so krčevito stiskali fantovo roko. »Pregrde maske imava, veste. Sam sem jih naredil, ker mami pravi, da so v trgovinah take stvari predrage,« jc žalostno pripomnil deček. »Torej sta brat in sestra, kajne? Kje pa dela vajina mama?« »V tovarni,« sem zvedel od objokanega dekletca. »Klobuke dela.« Stari, a čisti in lepo zakrpani oblekel sta nosila otroka. Skrbna mora biti njuna mama. pravzaprav pred- »Kaj pa stavljata?« »On je Komanč, jaz pa njegova žena?« je zažlobudrala mala, tokrat že manj jokavo. »Samo trakova okrog glave, peresi in nož so nama vzeli.« Rekel sem jima, da sta vseeno lepi maškari in da se tista gospa gotovo ne spozna na pustne šeme. Potem mi je zmanjkalo besed, segel sem v žep, izbrskal nukaj kovancev in jih stisnil fantu v dlan. Hvala, so govorile njune oči, preden sta veselo odkorakala dalje. Dogodek je resničen skoraj do zadnje besedice. Zgodil se je v Škofji Loki, ampak to niti ni važno, lahko bi se kjerkoli drugje. Brezsrčnih »gospe«, ki so zmožne izpred svojega praga odganjati maskirano otročad samo zato, ker ni našemljena po njihovem okusu, je prav gotovo še precej. Ob tem seveda ne pomislijo na posledice. Mar moramo res že mladim ljudem pokazati, da so lepe besede o delu in enakosti le sl in Miha Klinar: Mesta, c#r u razcestja omoi III. DEL 21)3 »Tudi jaz,« pogleda Jakob v okt°D i»j ."ce'. da ga zaskeli v očeh. »Veste, tele govorice o uporu '/lo. "Vite? Se vam ne zde preglasne, da bi kaj takega lahko H Pri nas se že mesece in mesece preveč govori... A c k rerr>nlf1 jc obsojeno trenUt^C^e, kakor na poraz. V Rusiji,« Jakob za »V Rusiji je bil« pi govoril preveč nagla in uprli ne da bi ve bila vsa Rusija v plamenih. Svečo lahko da "tt so se upirali in uprli ne da bi veliko govorili. Kar.^Hej s ečo lahko , m0r.iom, plamena, ki bi zajel vso deželo, pa ne pogasiš ^fnt, jf} vode. Pri nas Je začelo in že je '.Prstom, prižigamo samo svečke kakor pri um^jter^ lo samo mrliči. Brez smisla. Brez haska. Tudi ta uPor^.,j^ite>igOVore, bo samo svečka, če bo sploh do njega prišlo. Bajberle molči... b. Pride. Tako mine nedelja. In nato še trije dnevf. Staro vojaško življenje teče po svoj«■ tfl* O fronti ne govore po starem reku: ^ Toda naslednji dan »hudič« vseeno P Vohajo ga, pa tudi slišijo. J.' Nosi se iz daljav s silnim bobnenjefl J ljajQ In z letali, ki se kakor jate kav^j'^^j * oktobrskem , bodo spremembe, napovedane In ne trosijo letakov za »prazen nič«. Bombe ne padajo za »prazen nič« na oni strani Tagliamenta. In tudi oni niso uvrščeni v vrste zaradi šikaniranja za »prazen nič«. Ko se pojavijo v polni bojni opravi, oprtani z nahrbtniki in drugo nesrečo navadnega gorskega pešaka, ne pade odrešilno povelje, da je bilo vse to samo vaja in preizkus bojne pripravljenosti j enot v frontnem zaledju — vaja za »prazen nič!« »Odhajamo čez Tagliamento! Smer bojišče!« To je povelje. Toda nihče se ne obrne. Nihče ne odkoraka. Samo mračno mrmranje je slišati. »Naj odidejo Nemci! Cesar je njihov!« se oglasi neki glas. Bohinjec je. Tisti Bohinjec, ki je vso vojno do nedavnega presedel v ječi zaradi širjenja »neresničnih« novic o očetu njegovega veličanstva. »Jaz ne pojdem nikamor!« pribije Bohinjec. »Mi tudi ne!« zamrmra mračni zbor. »V svojem vodu ostanem z vodom,« odpove pokorščino praporščak Vade. »Borili se bomo samo za našo državo, do katere imamo pravico. Samo za državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Priznavamo samo oblast Narodnega sveta Srbov, Hrvatov in Slovencev.« »Tudi mi!« se oglase njegovi vojaki, med njimi tudi Jakob in Bajberle. »Tudi mi!« je slišati vzklik iz vseh vrst za pohod postrojenega regimenta... nebu, in z bombami zasipavajo ozemlji %gd Piavo in Tagliamentom. »To je ofenziva! Antantna ofenziva.'! 4 Z eksplozijami letalskih bomb, *R Tagliamenta, se začenja ta dan in se ''»oko ozemlje 2 one strani s Preplahom, pesek v oči, da človek »toliko ki ni samo preizkusni preplah. »V zbor!« še je v vojakih posluh za povelja. j,^)r0t\i. Kator bi trenil so v zboru. PoravOj^ J*) ^ Povelja so kakor v nedeljo, le c!J.y' '''Vog^j-tistih oficirjev in podoficirjev, ki voj* .{ tek oddiha. Jft *e Dan:-* jim povelje komandanta v SO petični starši zmetali kup nedelje. 'dft rakii denarja? Danes je četrtek 24. oktobra 191°- -nn »prazen nič« velja, kar plača?« Ali res malčka, ki sta si sama izdelali maski, želeč se naveseliti, nista bila vredna vsaj toliko pozornosti kot njuni vrstniki, za katerih kičasto navlako To je upor. Spontan upor z upanjem, da se bodo odhodu na fronto postavili po robu tudi ostali trije regimenti 44. cesarsko-kraljcve divizije. Res je, da sta dva regimenta popolnoma nemška. Toda tudi avstrijski Nemci so siti vojne in jim ni do tega, da bi šli v frontni pekel v času, ko je mir pred durmi in ko vsi časopisi pišejo, da v cesarjevem Manifestu, pospešile sporazum med cesarstvom in antanto, po katerem se bo vojna končala brez zmagovalcev in premagancev in brez priključitve ozemlja, na katerem so že skoro leto dni in ki ga bo po napovedanih sporazumih treba vrniti Italiji in se umakniti nazaj za staro mejo. In ker bo tako, drugače bi časniki o tem ne pisali, zakaj naj bi potem odhajali na Piavo in se še pustili pobijati na frontnem peklu, ki se je, kakor je slišati po oddaljenem grmenju in po letalih, ki se v jatah pojavljajo z juga na nebu in se potem vračajo nazaj na južno obzorje, zopet razbesnelo. Sicer pa antanta s Slovenci nima slabih namenov. Narodno svobodo jim zagotavlja. VVilson, tako trdijo nekateri, je najbolj svobodoljuben in pravičen politik na vsem svetu, ki ve celo za tako majhne narode, kakršni smo Slovenci, majhni, seveda po številu, a po svojem jeziku in kulturi prav nič manjši od številčno večjih in velikih narodov. VVilson ne dela razlike med majhnimi in velikimi. Narod, ki ima svojo kulturo in s tem razvito svojo duševno bit, je narod in ima enake pravice do svoje samostojnosti, državnosti in svobode kakor večji in veliki narodi. Novi časi prihajajo. Ta vojna je bila potrebna, da se bedo dokončno utrdila in zmagala načela francoske revolucije. Tako govore študentje, nekateri vojaki pa postavljajo Lenina nad VVilsona in spravljajo študente nemalokrat v zadrego z vprašanji, če je to samoodločba in spoštovanje načel te samoodločbe s strani najbolj »svobodoljubnega in pravičnega politika«, ki je v Rusiji nagnal češke legije v boj proti boljševikom in izkrcal Japonce in drugo antantno druščino skupaj z ameriško vojsko. Je to spoštovanje pravice do samoodločbe, ki si jo je rusko ljudstvo izbojevalo na svojih tleh s svojo krvjo in jo mora zdaj braniti v boju proti vojskam, ki so jih tja poslali antantni politiki in oblastniki, pomagajo pa jim tudi nemški in avstro-ogrski. Nad tem bi se bilo treba zamisliti! Tako pravijo študentom nekateri vojaki, med katerimi bi morala pravzaprav biti tudi Jakob in Bajberle, a ju ni, kakor da se nočeta vtikati v prepire. Toda študentje se preprostim vojakom samo nasmihajo, ker jih ne morejo drugače prepričati, da je VVilson boljši od Lenina in da je slovenska svoboda, kadar bo do nje prišlo, pravzaprav dar iz VVilsonovih rok. Vojaki v ta dar ne verjamejo. Tisti namreč, ki se zapletajo v pogovore s študenti, in menijo, da je VVilson namenil velik del slovenskega ozemlja v dar Italijanom. Ali niso časopisi že davno pisali o tem? In to vsi brez izjeme, ko so poročali o razkritih tajnih pogodbah Anglije, Francije in bivše carske Rusije z Italijo. Za študente je to seveda laž, ki so jo vrgli v svet boljševiki po svojem prevratu v Petrogradu. A zakaj sta te »laži« ponatisnila tudi »Slovenec . i javno razsvetljavo, in sicer v Žabljah ter na Trsteniku. ^'Sotni so soglašali, da bodo tudi letos sodelovali v žc tradici-a'nem tekmovanju med vasmi za lepši videz. —an ^esence — V jeseniški občini so sprejeli odlok, po katerem V^nioral vsak. ki gradi poslovno ali stanovanjsko stavbo z v0d Pet'm' enotami, vključiti v gradnjo tudi telefonske fran* ^ to določbo so zajete tudi vse stavbe, ki jih bodo ^il« v krajih z več kot 1000 prebivalci. —B. B. Po prvih izkušnjah v Kopru je z letošnjim 1. januar-jem tudi kranjsko podjetje Creina uvedlo v lokalnem prometu tako imenovano »samopostrežbo« se pravi, da avtobusi v lokalnem prometu vozijo brez sprevodnikov. Potniki sami spuščajo denar mladinski klub v Begunjah Občinska organizacija zveze mladine Radovljica bo danes (sobota) v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Begunjah ob 17. uri odprla mladinski klub. Klub bo v prihodnje odprt vsako sredo, soboto in nedeljo od 17. do 22. ure. v skrinjico, na kateri so napisane cene. Prve dni so bili potniki malce presenečeni, doslej pa so se že navadili na to novost. Vsakdo že v naprej pripravi drobiž. Seveda pa je tudi nekaj takih, ki se izmuznejo mimo skrinjice, ali spuščajo vanjo star ali pokvarjen denar. Po mesecu in pol že lahko ocenimo poštenost potnikov. V podjetju pravijo, da so prijetno presenečeni. Satno v dveh primerih je voznik moral ukrepati, ker so se pot-niki upirali plačilu. Na določen primanjkljaj pa so. že tako računali. V Kranju sta dve lokalni progi z rednimi avtobusnimi zvezami Britof-Kranj-Čirče in S t razišče-Kranj-Naklo. Toda razdalja ni velika. Kolikor avtobus ne naredi poprečno 200 km na dan, ni rentabilen. Celotni iztržek prometa je prej komaj- Leto KS 68 v kranjski občini Sredi marea nagrade za naiboiiše V sredo popoldne je bila v Kranju seja koordinacijskega odbora za izvedbo akcije Leto krajevnih skupnosti. Na njej so člani občinskega odbora pregledali, kakšne delovne uspehe so v okviru te akcije dosegle krajevne skupnosti v kranjski občini v minulem letu. Zbrani podatki kažejo, da so nekatere krajevne skupnosti opravile vrsto komunalnih in drugih del. Vrednost teh je ponekod precej večja od sredstev, ki so jih KS lani dobile iz občinskega proračuna. Člani odbora so ugotovili, da so v krajevnih skupnostih različno vrednotili posamezna opravljena prostovoljna in druga dela. Zato so sklenili, da je za posamezna dela v vseh krajevnih skupnostih treba postaviti enotne kriterije. Le tako bi se namreč izognili morebitnim nepravilnostim pri ocenjevanju najboljših krajevnih skupnosti. Ko so razpravljali o višini in vrstah dotacij posameznim krajevnim skupnostim, pa so sklenili, da dotacije ne pomenijo le tista sredstva, ki so jih krajevne skupnosti dobile iz občinskega proračuna, marveč tudi druga sredstva, dobljena pri posameznih gospodarskih organizacijah in podobno. Pri tem so poudarili, da kot dotacijo ne bodo ocenjevali prostovoljne prispevke prebivalcev krajevne skupnosti, lastne dohodke krajevnih skupnosti, sredstva prenesena iz leta 1967 v leto 1968 in prostovoljno delo občanov. Da bi tako dobili vrstni red najboljših krajevnih skupnosti, so na seji imenovali posebno strokovno komisijo, ki bo v prihodnjih dneh pregledala in ocenila opravljeno delo v 20 krajevnih skupnostih, ki so po dosedanjih zbranih podatkih imele lani največ uspehov. O uspehu akcije Leto krajevnih skupnosti 68 bo koordinacijski odbor na eni prihodnjih sej seznanil tudi občinsko skupščino. Na seji so tudi sklenili, da bodo nagrade devetim najboljšim krajevnim skupnostim v občini podelili sredi prihodnjega meseca. A. Žalar Nomenjska moč in sloga Ne vem, če so še kje s tako voljo in tako uspešno rešili neprevoznost cest kot so ga v Nomnju. V ponedeljek, 17. februarja, je vsak začel najprej pred svojo hišo odmetavati sneg do ceste. Tam so se hišni gospodarji kar na kratko zmenili, da bi bilo dobro očistiti pot še do napajališča, da bo mogla živina do vode. Ko so to opravili, se jim še ni dalo spustiti lopate iz rok Pridružil sc jim je še peti član in predlagal, naj bi pot potegnili še do postaje, čez čas so se jim pridružili še drugi vaščani, tako da jih je bilo kmalu že kakih deset. Zdaj niso več delali samo gaz, pač pa je bila pot tako široka, da bi mogel avto v vas. Nekdo jim je poslal celo steklenico »morale«. Do ene ure popoldan je bila pot do nove glavne ceste že očiščena. Po kosilu pa so se lotili še poti skozi vas, da bo mogel avto voziti kruh do trgovine. Najbolj zagnani so vzdržali kar brez kosila. Popoldne so se tej skupini pridružili še drugi. Popoldne okoli četrte ure je bila okoli pol kilometra dolga pot skozi vas očiščena. A Mover da zadoščal za plav'lo šoferja in sprevodnika. Z uvedbo novega načina so zmanjšali izgubo za približno 200 N dinarjev mesečno. Približno 90 odstotkov potnikov, kot sodijo, redno plačuje vozni-noi stanje pa se postopoma še izboljšuje. Skratka, izpit bi lahko ocenili prav dobro. Z marcem pa bodo na lokalnih progah uvedli nove avtobuse, ko bodo posebej prilagojeni za takšno plačevanje voznin. K. M. »Kozorog« dobil 35 muflonov Zavod za gojitev divjadi »Kozorog« v Kamniku je pred kratkim dobil z Brionov 32 muflonov, ki so jih spustili na področje Kamniške Bistrice in Karavank. »Kozorog« je lani ustvaril iz lovnega turizma 65.500 dolarjev dohodka, tujim lovcem, med katerimi je največ Italijanov in Nemcev, pa oddajajo v najem tudi lovske koče. Lani se je v fazana-riji »Kozoroga« izvalilo okoli 20.000 fazanov in več kot tisoč jerebic. jan Nov dom in tovorna žičniea Člani planinskega društva iz Kamnika nameravajo letos izgraditi nov planinski dom na Kamniškem sedlu. Sedanja planinska postojanka ima premajhne zmogljivosti, saj je v njej le 46 ležišč, pa še od teh jc 20 pomožnih. Poleg novega doma nameravajo kamniški planinci zgraditi še tovorno žičnico iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo. jan TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! \ 6 Lojze Zupane: Snežee pada, nič ne zbada, je mehak Svabska posadka iz Poljan pri Škofji Loki se jc nekega jesenskega dne napotila proti Blegošu v hajko za partizani. Ko so Nemci prišli v blegoške hoste, tamkaj niso našli niti enega partizana, pač pa so naleteli na osamelega aktivista Cirila, ki je bil doma iz žirov in namenjen v Elegoški obveščevalni center. Ciril je nosil na ramenu sekiro, kakor da je prišel v ho-sto sekat drevje. Ko so ga Svabi obstopili in vprašali, od kod je, se je brž zlagal, da je kmet, doma iz bližnje vasice Že-tina, in da je prišel v gozd napravljat drva za zimo. Med zasliševanjem so mu Svabi grozili, da ga bodo odgnali s seboj in poslali v škofjeloške zapore, če jim ne bo povedal, kje imajo partizani svoj položaj. Ciril se je zaklinjal, da partizanov še nikoli videl nI, a švabov, ki so ga s puškinimi kopiti suvali v hrbet, s tem ni pretental. V trenutku ga je preblisnila misel, da se ne bo poceni izmazal, in ko so ga pehali sem in tja ter se prerivali okrog njega, se je še tisti trenutek napravil šantavega, misleč: Ce me bodo že odgnali s seboj, se bom vsaj vozil na njihovem kamionu, s katerim so pripeljali semkaj težko orožje ... Kakor je mislil, tako je storil, šantal je in šepal na desno nogo tako zelo, da ga Švabi, ko so se vračali v Poljane, niso hoteli čakati, zato so ga pahnili na tovornjak, da bi se čim preje vrnili z nevarnega področja za zi-dovje. »Pa se vozi, prekleta šanta banditska,« je nekdo zagodmjal, ko ga je sunil v tovornjak. »Le kdo bi te čakal, vražji šantač, ki nas zadržuješ ...« Ciril pa je toliko le razumel nemško, da je uganil, kaj švabski podoficir godrnja. Ko se je peljal na tovornjaku, se je režal sebi v brado in si mislil: Le znojite se pod čeladami po prašni cesti, mrhe švab&ke. Jaz se pa le peljem, eh! — Komaj so se Švabi vrnili v Poljane, so vso jezo nad neuspehom hajke stresli nad Cirila: tepli so ga in zasliševali, a ker niso zvedeli od njega nič pomembnega, so ga naslednje jutro odpeljali pod stražo in s tovornjakom v Škofjo Loko, kjer so ga vrgli v zapore. Tamkaj ga je zasliševal švabski major, Ciril pa se zdaj ni delal samo šantavega, ampak tudi bedastega. Na vsako vprašanje je zatulil: »Jaz sem kmet in drvar in se požvižgam na politiko in na partizane ...« Od zasliševanja naveličani švabski major je po treh urah brezplodnega n aprezan j a zagod raj al: »Dieser Bauer ist dumm«! (Ta kmet je neumen). Ln je ukazal pazniku zaporov, naj zapornika odvede v celico. škofjeloški švabski zapori so bili takrat v hiši, kjer je dandanašnji občinska skupščina. Dvorišče in stopnišče pa je bilo treba vsak dan čistiti in pometati. Paznik zaporov se je spomnil na Cirila in si mislil: To je sicer neumen kmet, a z metlo bo že znal opletati. Ušel pa tudi ne bo, ker je šantav in bi daleč itak ne prišel, četudi bi poskusil z begom. Tako misleč ga je izpustil iz celice, mu potisnil v roke metlo ter mu ukazal, naj pomete stopnišče z vežami v stavbi in dvorišče za stavbo. Ciril je pometal do trde teme. Paznik pa je verjetno pozabil nanj, ker ga ni imel zmeraj pred nosom. Brž ko se je dobro zmračilo, je Ciril preplezal dvoriščni zid ter jo po grajski rebri ucvrl v svobodno noč. Naslednje jutro se je po skrivnih poteh, ki jih je dobro poznal tudi ponoči, že vrnil v Žiri. Ves dan mu je potlej šlo na smeh; če pa ga je kdo vprašal, zakaj se smeji, mu seveda ni povedal, kako ga mogoče prav ta čas in kako ga bodo mogoče še v prihodnjih dneh švabske patrulje Iskale v 2e-tini, majhni vasici pod Blegošem. Sanjalo se mi je Sanjalo se mi je, da se peljem s satelitom. V njem sem bil sam. Bil sem najslavnejši vesoljec na svetu. Krožil sem okrog Lune. Glava mi je tičala v vesoljski maski. Ves čas sem imel zvezo z Zemljo. Potem me je začela mučiti lakota. Pritisnil sem na gumb, toda na napačnega. Odprlp so se vrata in padel sem skoznje. Vpil sem na vsa usta in klical na pomoč ... Padel sem le s postelje na tla. Nekaj časa je trajalo, preden sem se zdramil. Bil sem vesel, ker sanje niso bile resnica, pa tudi žalosten, ker nisem bil najslavnejši vesoljec na svetu. Marko Naglic, 3. a razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Njive, polja, gozdovi in travniki so pod snežno odejo. Sneg neutrudno naletava in prekriva stopinje ljudi in živali. Strehe hiš se šibijo pod težo belega pregrinjala, pa tudi zajček, ki priteče iz gozda, ima ves moker in bel kožušček. Snežinke padajo noč in dan. Ce puhasti kosem slučajno pristane na roki, se takoj stopi, namesto njega pa ostane le kapljica vode. Pozimi so ptičke, ki se ne izselijo, prave sirote. Včasih Med zimskimi počitnicami Letošnje počitnice so bile kratke, zato pa tem bolj prijetne. Že nekaj dni prej sem se s prijatelji iz Tržiča do govorila, da pridem tjakaj smučat. Ko smo prišli v Tržič, sem komaj mogla verjeti, da ima kolegica Anki zlomljeno nogo. Zato sem smučala sama. Kljub vsemu je bilo prijetno. Kadar nisem smučala, sem se šla drsat. Precej č^ia sem bila tudi pri Ankici. Vsak dan sva se igra'i, re5e-vali križanke in brali. Teko je kmalu minil ted:n. V ne- deljo sta prišla pome atek in mama. Nekaj uric smo še prijetno kramljali, potem pa se poslovili in odrinili proti domu. V ponedeljek sem doma pomagala mami in se pripravljala na začetek pou ka. Ko so minile pečitnice, sem kar rada spet prišla v šolo, saj se mi je po njej že to žilo. Barbka tfrSE, 4. a razred, os. š. France Prešeren, Kranj (J&telitca 1. razreda i Vsak si po svoje služi kruh. Najdejo se tudi taki, l:.i pravijo: »Učiteljem pa rea ni težko. Posebno tistim, ki učijo prvi razred. Vsak can naučijo otroke eno črko, potem pa hajd domov! Pa še toliko počitnic imajo!« Pa le ni tako, kakor re*ia-teri mislijo. Učiteljica s: mora tudi v prvem razredu vo-Ifko truditi, če hoče, da otroka česa nauči. Nekateri otroci so ro^um-nl, drugi spet plačni. Ona pa mora misliti na vse hkrati. Počasi jih nava'a na tel-ski red in na delo. Sprva ia tudi kasneje jim pripovedu- je pravljice, uči jih zavezovati čevlje in pospravljati šolske polrebžčine. Uči jih izgovarjati posamezne glasove in peti pesmice. Veliko ča3a mine, preden znajo učenci v I. razredu prebrati: Tu je Iva. Iva je tu. Učite-lj!ca pa se trudi in trudi, da jih nauči vedno več. Najprej tiskane, potem pisane črke in branje. Vsak bi moral vedeti, da je tudi delo učiteljice prvega razreda tciko in zahtevno. Lidija Frelih, 7. rt*zrcd os. š. Matija Valjavec, Preddvor JiHHI.l.«llll»Mli»MHill ■■ immWH.I».M«M«»W.IC«lHMWlWmncc, se sneženi mož začne milo jokati. Otroci se zagledajo vanj in vidijo, da se tali. Vsi razburjeni znova valijo velike kepe. Tako imajo vedno dovolj dela. Marjanca Kejžar, 3. c razred, os. š. France Prešeren, Kranj Želim si Ce bi me kdo vprašal, česa si nabolj želim, bi mu brez pomisleka odgovorila: velikega psa. Pri nas nimamo psa. Toda očka mi je obljubil, da mi ga bo prinesel. Najraje bi imela velikega, močnega ovčarja. Moral bi biti črno-rja-ve barve, z velikimi lisami po hrbtu, pametnih oči, ostrih zob ni dobrega nosu, s katerim bi lahko izvohal sled slehernega človeka. Dobro b« ga hranila, da bi postal debel. Včasih bi nanj posadila tudi bratca Matjaža. Takšnega psa si zelo želim. Povedati vam moram, da bi mjt dala ime Lisko ali pa Lesi- Očka mi je psa že obljubil in upam, da se mi bo ta lja kmalu izpolnila. Jana Potočnik, 7. a razred, os. š. Stanko Mlakar, Šenčur «••*.■«*-«* o* Šah otvoritev Druga skupina otvoritev *j polodprte otvoritve. Njibo^ značilnost je, da črni na četno potezo belega ne odgovarja s simetrično V* tezo e7 — e5. Pri teh ?tv limo. Nazadnje primešamo jedi še posebej kuhane š-a-gete in paradižnikovo BJftSEgO. Zabelimo z mastjo in raz :u-ščeno slanino, na kateri smo prepra/.ili čebulo. Dodamo Š3 strt česen in zelon peterši j. Za prve sončne dni bo dvanajstletna deklica oblečena v svetel komplet obleke, čez katero nosi športno ukrojeno jopo. Za okoli osem let staro deklico pa bo prav lep plašč z dvojno vrsto gumbov. Spodaj nosi deklica obleko iz istega blaga. !Hi'i!!U!!;!!niim!?!;;w»:miimimiii!im Piše dr. Ivan Hribernik I Zdravljenfe golenjih razjed (flesov) Kot je bilo že omenjeno v sestavku prejšnjo soboto, nastanejo golenje razjede večinoma zaradi dlje časa trajajoče slabe prekrvavljenosti ožilja na golenih. Ker je krvni Pretok najbolj šibak v predeUh gležnjev, se zaradi pritiska v krolicah zastajajoče krvi razvije ttianjša rana. Ce pravočasno ne začnemo zdraviti, je rana Jahko zelo velika. Robovi take rane so razjedeni, nagrizeni, zato Jo imenujemo golenja razjeda. Seveda je jasno, da bomo imeli tem več uspeha, bomo čim prej zčaeli * zdravljenjem. Najbolje bi bilo, če bi začeli zdraviti že same krotice, ali Pa takrat, ko nastane v Predelu gležnjev rdeče rjavkasto boleče mesto. O preprečevanju nastanka krčnih. žil pa sem že pisal. S posebnimi injekcijami se pa dajo krotice umetno vneti. Posledica tega je, da se zapro vse ali pa velik del krotlčno razširjenih žil dovodnic, ki jih s tujim imenom imenujemo varice. (Strokovnjak, ki se ukvarja s tem problemom pa — varikolog.) Ker po taki umetno zaprti krotici kri ne more odtekati, si pač poišče nova pota po majhnih nevidnih dovodni-cah. Te sčasoma narastejo do velikosti pranje žile dovodnice. Ker pa je ostenje te žile prav tako iz prirojeno oslabljenega vezivnega tkiva, se lahko sčasoma tudi iz njih raz- vijejo nove krotice, po- E sebno če ne ukrepamo E preventivno. E Tako se znova pokaže, S kako so lahko preventivni § ukrepi lahko uspešnejši E in v nekem smislu važne j- E ši kot pa samo zdravlje- E nje. In prav na tem s področju, mis'im na pre- E ventivo, lahko pacient E sam prepreči nasanek E krotic in vseh posledic, ki §j so s tem v zvezi (povi- E janje nog, redno umiva- E nje nog ipd.). Nekateri rrdi u~:orab- §1 Ijajo za povijanje e'a-tič- E ne povoje, drrgi krepke- E je tkane, t. i. kal i ko pa- E voje, dragi si spet zju- E trai še v postelji natak- E ME$0 elastično nogavico S dokotenko ali tako, ki se- E ga od stopal do visoko na E bedro. Važno je, da si na- =j taknemo nogavico še v E postelji preden spustimo E noge na tla, tako da se ŠE kri ne more ustavljati v E razširjenih žilah. v 'E (Se nadaljnje) Itliii::i!IEllllllllltiiiiillllit!ilitlli(li:ililillllllllllll?!i Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Lončnice v s cefiitpalno kurjavo Cvetice v prostorih s centralno kurjavo — z izjemo nekaterih lončnic — slabo uspevajo. Marsikdo misli, da »nima srečne roke« za gojenje cvetja. Vzrok pa je le v neprimernih pogojih za uspevanje rastlin: v presuhem zraku in previsoki temperaturi. Ce postavimo lončnice na polico nad radiatorjem, se zemlja v njih premočno segreje. Rastline shirajo ali sc celo posuše Le malo lončnic zadovoljivo prenaša suh zrak in večjo toploto, zato se rade na njih naselijo razne bolezni in škodljivci. Z nekaj truda lahko te nevšečnosti v precejšnji meri odpravimo, tako da rastline tudi v centralno ogrevanih prostorih bujno ali vsaj zadovoljivo uspevajo. V posamezno stoječem cvetličnem lončku se zemlja bolj segreva in vlaga hitreje izhlapcva. Zato jih posta vimo v primerno veliko salonitno, leseno ali pločevinasto korito. Lončke zasujemo z vlažnim mahom ali šoto, ki ob zalivanju vsrka odvečno vlago ter obenem tudi vlaži zrak okoli rastlin. Preveliko vročino, ki nrihaja od radiatorja, ublažimo s stiropor ploščo, debelo 3 cm, jc zelo dober toplotni izolator. Z njo obdamo v?e zunanje stene cvetličnega zabojčka. Posamezne dele plošče zalepimo z dobrim lepilom. Žal so za takt ureditve radiatorji običajno previsoko montirani, zato jih bo treba ali prestaviti ali pa zamenjati za nižje. Zaželeno bi bilo, da bi gradbeniki že pri gradnji upoštevali želje stanovalcev po gojitvi sobnih rastlin ter prilagodili vsaj eno sobo v stanovanju za gojitev cvet j a- Izbira lončnic za cvetlično okno se ne bo omejila le na fikus in filodendron. Poleg ene ali dveh večjih rastlin bomo lahko postavili na okno nekaj sezonskih cvetočih lončnic kot so na primer ciklame, kalanhoje, primule, azaleje, cvetoče hijacinte, amariiis in podobno, ki jih po končanem cvetenju zamenjamo z novimi. Med listnatimi lončnicami izbiramo take z dekorativnim listjem, na primer begonije, sanservJerc, maran-te, bršljane ter razne nizke lončnice, ki zapolnijo tla med njimi z drobnim zelenjem. Izbirajmo med pepero nijo, hišno srečo in plazečim fikusom. Slednjega lahko postavimo bliže k zidu, ki ga (seveda, če jc zaželeno) prekrije z nežnim zelenjem. 93726261668742553340^554 SOBOTA — 22. februarja 1969 V nekaj stavkih CERKLJE — Kljub vsem težavam v zadnjem času je uspelo KUD Davorin Jenko v Cerkljah uprizoriti prejšnjo nedeljo na domačem odru Nušičevo komedijo Navadni človek. Komedijo bodo ponovili še 8. marca, gostovali pa bodo tudi po vseh večjih koliških krajih, že takoj to nedeljo popoldne gostujejo v Predoslajh. JEZERSKO — V nedeljo popoldne bo na Jezerskem povratno srečanje med domačimi smučarji in smučarji iz Železne Kapic. Pomerili se bodo v slalomu. Na nedeljskem srečanju v železni Kapli so zmagali domačini. Progo za nedeljski slalom so pripravili na Skubrovi starini nedaleč od hotela Dom na Jezerskem. Nastopili bodo člani, mladinci in mladinke ter pionirji. — an ŠMARTNO — Prebivalci šmartnega pri Cerkljah so bili do pred kratkim neprestano v skrbeh, da bi izbruhnil v vasi požar, saj na primer pozimi ni mogoče priti v vas z motornimi vozili tudi po več dni. Zato so sami kupili opremo in orodje za gašenje, imajo pa sedaj tudi sedem hidrantov. Gasilskih cevi imajo toliko, da z njimi pridejo do vsake hiše, vendar jih nameravajo še kupiti. V sili pa najprej računajo na pomoč prostovoljnega gasilskega društva v Cerkljah. — an GLINJE — Vaščani Glinj pri Zalogu so že jeseni kupili plug za pluženje snega. Z njim so v letošnji zimi plužili pota in tako omogočili delavcem pot na delo in šolarjem v šolo. Vaščani te vasi tudi čez vse leto skrbe za svoja pota, ki bi bila marsikomu lahko za zgled. — an JEZERSKO — Lovska družina na Jezerskem ima v tej nepričakovano hudi zimi za divjad polne roke dela. člani lovske družine neprenehoma skrbe, da so krmišča polna in delajo gazi. Kljub veliki skrbi za divjad pa se boje, da bo letošnja zima naredila veliko škode. Izčrpana divjad se vse bolj pogosto zadržuje tudi v bližini hiš. — an ZALOG — V nedeljo popoldne bo v Zalogu pri Komendi zbor občanov o predlogih za kandidate za bližnje volitve. Na zboru pa bodo verjetno razpravljali tudi o nekaterih komunalnih vprašanjih. Med njimi je najbolj pereča napeljava telefona, saj se o tem menijo že kakih deset let. Zalog z okoliškimi vasmi namreč nima telefona, od Cerkelj pa je oddaljen nad 5 kilometrov. Tako so v hudi zimi povsem odrezani od središč. Ne morejo od nikoder hitro priklicati pomoč v primeru požara ali v drugih nujnih primerih. Prebivalci so pripravljeni sami prispevati za napeljavo. CERKLJE — Cerkljanska knjižnica ima okoli 3000 knjig, vendar pa prebivalci ne kažejo posebnega zanimanja zanje. Po knjige hodijo večinoma mlajši in pa okoličani. Med vzroki za premajhno zanimanje je tudi ta, da knjižnica nima denarja za nove knjige. — an GORJE PRI BLEDU — Kljub slabemu vremenu so prejšnjo nedeljo gostovali v Gorjah igralci kulturnega društva iz Bohinja. Predstavili so se z igro M. Terčka Maščevanje usode. Domačini so bili z igro samo kot tudi z igralci zadovoljni, še posebno pa so bili veseli, ker so se igralci potrudili do Gorij iz Srednje vasi pri Bohinju po skoraj neprevoznih potih. — J. A. REČICA — Istega dne so Bohinjci gostovali z Maščevanjem usode tudi v Rečici. Ljudje so jih prav tako veselo pozdravili, saj pri njih ni več mladih, ki bi hoteli pripravljati igre. — Na pustni torek pa so za zabavo pripravili tekmovanje v slalomu za starejše. Seveda ni bil ravno vrhunski slalom, saj je bilo vse skupaj pripravljeno le za šalo in zabavo. Reteče — Pred kratkim je bil v Retečah občni zbor krajevne organizacije rdečega križa. Na zboru so pregledali delo v preteklem letu. Predvajali so tudi dva kratka filma o vzrokih prometnih nesreč in o delu mladih aktivistov na vasi —I. D. Jesenice — šahovsko društvo na Jesenicah sodi med najbolj aktivna društva te vrste v Sloveniji. Za vse večje praznike organizirajo turnirje, razen tega pa sodelujejo na mnogih tekmovanjih doma in v drugih krajih. V društvu je precej tudi mlajših igralcev. —B. B. šenturska gora — V nedeljo, 23. februarja, bodo na zboru občanov na Šenturski gori razpravljali razen o kandidatih za zvezne in republiške poslance ter odbornike tudi o nekaterih perečih komunalnih vprašanjih. Obenem pa bodo izvolili tudi novo vodstvo krajevne skupnosti in KO SZDL. —an Smrtna nesreča v Iskrj V sredo, 19. februarja, okoli tretje ure popoldne se je v Iskri, v obratu produkcija, zrušilo železje na mojstra Feliksa Stareta, starega 48 let, doma na Lužah št. 15. Stare je bil takoj mrtev, medtem ko je bil podmojster Alojz Novine iz Kranja huje ranjen. Komisija je ugotovila, tla se je železje v stojalih zrušilo zaradi slabih, majavih tal. — LM Gorjanski fantje so vlekli »poh« V Zg. Gorjah so na pustni torek popoldne gorjanski fantje vlekli »ploh«. Kljub visokemu snegu in nepluženi cesti so se v ponedeljek napotili v Sp. Radovno po smreko. Smreka je bila dolga 36 metrov, panj pa je meril v premeru 70 centimetrov Zaradi visokega snega jo celo niso mogli pripeljati do zaget zato so jo na debelejšem koncu odrezali. Naložili so jo na štiri voze, na »žlajfte (močne sani za prevoz hlodov). Smreka je imela kar 3,662 kubičnih metrov lesa. Fantje niso hoteli povedati, koliko so dobili za les. Na prvem vozu, na »šli-tah« sta se peljali osameli nevesti in pa harmonikar. Preden pa je sprevod krenil iz Gorij, sta nevesti poljubili »poh«, vsak Mod posebej na drobnejšem koncu. Nevesti sta imeli maski. Vozovi in konji so bili lepo okrašeni, fantje pa so bili prav tako maskirani. Fantje vlečejo »poh«, če se iz njihove vasi v predpusU nem času ni omožilo nobeno dekle. Fantje dobe za les precej denarja, ki pa ga seveda v pustnih dneh prav lahko zapravijo. Čeprav dobe smreko v gozdu zastonj, pa jih vseno velja precej truda, preden jo spravijo na žago, še posebej v visokem snegu. Ploh so vlekli tudi višev-nanski fantje, vendar so imeli manjšega, pa še tega so razžagali na več hlodov. To pa potem že ni več »poh«. J. Ambrožič Vsem znancem in sorodnikom sporočamo, da je v 60. letu starosti prerano preminil naš ljubljeni mož in oče Ludvik Raneigaj dolgoletni direktor Kuriva Kranj Pokojnikovemu spominu se bomo poklonili na domu Stara cesta lla, Kranj. K zadnjemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, 23. 2. 1969, ob 15. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sinovi Milko, Roman in Oden z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Tolmin, dne 21. 2. 1969 Dve do tri tone železnih palic se je Iz stojal zrušilo na mojstra Feliksa Stareta in ^°^Q Novinca. Pod v skladišču je bil slab in majav. Kaj b i bilo, če bi se železje zrušilo takrat/ bi bilo v bližili še več ljudi? Take in podobne nesreče se dogajajo tudi po drugih obratih, v^ dar se zdi, kot da ni nikoli odveč na ta ali oni način opozarjati varnostne službe po podJe na njihove dolžnosti.. — L. M. Foto: S. Kranjc Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., K 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 22. februarja 8.08 Glasbena matineja — 5.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Rapsodija in plesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi iz Hercegovine — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak d-.n za vas — 17.05 Gremo v k:no — 17.35 Dve umetniški grupi naših izseljencev iz zda — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vsako soboto Top-pops 11 — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Sobotni mozaik — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fotoneteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 V soboto popoldne z napovedovalcem Jernejem Pikljem — 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Minute s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet — 2120 Operni koncert — 22.30 Izpovedi velikih mojstrov — 00.05 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0.50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. NEDELJA — 23. februarja 6.00 Dobro jutro — 7.20 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Z novimi ansambli narodno zabavne glasbe — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert — 17.30 Radijska igra — 13.20 Dunajska pustna šola Schumanna in še kaj — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Joe Fingers Carr — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Capric-cio — opera — 17.20 Sonat ina za klavir — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 Športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 24. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Franck Pourcel — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Drobne klavirske skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije z orkestrom Jackie Gleason — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Tri rapsodije za zbor — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Samson in Dalida — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Jožico Svete — 20.00 Skupni program J RT — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije z orkestrom Dolf van der Linden — 20.30 Svet in mi — 20.45 Glasbene slike iz Finske — 21.20 Večer umetniške besede — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije za vsako pogostitev SPECIALITETE KRAŠKI PRŠUT B U D J 0 L A Pršutarna Lokev — Kras PRODAJA: E^MARKET TOREK — 25. februarja 8.08 Operna matineja — — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Poje tenorist Mario Lanza — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glase:: - - 1455 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas —19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ivanko Kra-ševec — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22J5 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošti — 2A.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 22.00 Koncertanti na naših odrih — 23.30 Iz orkestralnega opusa Daneta Škerla — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 26. februarja 8.08 Glasbena matineja s Havdnovimi skladbami — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol zabavne glasbe — 9.45 Zbor primorskih študentov Vinko Vodopivec — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert za harfo in godala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ti in opera — 20.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Radijska kinoteka — 21.20 Bachove sonate za violino — 21.50 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije VIII. SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU od 12 do 21, IV. 1969 ČETRTEK — 27. februarja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 14.55 Pet minut za EP — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen klavirski recital — 170.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni beni večer pri skladatelja Vilku Ukmarju — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 V tričetrtinskem taktu z velikimi orkestri — 20.30 Pričevanje o glasbi — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Večerni diver-timento z Mozartom — 22.00 Devica Orleanska na grmadi — glasbeni oratorij — 23.25 Chopinove klavirske skladbe — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK, — 28. februarja 8.08 Glasbena matineja s skladbami Ferda Juvanca — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Glasba za pihalni kvartet — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.09 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.09 A'--'ual-nosli doma in po svcu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Der-žaj — 20.00 Amaterski zbori tekmujejo — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Zagrebški solisti z repertoarjem sodobne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 20.35 Glasbena medigra — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.05 Iz stockholmskega glasbenega življenja — 23.15 Klavirski trio št. 10 — 00.05 Iz slovenske poezije ?#X^.U^F>.-. .M glasbeni nqfc K45 Zbor 1 turno — 22.15 Komorno-glas- Mladinska organizacija Stražišče obvešča mladino, da prireja vsako nedeljo od 17. — 21. ure PLES v dvorani doma Partizan Stražišče. Igra ansambel ILIONI. Prav tako obvešča, da je v stanovanjski skupnosti Stražišče vsako sredo in petek od 17. — 22. ure odprt MLADINSKI KLUB VABLJENI! A4^D Televizija SOBOTA — 22. februarja 9.25 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.45 Po domače s Štirimi kovači (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra tRTV Zagreb) — 19.15 Nova obdobja Jugoslavije II, 19.40 Pet minut za boljši jezik — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Rezervirano za smeh — 22.00 Vojeck — serijski film, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Na prvem mestu, 19.45 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 23. februarja 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Pet minut po domače 9.35 Kmetijski film (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Propagandna oddaja — 10.50 Daktari — serijski film, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 14.25 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 14.55 Nogomet Belgija : Španija (Evrovizija) — 16.45 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 16.00 Nadaljevanje nogometnega prenosa (Evrovizija) —- 16.45 Saga o Forsvtih serijski film — 17.40 Reportaža s košarkarske tekme Crvena zvezda : Zadar 18.05 Harvev — ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Samci — humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Malo za šalo malo za res (RTV Ljubljana) — 21.45 športni pregled (JRT), 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 24. februarja 9.35 T V v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV V šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Zgodba o Ferdinandu, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Ekonomska šola na naših zaslonih (RTV Ljubljana) — 18.50 Šlager sezone (RTV Beograd) — 19.20 Ljudje in poklici — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 — 20.35 Mi smo za pravico — TV drama — 21.15 Koncert za klavir in orkester — 21.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 TV vrtec — 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost — 18.50 šlager sezone, 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 TV drama (RTV Zagreb) — 21.35 Glasbena oddaja — 22.05 Propagandna oddaja. TOREK — 25. februarja 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanke, 18.00 Kurir Gregec — 18.20 Obrežje, 18.40 Torkov večer s komornim zborom RTV Ljubljana, 19.05 Žena v svetu, 19.30 Portret dr. Marje Boršnikove, 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 20.35 Goiljufi — ameriški film — 22.05 Trije dueti in en solo, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Tedenska kronika, 17.45 Risanka (RTV Zagreb) — 18.00 Kurir Gregec (RTV Ljubljana) — 18.20 Telespcrt (RTV Zagreb) — 19.00 Naix>dna glasba, 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 26. februarja 9.35 TV v šoli, 17.45 20 slavnih (RTV Zagreb) — 18.30 Pisani trak (RTV Ljubljana) — 19.25 Popularna glasba (RTV Beograd) — 19.35 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 20.35 La Boheme — opera — 22.25 Razgledi po filmskem svetu, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika 17.45 20 slavnih, 18.30 Po Aziji (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija, 19.15 Spored JRT (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 27. februarja 9.25 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Tik-tak, 18.00 Risanke, 18.15 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) - 18.45 Humoreska (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Saga o Forsvtih — konec serijskih filmov, 21.25 Kulturne diagonale, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.25 Narodna glasba — 18.45 Humoreska (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 2(130 Propagandna oddaja — 20.35 Stop (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 28. februarja 9.25 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 15.55 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.15 Svetovno drsalno prvenstvo v Zagrebu, 18.15 Daktari — serijski film — 19.05 Odgovornost poslancev, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Svetovno hokejsko prvenstvo v Ljubljani B skupina, 22.40 Quin 69 — posnetek oddaja Zagreb — 24.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Posnetek s Colorado springsa (RTV Zagreb) — 18.30 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 19.00 Kulturna oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V POROČILO o žrebanju 8. kola srečk Jugoslovanske loterije, 20. 2. 1969. Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 60 10 90 20 4570 200 420350 10.000 11 10 12951 500 53181 500 144001 100.000 903431 10.000 382 » 100 08382 1.100 52282 2.000 230972 10.000 951072 10.003 13 10 43 20 4473 200 91493 503 129923 10.000 44 10 04734 1.000 90984 500 5 4 53895 504 78615 1.004 1046 200 8226 200 8956 200 07286 500 KINO Kranj CENTER 22. februarja angl.-franc. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 16.30. in 19.15., premiera švedsko-danskega filma JAZ, LJUBIMEC ob 22. uri 23. februarja švedsko-dan-ski film JAZ, LJUBIMEC ob 13.30., angl.-franc. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 15.30. in 18.15., premiera angl. barv. filma IZGNANCI NA RIVIERI ob 21. uri 24. februarja angl. barv. VV film IZGNANCI NA RIVIERI ob 16., 18. in 20. uri 25. februarja angl. barv. VV film IZGNANCI NA RIVIERI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 22. februarja mehiški barv. CS film VELIKI UPOR ob 16., 18. in 20. uri 23. februarja mehiški barv. CS film VELIKI UPOR ob 14. in 13. uri, angl. barv. CS film TRAJEKT ZA HONG-KONG ob 16. in 20. uri 24. februarja amer. barv. CS film ONA IN NJENI MOŽJE ob 15.30 in 20.15., angl.-franc. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 17.30. 25. februarja amer. barv. film TAJNI AGENT FLINT ob 15.30. in 20.15., angl.-franc. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 17.30. Stražišče SVOBODA 22. februarja angl. barv. CS film TRAJEKT ZA HONGKONG ob 19. uri 23. februarja švedsko-dan-ski film JAZ, LJUBIMEC ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 23. februarja franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 22. februarja amer. barv. film UPORNIK PRERIJE ob 18. in 20. uri 23. februarja amer. barv. film UPORNIK PRERIJE ob 15., 17. m 19. uri 24. februarja angl. barv. CS film TRAJEKT ZA HONG-KONG ob 18. in 20. uri 25. februarja angl. barv. CS film TRAJEKT ZA HONG-KONG ob 13. in 20. uri Kamnik DUPLICA 22. februarja amer. barv, film KARTUM ob 19. uri 23. februarja amer. barv. film KARTUM ob 15., 17. in 19. uri POZOR — F (J ZOR škofja Loka SORA 22. februarja amer. barv. film EL DORADO ob 17.30 in 20. uri 23. februarja amer. barv. film EL DORADO ob 15., 17.30. in 20. uri 24. februarja franc. CS film ŽENA Ž DVEMA MOŽEMA ob 18. uri Radovljica 22. februarja franc. barv. film NENAVADNA ZGODBA EDIJA CHAPMANA ob 17.30., amer barv. film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 20. uri 23. februarja franc. barv. film NENAVADNA ZGODBA EDIJA CHAPMANA ob 15.30. in 20. uri, amer. barv. film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 18. uri 25. februarja italij. barv. film ČLOVEK — PONOS MAŠČEVANJA ob 20. uri Jesenice RADIO 22.-23. februarja amer. barv. film SLAVNI FANTJE 24. februarja italij. barv. CS film SINOVI TARAS BULBE 25. februarja nemški barv. CS film VVINETOU IN OLD FIREHAND Jesenice PLAVŽ 22. -23. februarja nemški barv. CS film VVINETOU iM OLD FIREHAND 24.-25. februarja amer. barv. film SLAVNI FANTJE Žirovnica 23. februarja amer. barv. CS film MY FAIR LADY Dovje Mojstrana 22. februarja franc. - italij. barv. film ČLOVEK, KI JE VELJAL MILIJONE 23. februarja italij. - nemški barv. CS film SKRIVNOST TREH D2UNK Kranjska gora 22. februarja amer. barv. CS film MY FAIR LADY 23. februarja angl. barv. CS film UPORNIKI Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 23. februarja, cb 10. uri za IZVEN - URA PRAVLJIC — lutkovna predstava MAČKA, ob 16. uri za IZVEN — I. Cankar: HLAPCI - POZOR - POZOR 237 37297 122327 645577 88 91058 048628 280428 9 00839 4974£ 90529 074959 313339 50 500 10.000 50.000 30 500 10.000 10.000 4 2.004 504 504 10.004 10.004 NA VELIKI IN POPOLNI RAZPRODAJI KUPITE SKCKAJ ZASTONJ — moško, žensko in otroško perilo — čevlje, škornje in copate vseh vrst — vetrovke in zimske bunde — vse vrste gospodinjskih strojev V TRGOVINI S i-1 v v Laghi — Fužine Italija, 80C m od mejnega prehoda V RATEČAH PRVA NA DESNI STRANI GLAS * 29. STR A M Prodam ŠTEDILNIK Gorenje-nov ~- prodam. Predoslje 15. Ogled vsak dan popoldne Družbenemu sektorju TELEFONSKO CENTRALO IIATC 4/30 v dobrem stanju. Vse in formacije, vključno z ogledom telefonske centrale, dobijo interesenti na sedežu organizacije. Pismene ponudbe dostavite najkasneje do 1. marca 1969 splošnemu sektorju ZP Iskra — Nabavna organizacija Kranj, Oldhamska 2. Prodam čevljarski ŠIVALNI STROJ singer. Kranj, c. na Klanec 6 659 Prodam diatonično HARMONIKO lubas. Kranj, Par- \ tizanska 34 723 ' Prodam 3 in pol vrstno diatonično HARMONIKO. Kranj, Tomšičeva 3 729 Prodal 10 PRAŠIČKOV 7 tednov starih. Kristane, Sr. vas 13, Šenčur 730 Prodam 12 tednov brejo SVINJO in TELIČKO za rejo. Sp. Brnik 40, Cerklje 731 Prodam PRAŠIČKE 7 tednov stare. Nasovče 27, Komenda 732 Prodam levi vzidi j i vi ŠTEDILNIK, eno in dvokrilna železna VRATA. Naslov v oglasnem oddelku 733 Prodam PRAŠIČA za zakol. Korenjak, Predoslje 85, Kranj 734 Prodam jesenska JAGNJE-TA. Mače 5, Preddvor 735 Prodam KRAVO, ki bo čez 1 mesec teletila. Možjanca 4, Preddvor 736 Zaradi selitve prodam: globok otroški VOZIČEK, POMIVALNO MIZO s pultom, sedečo BANJO, UMIVALNIK in TV ANTENO. Krničar, Kranj, Koroška c. 1 737 Prodam tri lepe PUJSKE Po 20 kg težke. Lahovče 17, Cerklje 738 Graditelji Za vašo hišo, garažo, delavnico, gospodarsko poslopje, vikend dostavljamo na gradbišče ZIDAKE »EFE« za 5,5 navadnih zidakov kvalitetno APNO V KOSIH po industrijski ceni TRGOVSKO PODJETJE KURIVO KRANJ tel.21-192 V zalogi imamo vedno tudi ostali gradbeni material. Ugodno prodam dve sobni OMARI. Naslov v oglasnem oddelku 739 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejo, ki bo tretjič teletila. Voglje 45, Šenčur 740 Prodam KONJA in BIKA 15 mesecev starega. Sp. Brnik 28, Cerklje 741 Prodam PRAŠIČKE. Zg. Brnik 56, Cerklje 742 Prodam 3 PRAŠIČKE 6 tednov stare. Cerklje 33 743 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 67 744 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 6, Cerklje 745 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zg. Brnik 74, Cer- j kije 746 GOTOVINO menjam za ček gradbenega materiala. Ponudbe poslati pod »ček« 747 Prodani malo rabljeno tro-delno KUHINJSKO KREDENCO. Ogled pri čehovin pleskarstvo. Kranj - Primsko-vo 748 Ugodno prodam desni ŠTEDILNIK gorenje in brivski APARAT remington. Naslov v oglasnem oddelku 749 Prodam pet novih RADIATORJEV 604/6. Visoko 52, Šenčur 750 Prodam TELICO za pleme. Pivka 13 Naklo 751 Prodam KONJA sposobnega za vsako delo ali zamenjam za starejšega. Visoko 90, Šenčur 752 Prodam vprežne ali traktorske GRABLJE faar. Ko-ritnik, Klane 29, Komenda 763 Prodam nov FIAT 850. Ponudbe poslati pod (izbira barve) 764 Zaposlitve Kupim Kupim AVTO znamke DAF tip 33, 44, 55 rabljen ali nov. Naslov v oglasnem oddelku 753 PARCELO v okolici Kranja najraje na Orehku kupim. Naslov v oglasnem oddelku 754 Kupim suhe smrekove DESKE 2,5 cm in PLOHE 5 cm, Bistrica 43/a, Tržič 755 V okolici Kranja kupim nedograjeno HIŠO ali parcelo z lokacijo. Florjančič, Tavčarjeva 7, Kranj 756 Stanovanja Oddam dve opremljeni SOBI v Kranju, eno za pomoč pri hiši. Nasilov v oglasnem oddelku 757 Prodam del HIŠE. takoj vseljivo dvosobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 758 Opremljeno SOBO oddam dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku 7j9 Iščem takoj žensko za varstvo dveh otrok. Savič, M. Pij ade 6, Kranj. Informacije od 8. — 12. ure 760 Sprejmem ŠIVILJO priučeno ali polukvalificirano. Pre-lesnik, Reteče 49, Škofja Loka 761 Zaposlitev dobi mizarski POMOČNIK. Po možnosti prost vojaščine. Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Palovšni.k Ignac, mizarstvo, Begunje 765 VAJENKO, ki ima veselje do šivanja, sprejme takoj damsko in moško krojaštvo. Naslov v oglasnem oddelku 766 Za dopoldanski čas sprejmem v varstvo OTROKE od 2. — 5. leta starosti. Naslov v oglasnem oddelku 767 Iščem KOVINO — PLASTI-ČARJA za serijsko delo. Ponudbe poslati pod »Kovino-plastičar« 768 OBVESTILO Lovska družina BEGUNJ-ŠČICA obvešča vse občane, da v teh kritičnih dneh za divjad store vse, da se prepreči najhujše. Še prav posebno opozarjamo na sledeče: 1. Vse pse-čuvaje je treba privezati ter jih v nobenem primeru puščati brez nadzorstva. 2. Onemogle divjadi ne transportirajte v zaprte ali ograjene prostore brez strokovne pomoči lovcev. Vsak primer takoj javite najbližjemu lovcu ali postaji LM. 3. Krmljenje divjadi naj opravijo lovci, priskočite jim na pomoč s prispevkom ali nošenjem krme. Nadalje opozarjamo, da bo vsak nepravilen odnos do divjadi po zakonu najstrožje kaznovan! LD »BEGUNJŠČICA« Izgubljeno Preklici Podpisani izjavljam, da so govorice o požigu keramične peči od strani sosedov neosnovane. Konjedič Frainc ml. Kranj, Delavska c. 39 762 Ob najini zlati poroki se za izkazano pozornost in za iskrene čestitke zahvaljujeva Skupščini občine Kranj, ZB Kranj, ZB Naklo, ZK Naklo, društvu upokojencev in ostalim organizacijam, sosedom in prijateljem. Valentin in Antonija Križaj, Naklo 48 Dečka in gospo, ki sta peljala izgubljenega črnega VOLČJAKA - psička z rdečo ovratnico in verižico v ponedeljek, 17. 2., po Partizanski c, naj ga vrneta. Brezar, Kranj, M. Pij ade 48/VI 769 Obvestila Obveščam cenjene stranke, da je v Kranju odprt nov KOZMETIČNI SALON, V KATEREM NUDIM: nego obraza, lasišča, epilacijo (trajno električno izžiganje dlak) z najnovejšimi kozmetičnimi aparati. Salon je odprt do nadaljnjega vsak dan od 9. — 12. ure in od 13. — 18. ure. Naročila sprejemam tudi po telefonu 21-724. Priporoča se KOZMETIČNI SALON JANKA, Kranj, Reginčeva 8 770 Manjša gospodarska organizacija v Kranju išče primeren prostor za shranjevanje arhiva. Približna velikost prostora 5x4 m. Ponudbe poslati na uredništvo Glasa pod šifra: NO 20 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ obvešča vse kmetijske proizvajalce in vrtičkarje, DA PRODAJA NA TRŽNICI V KRANJU vse vrste semen, krmila, krmne nadomestke in razna zaščitna sredstva. Izkoristite ugoden nakupi PLESNI TEČAJI V Delavskem domu Kranj Plesni tečaji za začetnike so vsak torek in četrtek, nadaljevalni pa ob sredah in petkih, o J 18.30 — 20.30. Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah od 18. — 19. ure vse dotlej, dokler ni tečaj polno zaseden. Še imate čas za v; "s. Vpisovanje v Delavskem domu vhod 4/1 nasproti avtobusne postaje. GRADITELJI DRUŽINSKIH HIŠ POMLAD SE BLIŽA IN PRAV JE, DA SI PRAVOČASNO PRESKRBITE NAČRT. STROKOVNI NASVET IN VSE VRSTE TIPSKIH NAČRTOV ENODRUŽINSKIH, DVOJČKOV IN VRSTNIH HIŠ DOBITE V NAJKRAJŠEM ČASU PRI PROJEKTIVNEM PODJETJU KRANJ, Cesta JLA 6/1 (nebotičnik). -«»o. • »••«»a*aaaaaaaaaaaa»aaaaa>aaaitaG?sfiaaaBaaaaaaaaaaaDar>aa •• •-'im.tMMMiiiimBi aaBaa«i*Miaaaaaa.iiiaaaa*iaaaaianc Iskra, Kranj, TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI želi zaposliti večje število delavk od 15. do 25. leta starosti za delo na montaži elektromotorjev. Ker ima tovarna organiziran prevoz od škofje Loke do Železnikov, pridejo v poštev predvsem delavke, ki stanujejo na območju Škofje Loke in okolice in v Selški dolini. Delo bo v dveh izmenah. Za vse informacije se obračajte na Komunalni zavod za zaposlitev, Kranj, izpostava šk. Loka, telefon 85-368 ali na tovarno v Železnikih, tel. 85-741. Razpis velja do 6. 3.1969. ISKRA, Kranj tovarna elektromotorjev Železniki Šerifa vlomov v Škof ji Loki pojasnjena V januarju pa do sredine februarja je bilo na raznih krajih v škofji Loki kar šestkrat vlomljeno. Bilo je očitno, da je vlomilec iskal samo denar, čeprav so mu med prsti ostali tudi razni drugi predmeti. Kriminalisti so osumili za vse te viome devetnajstletnega Antona škofa in Jurija Marguča, oba iz škofje Loke. Pri njiju so našli več predmetov, ki sta jih vzela pri svojih vlomih ter vlomilsko orodje. Vlamljal je Anton škof, le pri zadnjem vlomu v skladišče Vino Kranj v škofji Loki je bil z njim tudi Marguč. Komaj devetnajst let star Anton škof je bil že enkrat obsojen zaradi podobnih kaznivih dejanj na osem mesecev zapora, vendar kazni še ni odslužil. Med preiskavo so ugotovi- li, da ni svoje vlomilske dejavnosti znova začel šele v januarju, pač pa je že lani v maju pri bližnjem sosedu izmaknil iz omare 100.000 starih din, medtem ko lastnikov ni bilo doma. Kasneje je tudi pri drugem sosedu, kamor je večkrat hodil gledat televizijo, vzel nekaj denarja. Za vlom v bife Loški hram v škofji Loki se je odločil po premisleku. Zvečer 10. ja- Po kratki in zahrbtni bolezni je v 61. letu starosti umrl naš dobri mož in skrbni ata Jakob Strgar iz Brnikov št. 88 Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 22. 2. 1969 ob 15.30 uri v Cerkljah. Žalujoči: žena Katarina, hčerka Marica z družino in sin Ivan Zg. Brnik, Cerklje, Komenda, Ljubljana, Boh. Bistrica, Planina pod Golico, dne 20. 2. 1969 Zahvala Ob tragični in nenadomestljivi izgubi dragega moža, sina, očeta, starega očeta, brata in strica Rudolfa Lesjaka se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, kolektivu OBNOVA Ljubljana, Gozdnemu gospodarstvu Kranj, č. duhovščini, godbi in pevcem predvsem pa družini Mahnič, za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem za sočustvovanje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Milka s hčerkama in sinom ter drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni zapustil nas dragi tovariš Ludvik Rančigaj dolgoletni direktor podjetja Kurivo Kranj Dobrega in zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v nedeljo, dne 23. 2. 1969, ob 15. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Do pogreba leži na domu Stara cesta Ha, Kranj Delovni kolektiv in sindikalna podružnica Kurivo Kranj nuarja je do zadnjega sedel v bifeju in si ga ogledoval. Ko je gostilničar odslovil zadnje goste, se je škof skril v bližini in skozi okno opazoval, kako je gostilničar preštel denar in ga spravil v predal. Kasneje, okoli ene ure ponoči, se je odločil in nad vrati odprl svetlobno okno ter tako zlezel v notranjost. V predalu točilne mize je našel 700 N din. Vrnil se je po isti poti. Denar je kasneje zapravil s prijatelji v gostinskih lokalih v Škofji Loki. Nekaterim od njih je celo povedal, kje je denar dobil, škof je bil namreč že nekaj časa nezaposlen. Vlom v stanovanje Janka Pušarja je bil mogoče še dr-znejši kot prejšnji. Medtem ko stanovalca ni bilo doma, je škof poskušal odpreti vrata njegovega stanovanja. Ker z vitrihom ni šlo, je s težo telesa odsunil vrata. Preiskal je omare in odnesel okoli 2000 N din ter nekaj denarja v tuji valuti. Denar je tako kot prejšnjega zapravil s prijatelji v škofji Loki in Ljubljanskem baru ter pri kartanju v neki družbi. Vlomi so se nadaljevali. Zadnjega januarja je vlomil v frizerski salon Janeza Foj-karja, v noči od 2. na 3. februar pa v zimsko kopališče v Kranju. V točilnici kopališča je našel samo okoli 9 N din. v kabini, kjer je blagajna, pa tudi ni našel ničesar. Noč kasneje je vlomil tudi v slaščičarno Ho-man v škofji Loki, vendar je našel samo nekaj drobiža. Pri zadnjem vlomu je Antonu škofu pomagal njegov prijatelj Jurij Marguč. Vlomila sta v skladišče podjetja Vino Kranj v Škofji Loki. V predalih pisalne mize sta našla okoli 20 N din, vzela pa sta nekaj kemičnih svinčnikov, ki so jih kasneje našli pri njiju. V skladiščnikovi halji sta našla 60 N din. V glavnem skladišču sta poiskala železni odpirač in leseno kladivo za odpiranje sodov. S tem orodjem sta se spravila nad železno blagajno, v kateri je bilo tisto noč 7600 N din. Blagajne pa nista mogia odpreti. L. M. Nesreče tega tedna V sredo, 19. februarja, ob pol šestih zjutraj se je v Mostah avtobus, ki ga je vozil Franc škantar z Bleda, zaletel v osebni avtomobil. Nesreča se je pripetila, ko se je osebni avtomobil (vozil ga je Gregor Potočnik z Bleda), ustavil v ovinku zaradi zastoja v prometu. Za njim je pripeljal avtobus in trčil vanj, potem pa je šofer naglo odvil v levo in trčil še v skedenj ob cesti. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 7000 N din. Pri avtobusni postaji v Mojstrani se je v sredo zvečer zaletel v avtobus, ki je vozil iz Kranjske gore proti Jesenicam, osebni avtomobil avstrijske registracije. Vozil ga je Momčilo Krstič iz Radovljice. Ko je avtobus zavijal na postajo v Mojstrani, se je osebni avtomobil, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji, zaletel vanj. Voznik je vozil pod vplivom alkohola. Voznik Krstič in sopotnica sta morala poiskati zdravniško pomoč, škode na vozilih pa je za 5000 N din. Pretep v gostilni Žabnica V gostilni Žabnica v vasi Žabnica sta se v sredo okoli sedme ure zvečer huje stepla upravnik gostilne Mato Begič in pa Anton Živanovič z Golnika. Med pretepom je upravnik s steklenico udaril Živanoviča po glavi, tako da so ga morali huje ranjenega odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Kot pravi upravnik, se je Živanovič nedostojno vedel, zato ga je opozoriL Gost pa ga je napadel; v silobranu je upravnik segel po steklenici. Nenadna smrt Okoli šeste ure zvečer je v ponedeljek, 17. februarja, 65-letni Peter Hafner z Binklja pri škofji Loki zapustil gostilno v Stari Loki in se napotil proti domu. Ravno takrat, ko je mimo njega pripeljal avtobus podjetja Transturist škofja Loka, je Hafnerju spodrsnilo in je z glavo udaril ob avtobus. Zatem je nadaljeval pot in do doma še dvakrat padel. Doma na stopnišču pa je obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v bolnišnico Petra Deržaja, kjer je v sredo okoli tretje ure ponoči umrl. Imel je počeno lobanjsko dno- V Kranjski gori se je pričelo državno prvenstvo v alpskih disciplinah V dežju zmagoslavje Jeseničanov Kranjska gora — 2L februarja — Včeraj se je začelo na smučiščih Vitranca 24. državno prvenstvo v alpskih disciplinah Za člane in članice, na katerem nastopa okoli 100 tekmovalcev ta tekmovalk. Organizatorji letošnjega prvenstva pri šD Jesenice nimajo sreče z vremenom, saj je prvi dan tekmovanja tekmovalce močno oviral dež in megla, tako da je bila proga za smuk nepregledna. Prvi naslov državnega prvaka je pripadel upravičeno letos najboljšemu alpskemu Smučarju Blažu Jakopiču z Jesenic. Pa tudi na naslednja tri mesta so se uvrstili trije Jeseničani. Skratka, v deseterici najboljših je bilo po Prvem dnevu kar 8 Jeseničanov in so torej tekmovalci najmočnejšega kluba alpskih disciplin v državi pobrali vsa najboljša mesta in tako Že za uvod doživeli pravo zmagoslavje. Med te najboljše Jeseničane sta se uvrstila ]e Pustoslemšek iz Mežice, ki je zasedel peto mesto in Soklič, ki se je uvrstil na deseto mesto. Med trinajstimi članicami je bila najboljša Pirnatova iz Maribora, na odlično drugo mesto pa se je uvrstila Jesoničanka Romana Lakota. Rezultati: člani — 1. Jako-Pič 1:17,5, 2. M. Klinar 1:19,0, 3. Lakota 1:19,6, 4. Gašper-Sič (vsi Jesenice) 1:20,0, 5. I*ustoslemšek (Mežica) 1:23,4, <>• Ponikvar, 7. Pogačnik, 8. Pesjak, 9. Leskovšek (vsi Jesenice), 10. Soklič (Tržič).; članice — 1. Pirnat (Branik) 1:25,3, 2. Lakota (Jesenice) 1:27,3, 3. Magušar (Enotnost) 1:33,2, 4. Mlejnik (Transtu-rist) 1:39,7, 5. Denlč (Mladost Zagreb) 1:42,7. Proga za člane je bila dol-8a 1700 metrov s 450 metri Višinske razlike in 9 kontrol- klaž Jakopič nimi vratci. Članice pa so se pomerile na 200 metrov krajši progi. Danes je bil na sporedu slalom, jutri, v soboto, pa se bodo pomerili naši najboljši tekmovalci še v veleslalomu. Začetek bo ob 10. uri. Od torka dalje pa bo na Vi-trancu tudi državno prvenstvo za mladince in mladinke, ki je bilo prvotno določeno za Crni vrh nad Jesenicami. J. Javornik Peter Lakota prvi v slalomu Na državnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Kranjski gori so se članice in člani včeraj pomerili v slalomu. Naslov državnega prvaka pri članih je osvojil Jeseničan mg. Lakota, Ravenčanka Tev-ževa pa pri članicah. REZULTATI: ČLANICE: 1. Tevž (Fužinar) 107,4, 2. Pirnat (Branik) 117,7, 3. Magušar (Enotnost) 120,1, 4. Kur-nik (Tržič) 120,7, 5. Lakota (Jesenice) 122,9; ČLANI: 1. Lakota 117,7, 2. A. Klinar (oba Jesenice) 121,8, 3. Ga-zvoda (Branik) 122,0, 4. Ponikvar 125,5, 5. Svetina (oba Jesenice) 126,1. Danes pa se bo z veleslalomom končalo letošnje 24. državno prvenstvo. -dh Strelske družine delajo tudi pozimi Rimski čas nikakor ne zavre dela v strelskih družinah. V tem času se strelici marljivo pripravljajo za številna tekmovanja, ki jih čakajo spomladi. Občinska strelska zveza Kranj pa je za svoje družine pripravila tekmovanja po ligaškem sistemu. Tega tekmovanja se je udeležilo 10 najmočnejših družin s svojimi desetčlanskimi ekipami. Doseženi rezultati kažejo, da se kvaliteta kranjskih strelcev iz leta v leto boljša. Pri tem velja še posebej pohvaliti strelsko družimo Stane Kovačič iz Prim-skovega. Enako pomembno pa je sodelovanje ekip iz Šenčurja, Žabnice in Dupelj. Rezultati obveznih kol: 1. SD »Stane Kovačič« (Prim-skovo) 10.256 krogov, 2. SD »Franc Mrak« (Predoslje) 9884, 3. SD »Tone Nadižar« (Cirče) 9796, 4. SD »Iskra« Kranj 9783, 5. SD »Janko, Mlakar« (Šenčur) 9679 itd, B. Malovrh Uspeli smučarski skoki v Struževem Na 20-metrski skakalnici v Struževem pri Kranju je bilo minulo nedeljo zanimivo tek- Svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na letlu v Ljubljani Samo še nekaj dni nas loči od začetka svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu za leto 1969 v B skupini, ki bo v Ljubljani od prihodnjega petka 28. februarja do 9. marca. Po še ne polnih treh letih bo v hali Tivoli ponovno pomembna hokejska prireditev, na kateri bodo sodelovale letos naslednje reprezentance: Avstrija, Italija, DDR, ZRN, Norveška, Poljska, Romunija, Jugoslavija. Ker se igra prvič svetovno prvenstvo po novem sistemu, to je, da v A skupini nastopa samo šest najmočnejših državnih ekip, bo tekmovanje letos v B skupini zato kvalitetnejše, kot je bilo pred tremi leti v Ljubljani. Organizacijske priprave so praktično zaključene in ni posebnih težav, ker je ekipa, ki pripravlja letošnje prvenstvo že izkušena. Razen tega pa je bila na tekmovanju za j ugoslovanski hokej ski pokal generalka celotne organizacije, ki je pokazala, da bo celotno tekmovanje po organizacijski strani v redu potekalo. Jugoslovanska državna reprezentanca pa bo še pred nastopom na svetovnem prvenstvu odigrala nekaj prijateljskih tekem z državnimi reprezentancami sodelujočih držav B skupine in C skupine. Ekipe C skupine bodo namreč tekmovale v Skopju. J. Javornik Jutri veleslalom v Krpinu Končno je organizatorjema (TVD Partizan Begunje in športnemu društvu sindikalne organizacije Elan Begunje) pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta v Radovljici le uspelo določiti datum II. zimskih sindikalnih športnih iger. Te so bile napovedane že za 2. februar, vendar so takrat zaradi silabih snežnih razmer odpadle. Tako bo občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu v Krpinu v Begunjah jutri (nedelja) ob 10. uri. Na tekmovanju se bodo pomerili člani in Članice sindikalnih organizacij iz radovljiške občine. A. Ž. movanje mladincev in pionirjev. Skakalnico so za to tekmovanje nekoliko preuredili ob finančni pomoči Zveze mladine Struževo, v glavnem pa so vsa dela opravili mladinci sami prostovoljno. Pri gradnji sta bila najbolj prizadevna Janko šumi in Milan Močnik, ki sta opravila nad 500 prostovoljnih delovnih ur. Žal se je zaradi slabega vremena zbralo le 15 mladih skakalcev, ki so se pomerili v pionirski in mladinski konkurenci. Med njimi so se najbolj odlikovali Ivan Ra-kovec, Tomaž Slavec in rekorder skakalnice Janko Šumi, ki je v poskusni seriji skočil 22 metrov. Rezultati: pionirji — 1. Ivan Rakovec (Struževo) — 2. Zvonko Belančič (Triglav) — 3. Marjan Korenčan (Triglav) itd., mladinci — L Tomaž Slavec, 2. Janko šumi, 3. Milan Močnik (vsi Struževo) itd. A. Slavec V Podbrezjah Na 30 metrski skakalnici v Podbrezjah je domači Partizan preteklo nedeljo priredil meddruštvene skakalne tekme, žal se jih je udeležilo le 18 skakalcev Podnar-ta, Jesenic, Triglava in Pod-brezij. REZULTATI: člani: 1. Brinovec 198,5 (26,5, 26,5), 2. Prevodnik (oba Podbrezje) 194,5 (26, 25,5), 3. Prime (Podnart) 181,9 (24, 23). Mladinci: 1. F. Faganeli 223 (26,5, 26,5), 2. J. Faganeli (oba Podnart) 214,8 (23,5, 25), 3. Pirih (Podbrezje) 191.5 (22,5, 22,5). Pionirji: 1. Jeglič (Podbrezje) 210,9 (22, 22,5), 2. Brenkuš (Triglav) 202,3 (21,5, 23), 3. Kuhar (Podbrezje) 202,1 (23, 22,5). Zaradi slabe udeležbe na nedeljski tekmi pa bo TVD Partizan jutri, v nedeljo, ponovno organiziral meddru-štveno skakalno tekmo s pri-četkom ob 14. uri. Prijave sprejemajo pri skakalnici do 13. ure. -dh Danes in jutri v Kranju derbi srečanje kegljaške lige Triglav : Branik Na avtomatskem kegljišču v Kranju se bosta danes in v nedeljo pomerila v okviru republiške kegljaške lige najboljši slovenski ekipi Triglav in Branik. Čeprav bo v ekipi Mariborčanov nastopil svetovni prvak Miro Steržaj, so Kranjčani veliki favoriti. Po vsej verjetnosti bodo domačini nastopili v tem srečanju brez najboljšega igralca Vlada Martelanca, ki je še vedno bolan. Kapetan kranjskega Triglava Alojz Kordež nam je pred srečanjem dejal naslednje. »Čeprav bomo nastopili po vsej priliki brez Martelanca, sem prepričan, da bomo zmagali. Najzanimivejši bo dvoboj dvojice trenutno najboljših jugoslovanskih kegljačev Mira Steržaja in Jožeta Turka. Triglav bo nastopil z naslednjimi igralci: Vlado Martelanc (rezerva), Rlhard Trijon, Anton Česen, Rajko Stare, Milan Jereb, Stane Bregar, Jože Turk, Alojz Kordež in Miro Ambrožič. P. Didić ■■ mm M 1 Plavalni dvoboj Triglav : Mladost Morda tudi nastop Djurdjice Bjedov Jutri bo v zimskem bazenu v Kranju plavalni dvoboj med plavalci in plavalkami zagrebške Mladosti in domačega Triglava v okviru priprav za bližnje dižavno prvenstvo v plavanju. V ekipi gostov bo po vsej verjetnosti nastopila olimpijska zmagovalka iz Mehike Djurdjica Bjedov, ki se bo pomerila s kranjskima plavalkama švarčevo in Mandeljčevo, ki sta najbolj talentirani prsačici v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji. Nastopila pa bo tudi Ana Boban, ki bo tudi okrepila ekipo Mladosti. V moških disciplinah bo najbolj zanimiv dvoboj Košnik — Clckovič na 400 m oziroma 100 m kravi. V okviru tega srečanja pa se bosta pomerili tudi ekipi pionirjev obeh klubov. Pionirji Mladosti so namreč prvaki Jugoslavije. Po plavalnem dvoboju pa bo na sporedu še vaterpolska tekma med zagrebškim Med-veščakom in Triglavom. Ekipa gostov je igrala več let v prvi zvezni ligi, vendar je preteklo leto izpadla iz konkurence najboljših jugoslovanskih moštev, ker je igrala brez Lopatnija in Matošiča, ki sta pristopila k Mladosti. Čeprav so Zagrebčani favoriti v vaterpolskem srečanju, pa se vseeno obeta zanimivo srečanje. Triglav bo nastopil z naslednjimi igralci: F. Rebolj, Chvatal, Velikan je, Kodek, Mohorič, Balderman, Pod-veršček, Nadižar, Klemenčič, J. Rebolj hi Finžgar. P. Didić I illllHllIlUlUlIHUtMiHBUUMI a as SOBOTA — 22. februarja 1969 Otvoritve so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, poslanci in drugi — Foto: F. Perdan Nova predelovainica mesa v Kranju (Nadalj. s 1. strani) delovanje mesa nadomestili še z onim modernim objektom, še bolj pomembno pa je, da so končno dobili tudi skladišča in hladilnico za meso, olje, mesne in mlečne izdelke itd. Se bolj pa bodo _v~JCmetijsko živilskem kombinatu lahko izboljšali proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov oziroma preskrbo prebivalcev z njimi, ko bodo v prihodnjih letih zraven pravkar zgrajene stavbe zgradili še objekt za linijsko klanje živine. Pravkar zgrajena predelovainica mesa in kondicionira-na skladišča z vso opremo in gradbenimi deli so veljali prek pol milijarde starih dinarjev. Glavni projekt je napravilo Projektivno podjetje Kranj, gradbena in obrtniška dela pa je Kmetijsko živilski kombinat zaupal Splošnemu gradbenemu podjetju Projekt v Kranju. Zanimivo je tudi, da je vso hladilno tehniko in projekt klimatskih naprav izdelala Loška tovarna hladilnikov oziroma inštitut za hladilno tehniko pri tem podjetju. Stroje in naprave za predelovanje mesa pa so uvozili. Za lažjo predstavo o velikosti pravkar odprtega objek- ta, v katerem bodo začeli s predelovanjem mesa že čez nekaj dni, povejmo še to, da znaša samo površina hladilnih in kondicioniranih skladišč 783 kvadratnih metrov. Pred ogledom vseh prostorov in naprav je včeraj ob 11. uri novo predelovalnico simbolično odprl predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. Povedal je tudi, da bo ta objekt lahko veliko prispeval k nadaljne-mu razvoju trgovine v kranjski občini in k boljši preskrbi prebivalcev v občini in na Gorenjskem z mesnimi in drugimi izdelki. A. ža!ar »Skupščina mora znati tudi ustvariti, ne le deliti (Nadalj. s 1. str.) moupravnih organov ter strokovnih služb v podjetjih. Potem so člani konference sprejeli volilni pravilnik in pravilnik o kandidacijskih konferencah. Slednji natančno določa delo, funkcijo in naloge krajevnih ter medobčinskih kandidacijskih konferenc. V zvezi s tem je predsednik poročal o poteku krajevnih konferenc, ki jih je bilo doslej 11. Ostale bodo v naslednjih dneh. Zvedeli smo tudi že za imena kandidatov iz posameznih volilnih enot. In katere pogoje bi morali izpolnjevati občani, ki bodo zasedli vodstvena mesta v novi občinski, republiški in zvezni skupščini? Predvsem naj volilci pri izboru kandi datov upoUevajo šest osnovnih kriterijev: splošne značilnosti človeka, strokovnost, osebnost, dosedanjo aktivnost, pripravljenost za delo | in morebitne obremenitve. Zdravko Krvina, predsednik skupščine občine Škofja Loka, ki brez dvoma najbolje pozna odbornike, je pohvalil sedanjo sestavo obeh zborov: »Mnogo sta naredila in veliko pripomogla k doseženim uspehom. Tudi v bodeče bi bilo treba izoblikovati sposobno skupščino. V njej naj ; sedijo ljudje, ki bodo znali ustvarjati, ne le deliti. Razen tega mora odbornik pred- j vsem zastopati interese celot- ! ne občine, šele potem pa za- ' govarjati koristi svojega ob- j močja.« I. G. Skrb za dobre delavce Splošno gradbeno podjetje Tržič je lani doseglo zelo dobre poslovne rezultate, ti pa bi bili lahko še boljši, če bi imeli več kvalificiranih gradbenih delavcev. Do tega spoznanja so prišli samoupravni organi in sklenili poveriti delavski univerzi organizaci- jo šole za podelitev znanj za polkvalifikacijo. Dvajset zidarjev in pet tesarjev bo v 300 urah šolanja dobilo najosnovnejšo znanje za svoj poklic. S tem hoče podjetje dobiti čimveč stalnih delavcev, ki bodo dobro delali in živeli s kolektivom. -ek Avtobusi bodo vozili redno, če... Avtobusi, ki vozijo po stari gorenjski magistrali skozi naselja Bistrica, Podbrezje, Ljubno in Posavec so bili v teh dneh zaradi zasnežene in zaledenele ceste zelo redki. To je med prebivalci omenjenih vasi povzročilo precej razburjenja, saj so morali na vaških postajališčih in tudi na avtobusni postaji v Kranju čakati po več ur. Nasprotno pa je avtobus na liniji Podbrezje—Jesenice vozil vsak dan trikrat in to redno. Zato smo vprašali prometnika na kranjski avtobusni postaji, kdaj bodo avtobusi po tej cesti spet redno vozili in kako je z ostalimi linija-, mi, ki so bile do danes (petek) zaprte. Odgovoril nam je: »Stara gorenjska cesta, posebno Peraški klanec, je bila zelo zaledenela, tako da avtobusi res niso mogli voziti. Danes, v petek, pa avtobusi spet redno vozijo. Prav tako bodo danes že redno peljali v Vodice, Mavčiče, Ba-šelj in Besnico. Ce bo vreme tako, kot je danes, bodo avtobusi tudi v prihodnjih dneh redno vozili.« J. Košnjek Za uspešno delo je vat na informiranost občanov V zadnjih dveh letih je krajevna organizacija rdečega križa na Zlatem polju dosegla pri svojem delu več lepih uspehov. To se je predvsem pokazalo pri zadnjih akcijah rdečega križa. Posamezni člani štirideset članskega odbora (med njimi je več dolgoletnih članov), so obiskali prav vsa gospodinjstva. Uspeh ni izostal. Medtem ko pred dvemi leti niso dosegli plana prijav za od- dajo krvi, so lani ta plan celo presegli. Člani odbora ugotavljajo, da jim pri njihovem delu na terenu pomaga v veliki meri tudi sama informiranost ljudi o posameznih akcijah. Glede na dosedanje razumevanje in sodelovanje občanov z rdečim križem pa udi v bližnji krvodajaski akciji računajo na veliko število prijavijencev, posebno mlajših in pa tistih, ki kri še niso dali. Cena potnih listov naf ostane nespremenfena V četrtek sta se na skupni seji sestala svet za finance in gospodarstvo kamniške občinske skupščine. Na seji so najprej govorili o dohodkih občinskega proračuna in o lanskoletni proračunski realizaciji. Člani obeh svetov so obravnavali tudi predlog o upravnih taksah. Kamniški občinski skupščini so priporočili, da ne bi poviševali taks za potne liste in vizume. Tako naj bi potni list še naprej veljal 50 dinarjev, vizum za neomejeno število potovanj pa 20 dinarjev, jan M V R I Vk a RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA TER STANOVANJSKE OPREME VIS O K O pri spalnice dnevne sobe kavči-fotelji kuhinje ran|U od 21. februarja do 3. marca 1969 v zadružnem domu vsak dan od *f. do 18., tudi ob nedeljah 5- tfl °/ Pralni str°J! ^ - ^ Ai I o hladilniki tf |0 popust ^ZrT'p,in komb' popust IZKORISTITE TO IZJEMNO PRILOŽNOST! zavese preproge posteljna konfekc odeje: prešite vol. murtta t e s c r