Kamniški OBČAN Št. 9 Leto XXXIX Kamnik, 11. maja 2000 Čistilna akcija v naši občini Postajamo občutljivejši do okolja? Tudi letos nam Čistilne akcije v naši občini ni uspelo organizirati na isti dan. Medtem, ko so se nekatere lovske družine v Tuhinjski dolini odzvale pozivu Lovske zveze Slovenije, naj sc v soboto, 9. aprila, podajo v gozdove in očistijo svoja lovišča pod geslom Gozd ni kos za odpadke, pa so se nekatere lovske družine pridružile akciji, ki jo je kot zc več let prej organizirala občina Kamnik teden dni kasneje, v soboto, 15. aprila. Morda sc je ta neusklajenost, ki Una svoje korenine v dogovarjanju v republiških organih nekoli- ko poznala tudi pri udeležbi. Vendar se je kljub temu na avtobusni postaji v Kamniku zbralo prek 70 udeležencev, ki so želeli sodelovati pri čiščenju obrežja in struge reke Kamniške Bistrice. Na zbornem mestu, kjer jc občina poskrbela za rokavice in vreče za /hiranje odpadkov, smo našteli 37 ribičev, nekateri so sc že pred tem podali v strugo, nekaj desetin lovcev LD Kamnik, tabornikov. Zelenih, na dupliškem delu Bistrice pa se je čiščenja lotilo 14 gasilcev GD Duplica. Nadaljevanje na 2. sirani PRVOMAJSKA PRAZNOVANJA Tradicija ostaja. Na predvečer praznika 1. maja so zagoreli kresovi. Na različnih koncih naše občine so pripravili slovesnosti. V okolici mesta so lovci vabili na golaž v Palovče, na Starem gradu so ob prijetni glasbi pričakovali I. maj že od predvečera. ()srednji del prvomajskega praznovanja na Kamniškem pa je bil v Kamniški Bistri-c / pri Jurju. Tu se vsako leto, tudi tokrat je hi/a tako, zbere velika množica ljudi, mlajših in starejših, veselih obrazov z rdečimi nageljčki v gumbnicah. Letos so jih delili prt v Islavniki Združene liste socialnih demokratov Organizatorja srečanja sla bila Delavski i kulturno društvo Solidarnost in Občina Kamnik. V kulturnem programu so sodelovali moški in ženski pevski zbor Solidarnost, Mestna godba Kamnik in govorniki. Župan Ione Smolnikarje vsem čestital ob prazniku. V krajšem nagovoru je orisal treni, in i gospodarski položaj, težave, ki pestijo občane, zlasti pa neobčutljivi odnos države do socialnih vprašanj. Nadaljevanje na 3- strani a Tradicionalnega srečanja v Kamniški Bistrici se je tudi letos udeležilo veliko ljudi. Ob tej prilož-nostije Zveza borcev Slovenije podelila Janezu Prezlju zlato plaketo (na fotografiji tretji z desne) za uspešno dolgoletno delo predsednika ZB Kamnik. Srečanje mladih gasilcev GZ Kamnik in GZ Komenda Raste nov rod gasilcev Na zbirališču pri avtobusni postaji Kamnik so se udeleženci čistilne akcije opremili z rokavicami in vrečami. Okrog petdeset mladih gasilcev i/ kamniške in komendske občine se je v soboto, 15. aprila, /bralo pred osnovno šolo Marije Vere na Duplici / namenom, da sc na srečanju gasilskega podmladka pomerijo v poznavanju gasilskih veščin. Jubilejni koncert ob25-letnici ŽePZ Solidarnost Kamnik VztraMo in zvesto delo nagrajuje Pevke Solidarnosti, pod umetniškim vodstvom Roka Rakarja, so v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Kamnik in Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Območno izpostava Kamnik v soboto, (>. maja, v dvorani SCRM z ,ePim prepevanjem razveseljevale številne ljuhiielje zborovskega petja. Sii edina ienska pevska zborovska zasedba v kamniški občini in njihove izvedbe skladb, pisane za ženske sestave, so upravičeno deležne pozornosti. Mri J, f % Moru, Zabret, podpredsednica Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Območna izpostava Kamnik, je na jubilejnem koncertu pevkam za dolgoletno prepevanje podelila srebrnem bro-»"ste Gallusove plakete. Na sliki: srebrno Gallusovo priznanje prejema Nada Zupančič, tu v solidarnosti prepeva najdlje, kar osemnajst let. Prodajalna V prvi del programa jubilejnega koncerta ob 25-letnici delovanja so pevke Solidarnosti vključile sedem pesmi iz tuje zborovske zakladnice. V drugem delu so ubrano zapele deset slovenskih pesmi, # grajene z bogatini aplavzom, ki ga ni in ni bilo konca. Nastopilo jc petnajst pevk, zborovodji Roku Rakarju je uspelo iz njih izvabiti čudovito ubrane glasove. Kljub obsežnemu programu so hvaležnim poslušalcem podarile še dve pesmi. Na prireditvi jc Marta Zabret, podpredsednica kamniške izpostave Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost, za več kot petnajstletno prepevanje podelila srebrne Gallusove plakete Nadi Zupančič, Nežki Kranjec. Dragici Adamič, Bernardi Kakar, Anki Novak, Nadi Prezelj in AniTorkar, /a več kot pet let prepevanja pa bronaste plakete Roz-ki Kra(j, Jasni Černelič in TiniTo-nin. Večer pesmi in prijetnega dru/enja jc s prisrčnim veznim tekstom povezovala Manja Žeba-Ijec. Kot povezovalka programa sodeluje s Solidarkami že dvanajst let, zato jim jc ob jubileju izročila spominsko darilce. Nadaljevanje na 9. strani Srečanje in hkrati tekmovanje jc pripravila mladinska komisija pri Gasilski zvezi Kamnik, ki jo vodi Tone Šuštar, v sodelovanju z gasilskim društvom Duplica pod vodit vonv novega predsednika Staneta (Kolnika in Osnovne šole Marije Vere, ki je dala na voljo prostore za izvedbo tekmovanja. Potem, ko je pomočnica ravnateljice Vesna Maligoj predstavila OS Marije Vere, so se tričlanske ekipe pomerile v teoretičnem /nanju. Odgovarjati so morali na vprašanja: kaj je požar, kaj je gorenje, kaj vse je potrebno za gorenje, na koliko načinov lahko zadušimo ogenj, kakšni so pogoji za razširitev začetnega požara in še veliko podobnih vprašanj. V praktičnem delu tekmovanja pa so mladi gasilci pokazali, kako znajo vezati vozle, pripenjali cevi na trojek, kako dob- ro poznajo gasilsko orodje, gašenje z gasilskimi aparati, kako vešči so v metanju vrvi v krog in še nekaj podobnih preizkusov so morali opraviti. Nadaljevanje na 8. strani I Mladim gasilcem v telovadnici OŠ Marije Vere so se pridružili tudi njihovi mentorji iz kamniških in komendskih gasilskih društev. Odprtje planinskih koč Na zadnjem sestanku l'O I'D sn sklenili, da bodo letos odprli postojanki na Kamniškem in Kokrskem sedlu nekoliko prej kot običajno. Tako bodo nhc knči odprti še 10. junija in bosta redna oskrbovani. Odprti bosta predvidoma do 15. oktobra, če bo lepo vreme pa morda se d//e f......................... Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 25. maja. Članke oddajte najpozneje do srede, 17. maja, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 23. maja. Na Kamniškem sedlu bo oskrbnik Stane Zore, v pomoč mu bo Ana Zore, gospodar koče je Matevž Kosir in njegov pomočnik Franc Obreza. Na Kokrskem sedlu pa letos ne bo Bernarde Gradišek, ker jepre vzela skrbništvo Domžalskega doma na Veliki planini, ampak bo oskrbnica Magda Pivk, njena jjomočnica jxi Angelca Markovič. Gospodar ko- I----- MostCS8A FOTOKOPIRMCA (na ŠCRM v Kamniku) če je Franc Golob, njegov pomočnik pa Jernej Korilnik UO PD je ludi določil cene prenočišč, hrane in pijače Te so v glavnem enake kot lani, torej za okoli 7% nižje, če upoštevamo inflacijo. Pri tem je jHitrdil tudi lanski sklej) o popustih za prenočišča Ti so za člane PZS šO-odstotni, za člane kamniškega PD pa 50 odstotni. barvno fotokopiranje plastificiranje TRGOMIMAIH SERVIS ŠPOftTHE OPRFMF na Perovem, ob kamniški obvoznici VELIKA IZBIRA POLETNIH ŠPORTNIH OBLAČIL, OBUTVE, ROLERJEV... **JVf* VELIKA IZBIRA Servis koles, rolerjev, teniških loparjev. Odprto od 8 0 do 19 !*, sobota od 8 do 13'. U. maja 2000 AKTUALNO Kamniški OBČA Velikonočne procesije vsepovsod I etošnja procesija na veliko nedeljo zjutraj v Mekinjah. Tudi letos se je vstajenjskih procesij v naši občini udelelila mnolica vernikov. Že na veliko soboto zvečer, po vstajenju, se je iz frančiškanske cerkve vila tradicionalna velikonočna procesija. Tudi tokrat je sprevod krenil najprej po Samostanski ulici do stare knjižnice in se preko Samčevega predora usmeril letos kar po celem Glavnem trgu vse do sodišča in okrog nekdanjega kegljišča nazaj v cerkev. Vstalega Kristusa »pod nebom« so ob soju buki I skavtov ponesli očetje frančiškani ob spremstvu ministrantov, cerkvenih pevcev, številnih otrok z lampijončki in tokrat še posebej številnih ostalih vernikov - skoraj vsi so se sprevoda udeležili s prižganimi svečkami. K veličasmčsti pobožnosti je tudi tokrat prispeval pihalni kvartet. Upamo, da bo kmalu dobil družbo s celotno mestno godbo na pihala. Mnogi občani, verniki si to zelo telijo in bi prav gotovo v bodoče še raje podpirali to domačo in priljubljeno kulturno skupino. Mestna godba je pred vojno namreč nastopala pri vseh procesijah v našem mestu ■ tudi pri procesiji sv. Rešnjega telesa. Ob takih prilikah se je v Kamniku kar trlo okoličanov in turistov, od katerih je tudi tukajšnjim gostincem in trgovcem ostal prenekateri bankovec. MILAN WINDSCHNURER Humanitarna akcija Rdečega križa Odprtost za sočloveka Ob tednu Rdečega kriza, od 8. do 15. maja, poteka humanitarna akcija z naslovom Odprti za sočloveka, v katero se lahko vključijo posamezniki, podjetja in podjetniki ter prispevajo denarna sredstva za pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom in za pomoč ob raznih nesrečah. V humanitarno akcijo se aktivno vključuje tudi Območno združenje Rdečega križa Kamnik, ki s svojo dejavnostjo pokriva občini Kamnik in Komenda V obeh občinah je Se vedno nezaposlenih okoli 1300 ljudi, ki so zmožni za delo. Nezaposlenost je pogosto vzrok socialne ogroženosti, vendar je veliko tudi ljudi, ki jim lastni dohodek ne zagotavlja socialne varnosti. Tako vsak mesec na kamniško izpostavo Rdečega križa pride po pomoč v obliki živil in drugih življenjskih dobrin, kot so higienske dobrine, pralni prašek, oblačila, obutev, preko štirideset družin in več deset posameznikov. Hrano dobijo begunci, ki se ustavijo v obeh občinah. S prispevki darovalcev pomagajo tudi ob nesrečah, ki jih povzročijo požari, poplave in potresi. Dejavnost OZ RK Kamnik je res široka, saj tudi letos pripravljajo prijetno počitnikovanje v Sa-vudnii za ()0 .urok v dveh izmenah in na Debelem rtiču prav tako za 90 otrok. Seveda se lahko v počitnice na morju vključijo tudi otroci katerih starši imajo nadpovprečne dohodke, le da v tem primeru zanje plačajo polno ceno. Prav je, da prisluhnemo potrebam organizacije z izključno humanim poslanstvom in v skladu z našimi zmožnostmi darujemo na žiro račun 50140-678-57044 sklic 5-2000. Naj omenim, da humanitarna pomoč predstavlja davčno olajšavo, predvsem pa prijeten občutek, da lahko prispevamo delček v mozaiku za lepši jutri ljudi, ki nas potrebujejo. SAŠA MEJAČ Republika Slovenija, Upravna enota Kamnik, organizira na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, št. 31/ 76, 98/99), skladno z določili Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/ 94, 20/95, 29/95. 80/99) JAVNO DRAŽBO najdenih stvari na območju občine Kamnik: a) KOLESA: 1. Rog, št. 838517, zelene barve Rog, Senior, št. 389122, modre barve Rog, št. 439872, oranžne barve Rog, Senior, št. 392702, modro-bele barve Rog, Senior, elite, št. 179934, modre barve Rog, Turing, št. 752850, svetlo vijolične barve Rog, šport, št. 731684, modre barve Rog, Mountain bike, št. 230113, vijolične barve Rog, Maraton luxus, št. 901889, sive barve 10. Moško športno dirkalno kolo, št. 84-067856, črne barve 11. Tomos avtomatic A3, št. 365677, rdeče barve 12. Citv bike rumeno-zeleno-črne barve, št. 303328 13. Rog, Dakota, temno rdeče barve, št. 004750 14. Rog, Dakota, zelene barve, št. 68932 15. Scott Performance, sive barve, št. TG 6802042 16. Rog, zeleno-črne barve, št. 561253 17. Rog, Senior, svetlo modre barve, št. 857320 Eagle Calvpso, zelene barve, št. KT 612832260 Rog, Dakota, zelene barve, št. 220822 Tomos avtomatic, srebrne barve, št. 259764 b) OSTALO: 21. Moška ročna ura, znamka MIYOKO QURATZ 22. Moška ročna ura, znamka INGERSOLL QUARTZ, št. 29928 C 23. Ženski ovratnik iz bele nutrije 24. Ženska zlata zapestnica lavna dražba bo v soboto, 20. maja 2000, od 10. do 12. ure na parkirišču ob Tomšičevi ul. v Kamniku. Ogled predmetov je možen uro pred pričetkom dražbe. Upravna enota razglaša najdene stvari na oglasni deski v avli poslovne stavbe Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, v zakonskem roku. UPRAVNA ENOTA KAMNIK 2. 3-4-5-6. 7-8. 9- M »9-M Kamniški občan I stanovitcli Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, don, Kamnik. Odgovorna urednica SaSa Mejac. univ. dipl.ekon. tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva /a kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave na katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat meseCno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik hrcplaćno. Naslov uredništva: Kamnik, i.lavni trg 24 i občina >. tetTTaks: 06I/IU-VI-.HI. 041/662-450. Brc raCun: Bistrica, d.o.o, 50140-601-281496. Nenarocenih člankov in fotografij ne honoriramo Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TCH. itd Ljubljana. Čistilna akcija v naši občini Postajamo občutljivejši do okolja? (Nadaljevanje s 1. strani) Prva ugotovitev udeležencev akcije je bila, da je bilo letos v strugi pa tudi na obrežju Bistrice manj različnih odpadkov, zlasti odsluženih gospodinjskih strojev, koles in podobne krame kot prejšnja leta. Seveda pa tega ni mogoče trditi za grabne in doline po tu-njiških gmajnah in tuhinjskih gozdovih. Kot je po zaključku akcije povedala Mihaela Veternik iz od- delka za okolje in prostor občine Kamnik, jc bilo v čistilni akciji zbranih prek 35 ton različnih odpadkov, med temi jc bilo kar za 21 ton pločevinastih odpadkov iz peskokopa pod Kozjakom. Kot kaze, tod nastaja druga suhadolska jama ... »Čistilci« so na določena odla-gališčna mesta navlekli kar za nekaj traktorskih prikolic različnih odpadkov. Denimo, v Kavsarjcm »pruhu« v Tuhinju se jc nakopičilo kar 21 odsluženih avtomobilov, ki so jih delavci Publicusa OB LETOŠNJEM SPOMLADANSKEM ČIŠČENJU Vsak letni čas nas preseneča z. lepotami v naravi, zato smo nemalokrat začudeni nad odpadki, ki ležijo vsepovsod. Prazna embalaža iz papirja, plastike, stekla pločevinke, cunje, gume, leseni deli, vse to je vsakodnevni prizor ob naših poteh. Ko pomlad zamenja zimo, ko izgine sneg, ki pozimi vsaj malo osnaži in pobeli pokrajino, takrat poleg tulipanov in trobentic zacvetijo tudi kupi odpadkov in nesnage. V svojem spomladanskem zanosu vsak od nas samoumevno počisti svojo neposredno okolico, svoj vrtiček, tisto pač, kar jc okoli njegove hiše, stanovanja ali znotraj njegove ograje. Zelenice, pločniki, okolica skupnih objektov, kot so vrtci, trgovine, igrišča so ponavadi prepuščeni samim sebi. Ker pa je ta okolica tudi naša skupna jc prav, da jo spomladi skupaj očistimo. Namen naše čistilne akcije v Smarci jc bil, da skupaj očistimo naš kraj, se družimo in obenem tudi pogovorimo o kraju ter s skupnim delom vzgajamo naš mladi rod. O letošnji čistilni akciji v Šmarci so bili krajani obveščeni v Kamniškem občanu, z. oglasnim plakatom, mnogi pa so bili s strani Krajevne skupnosti tudi osebno povabljeni. Udeležba jc bila skromna, preskromna. Igrišče ob gasilskem domu v Šmarci obiskujejo mladi vseh let. Tudi v času čistilne akcije jih je bilo precej: pripeljali so se z mopedi, rolkami, kolesi. Zal pa smo uspeli nagovoriti k sodelovanju le manjšo skupino, ki jc očistila okolico vrtca in trgovine, parka in nekaj poti. Starši sc ne zavedajo vzgojne priložnosti takšnih druženj. Otroci radi delajo v skupinah, opozarjajo drug drugega in se na živ način seznanjajo z osnovami ekologije. Po končani akciji pa je njihovo zadovoljstvo brezmejno, veseli so in hvaležni za zasluženo skromno pijačo in slaščico. Možje so uredili okolico železniške postaje Prav bi bilo, da bi sc v bodoče akcije udeležili žene in možje, ki niso tako obremenjeni kot so mlade mamice z majhnimi otroci, saj bi tudi oni s svojim zgledom prispevali k vzgoji mlajših generacij, da pozitivnih učinkov čistega kraja sploh ne omenimo. Nekaj moških zagnancev je sobotno dopoldne izkoristilo za ureditev zemeljskih del pri železniški postaji. Prav nič primerna ni bila izjava mimoidočega priseljenega Šmarčana, da on za krajevno skupnost ne bo delal, ker od nje nič nima. Možje so svoje delo opravili za skupno dobro vseh Šmarčanov, tudi prej omenjen-ga. Delo doma so si razporedili tako, da jim je nekaj časa ostalo tudi za kraj, druženje in moško besedo. Prav bi bilo, da bi se skupnih srečanj krajani radi udeleževali, pa naj bodo to proslave, veselice ali čistilne akcije. Ob delu sc bomo bolje spoznali, se morda celo pozabavali in nasmejali, obenem pa najlažje izrazili naše želje, potrebe, vprašanja o skupnih potrebah. Tako bomo najboljši zgled našim mladim. Tako bo naš kraj na zunaj, pa tudi na znotraj, v nas samih, lepši in bogatejši. SONJA SKKAVČNIK Skupina šolarjev, kiji kipih njihovim rosnim letom ni vseeno za kraj, v katerem živijo, je očistila park, igrišče, okrog vrtca, trgovine in zelenice oh poti do železniške postaje. odpeljali v Center za ravnanje z. odpadki v Suhadolsko jamo. Tudi v zadnje čase pogosto padnega materiala v Bistrico ali na obrežje jc prepovedano. Odlagalna jama je na Duplici. Sanitarna inspekcija in Titan Kamnik. Zanjo sc ne zmeni tudi stalni gost, ki malica na začetku Pe-rovske brvi in za spomin pušča na obrežju kup pločevink. Tudi ob stebru Maistrovega mostu se je ustavilo precej vejevja in plastičnih okraskov, ki so jih ribiči zvlekli na obrežje. omenjenem Kršmančcvem parku ob Bistrici sc jc našlo precej odpadkov, ki jih je skrivalo grmovje Se neočiščenega dela parka (med škarpo in strugo Bistrice.) Tako jc bilo tudi to soboto. Vsekakor so rezultati dosedanjih akcij pokazali, da bi urejeno in občasno tudi nadzorovan obrežje Kamniške Bistrice, to m:tm Nedaleč od Zarje se je na bregu nabralo kar precej odpadkov, med njimi tudi avtomobilski odbijači, dvigalka za fičota in precej drugih avtodelov ... Treba pa je dati priznanje lastnikom nekaterih hiš na Produ, južno od Alprcma, ki so sami poskrbeli za ureditev cnVcžja in nasaditev jagodičevja. Zato letos ta del ni bil več zasut z odpadki, zlasti z Alprcmovega dvorišča. Zato p;i jc bilo več nesnage naprej proti Perovski brvi pri Titanovem jezu. Kaže, da ne pomaga tudi z grmovjem zaraščena tabla izpred 30 let z. zgodovinskim napisom: Odlaganje (Kl- ija tudi za doslej zapuščeno in zaraščeno območje od Bonače-ve centrale do Stola, privabljalo vedno manj tistih, ki želijo tod odložiti svojo kramo, menjavajo olje in perejo avtomobile. Prav zalo bi kazalo za ureditev obrežja Kamniške Bistrice čimprej poskrbeti in ga nameniti rekreaciji in oddihu, saj nam te zaradi vse gostejše pozidave zelenih površin čedalje bolj primanjkuje. FRANC SVETKIJ Cemu zastoj pri obnovi Palovške ceste? 1 Nekateri prebivalci 1'alovškc ceste so ttas opozorili, da je prišlo i>ri obnovi te ceste do zastoja in da je gradbeno podjetje Graditelj, kije gradilo oporni zid nd delu ceste, usta vito obnovitvena deta. Na vprašanje, zakaj Je prišlo do zastoja, je Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor. J 5. aprila dejal, da bodo predvidena dela do izteka roka končana in da bo f>olovica ndftrta za promet v petek, 2H. aprila. Da bi aktualizirali našo informacijo smo 5. maja zaprosili Bojana Mlakarja za dodatna p<>/asnila. Povedal je, da se -la trenutek betonira še zadnja kampada v smeri Kam nik -Duplica, kije poleni vezana tudi na projekt dveh uvo-zov za hišo g. Sulina. Ugotovljeno je, daje dal g. Šulin približno .120 kvadratnih metrov zemljišča za potrebe širitve i este. Normalna prevoznost t este bo zagotovljena v roku treh tednov, zaradi tega, da se v leni kisu doseže potrebna trdnost betonskega zidu To pomeni, da bo V treh lednih ves teren zasut nazaj.« Bojan Mlakar je tudi pojasnil, da je v icm času izveden postopekprojektiranja javne razsvetljave in s projektantom dogovorjena izdelava zbirne karte komunalnih vodov (telefon, elektrika, javna razsvetljava in /)lin). »Ko bomo dobili m projekt, bo dot inska uprava izpeljala postopek javnega razpisa za izvedbo komunalnih vodov in tudi za izvedbo zgornjega ustroja rekonstruirane Palovške t este.* Na vpra Sanje, kdaj je predviderio dokončanje vseh del na tem od se/-// ceste, jc Mlakar dejal, da 'V letošnjem letu*. Zanimalo nas je tudi, ali ima sedanji »zastoji kakšno zvezo z dolgotrajnim reševanjem zapletov z nekaterimi lastniki zemljišč na tem območju Bojan Mlakar je povedal, da s tem ni >n> bene povezave, ker je izgradnja opornih zidov spet t/h na na tem delu ceste, saj s samo cesto ni nobenih problemov Gradnja opornih zidov pa prinaša konstrukt ijske in tehnič ne zadržke, ki jih ne morejo hitreje rešiti struke i/a i este je zaradi le •,/«■< //)< ne gradnje dražja. nkcitske Tudi sat ma reki m F. S. J Kamniški OBČAN AKTUALNO 11. maja 2000 3 PRVOMAJSKA PRAZNOVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) Praznična govornica, Danica Simšič, sc je osredotočila na minuli praznik - dan upora proti okupatorju - in na pomen I. maja, praznika delavskega razreda. Ta delavski praznik praznujejo povsod. Pri nas smo ga praznovali slednjih itd. Na minuli praznik - dan upora proti okupatorju, smo po mnenju govornice kar nekako pozabili tudi v Kamniku. Brez naše zgodovine, brez upora proti okupatorju leta 1941 nc bi bilo osvoboditve leta 1945 in ne bi bilo osamosvojitve leta 1990. Tega nc Mosti pevski zbor Solidarnost redno prepeva na delavskem srečanju v Kamniški Bistrici ie od leta 1923, razen v medvojnem času, ko srečanj ni bilo. Na letošnjem srečanju so pevci MoPZ Solidarnost prejeli srebrno plaketo RepubMkega odbora ZZB NOB za dolgoletno sodelovanje na komemoracijah, pogrebnih svečanostih in proslavah, kijih organizirajo borci. Pred II. svetovno vojno, po osvoboditvi, praznujemo ga v samostojni Sloveniji. Želje delovnega človeka sc tudi v sedanjem času niso izpolnile. Veliko ljudi je brez dela, mnogi živijo na meji preživetja, manjši del pa je obogatel. Mnogi so razočarani, večajo se razlike v plačah med moškimi in ženskami v škodo smemo nikoli pozabiti. Vsem je zaželela lepo praznovanje. Ženski in moški pevski zbor Solidarnosti sta zapela več partizanskih pesmi pod naslovom - Šivala je deklica zvezdo - in več narodnih pesmi. Mestna godba Kamnik je na začetku ob spremljavi pevskega zbora Solidarnosti zaigrala internacionalo. Predsednik sindikata KNSS je zbranim zaželel prijetno praznovanje. V nadaljevanju programa je podpredsednik republiškega odbora ZB Stane Koman ob sodelovanju predsednika kamniške borčevske organizacije Matevža Koširja izročil predstavniku Solidarnosti srebrno plaketo kot zahvalo za plemenito poslanstvo in za organizacijo proslav ob I. maju. Janezu Pre-zlju, dosedanjemu predsedniku borčevske organizacije v Kamniku, sta izročila zlato plaketo za dolgoletno in uspešno delo na odgovornem mestu. Uradni del praznovanja so zaključili godbeniki Mestne godbe Kamnik, zatem pa je glasbeni ansambel igral za razvedrilo. Za ozvočenje in nemoten potek zabavnega dela programa je poskrbel Božo Matičič. Zbrana množica je bila zadovoljna, čeprav je kmalu po uradnem delu srečanja pričelo močno deževati. Praznovanje 1. maja v Kamniški Bistrici je še enkrat dokazalo, da praznik ne izgublja na pomenu, temveč pridobiva dolgoročno poslanstvo. STANISLAV Vi sprašujete, župan odgovarja P. /. iz Kamnika sprašuje, kaj je oziroma kaj bo občina storila za zagotavljanje varnosti občanov in njihovega premoženja glede na razraščajoča pojavnost kriminala in najrazličnejših oblik nasilja? Čeprav uradni statistični podatki o različnih pojavnih oblikah ogrožanja javne varnosti in varnosti občanov za območje občine Kamnik dokazujejo, da slednji po svoji razsežnosti ne izstopajo iz slovenskega povprečja, je vendarle dejstvo, da se je zaradi razraščanja premoženjskih in drugih deliktov ter nasilnega ravnanja posameznikov in organiziranih kriminalnih združb pri mnogih občanih okrepil občutek ne-var-nosti in osebne ogroženosti. Razlogov za razraščanje delinkventnih pojavov je nesporno več, zagotovo pa k temu pomembno prispeva razmeroma naglo razsloje-vanje slovenske družbe in povečevanje socialnih razlik, pa tudi socialna brezperspektivnost, povezana predvsem z razmeroma visoko stopnjo brezposelnosti. Od tu pa je neredko le še majhen korak, ki vodi k specifičnemu ravnanju, kije v nasprotju z veljavnimi socialnimi in etičnimi normami. Občinsko vodstvo se zaveda, da je zagotavljanje varnosti ena od izjemno pomembnih nalog, ki je ni mogoče naprtiti zgolj pripadnikom represivnih organov, temveč je z različnimi oblikami preventivnega dela smiselno že v osnovi preprečevali nastanek negativnih pojavov. Zato je Občina Kamnik, ki se ji je pridružila tudi Občina Komenda, v začetku lanskega leta ustanovila Svet za izboljšanje varnosti na območju obeh občin, s katerim želi pritegnili k sodelovanju čimširši krog institucij in posameznikov, saj je predvsem od občanov samih še največ odvisno, v kakšni socialni sredini bomo živeli in kako varno se homo v njej počutili, ko se bomo podnevi, še zlasti pa v večernem ali nočnem času. gibali na prostem, ali ko bomo za krajši oz. daljši čas odsotni z domu. Omenjeni svet za izboljšanje varnosti pomeni specifično obliko samoorguniziranja, ki naj bi v sodelovanju z institucijami, zadolženimi za varnost lako ljudi kol premoženja, usmerjal aktivnosti na vsa tista področja, kjer so negativni pojavi prisotni ali pa jih je mogoče pričakovati. Izhodišče takšnega organiziranja je zavedanje, da je varnost ne le ena od temeljnih potreb vsakega posameznika, temveč vrednota, ki jo je potrebno nenehno negovati in vanjo tudi veliko vlagali. Zalo je prednostna naloga svetu čimbolj učinkovito preprečevanje nastanka negativnih pojavov, če pa se ti morebiti že pojavijo, pa tudi odkrivanje vzrokov le-teh in sprejemanje ustreznih ukrepov. Za uspešnost delovanja pa ni zadosti zgolj načelna pripravljenost le nekaterih institucij in posameznikov, temveč bi veljalo v širšem obsegu okrepiti medsebojno sodelovanje, v ožjih socialnih sredinah pa še zlasti medsosedsko pomoč. Tudi zato, ker je dober sosed in njegova pozornost, skrb, pogosto več vredna kot je npr. vrednost sodobnih varnostnih naprav pri varovanju premoženja. Ne gre se slepiti, da se kraje s trdim delom pridobljenih dobrin dogajajo le drugim in da sami ne bomo nikoli žrtve takšne ali drugačne oblike (tudi fizičnega) nasilja. Uspešno zoperstavljanje negativnim pojavom je mogoče le s pravočasnim {samojorganiziranjem. medsebojno pomočjo in pristnim sodelovanjem ter s kar najbolj samozaščitnim ravnanjem. Individualizam in zapiranje v svoj majhni svet ter brezbrižnost in zavestno ignoriranje negativnih pojavov, ki smo mu, ial, tako pogosto priča tudi v naši sredini, pomeni idealno osnovo za razraščanje kriminalitete in naj- različnejšega nasilja. V kolikšni meri lahko občina kot organizirana lokalna skupnost zagotovi varnost svojim občanom, ni odvisno le od prizadevanj predstavnikov lokalne oblasti, temveč tudi od prizadevanj vseh nas zu čimvečjo varnost na najrazličnejših področjih. Posledic neljubih dogodkov namreč ne čuti samo tisti, kije bil npr. žrtev fizičnega nasilju, temveč tudi vsi listi, ki z Žrtvijo živijo, kakor tudi vsi tisti, ki so utrpeli takšno ali drugačno škodo. Ta ne predstavlja le izgubljene vrednosti odtujenih materialnih dobrin ob roparskih napadih ali tatvinah. Prisluhniti velja dobronamernim nasvetom strokovnjakov, da zagotavljanje čimvečje varnosti ni mogoče brez nenehno prisotnega samozaščitnega ravnanja, medsebojnega sodelovanja, kakor tudi ne brez učinkovite socialne kontrole. Slednje velja predvsem, ko gre za vse bolj pogosto prakso prepuščenosti mlade generacije »zakonom« ulice in nezadostnega zanimanja staršev za ravnanje svojih otrok. Varnost kot vrednota nikomur ni dana sama po sebi, tem več sije potrebno zanjo na različne načine nenehno prizadevati v vsaki socialni sredini. Na ravni lokalne skupnosti z izvajanjem najrazličnejših ukrepov, ki preprečujejo verjetnost nastanka deviantnih pojavov. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Prvomajsko sončno jutro smo pričakali tudi na Starem gradu. Skupščina Meščanske korporacije Kamnik «' na [mdročju vračanja nacionaliziranega premoženj v Manjem letu ni nič spremenilo. Upravna enota Kamnik jesicer že izdala delni odločbi, ki jo je po j?ritažbi državnega pravobranilstva potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, vendar je nato tožba državnega j^ravobranilsiva na upravno sodišče za več kot leto dni zadržala izvajanje vračanja premoženja. Na skupščini sn izvolili tudi nove organe MKK, v katere so bili izbrani pretežno dotedanji člani. Tako bo MKK se naprej vodil Boris- Vučka V gospodarskem odboru so poleg njega semnja Cerer, Franc Kranjc, Bazena Možina, Rudi Drnovšek, Stane Pire in Bojan Pollak. Za kratkoročne cilje so si zastavili predvsem vrnitev premo ienja. Mogoče bo šlo z nova prehodno vlada hitreje, saj je ena <>d ovir za polnopravno članstva Slovenije v Evropski skupnosti Prav zavlačevanje z denacionalizacijo. Dolgoročna vizija de-tovanja MKK je predvsem v gospodarnem ravnanju z vrnjenim premoženjem v splošno dobro. Tako so njene osnovne usmeritve predvsem v gozdni, lesnopredelovalni, lovski in turistični smeri Zelo pomembno pri vsem tem pa je nadaljevanje tradicije MKK. Tako naj bi ves dobiček namenili predvsem za oplemenitenje premoženja, odpiranje novih delovnih mest in splošno dobro Nič pa ne bo namenjeno v žepe članov..,vsaj dokler se ne bo MKK konsolidirala tudi na osnovi sodnih od-ločb o dedovanju. Tudi sodelovanje z občino bo v kopnio ralo lm še boljše, saj bodo občini po zakonupripadlipolegdeležev, ki jih je nekdaj že imela, tudi vsi deleži, za katere m bito možno najti ujjravičencev ali pa ti niso pravočasno vložili Zahtevka ' B. POLLAK Svetniki sprašujejo in predlagajo Čimprej odlok o javnem redu na Veliki planini Ker se bliža letna sezona in z njo tudi nered na Veliki planini, naj se odlok o javnem redu na Veliki planini čimprej sprejme, je na 12. seji občinskega sveta predlagala Marjeta Humar. Občinska uprava v svojem odgovoru pravi, da je občinski svet na svoji 9. seji, 29. septembra lani, sprejel odlok o javnem redu na območju Velike planine v prvi obravnavi. Župan je občinsko upravo zadolžil, naj čimprej pripravi odlok za drugo obravnavo. To pa ni mogoče, dokler ne bodo razrešena vsa lastninsko pravna razmerja. Dogovarjanje med zainteresiranimi subjekti pa zahteva svoj čas. Da bi se izognili težavam, ko bi bilo zaradi pravno nedorečenih razmerij izvajanje odloka oteikočeno, je treba najprej razrešiti vsa odprta vprašanja. Šele, ko bodo dogovorjene vse pravno nesporne rešitve, bo občinska uprava posredovala predlog odloka v odločanje občinskemu svetu. Ukrepi za prilagoditev kurjenja v Stolu zahtevam okolja Franc Orešnik je na 11. seji vprašal, kaj je bilo s strani občine doslej storjenega za preprečitev negativnih posledic kurjenja v stari kotlarni tovarne Stol na okolje. Poudaril je, da so krajani ogorčeni in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Zelo jih namreč motijo ne le prah in dim, pač pa tudi sprožanje varnostnega ventila in uhajanje pare ponoči in podnevi, kar spremlja močno bobnenje. V odgovoru občinske uprave je med drugim rečeno, da je občinska uprava v zvezi s tem problemom v zadnjem letu opravila nekaj razgovorov z direktorjem Stol Energetika d.o.o. Ker se kljub obljubam o zagonu nove kotlarne stanje ni izboljšalo, pač pa poslabševalo, je občinska uprava 18. maja in 28. januarja 2000 zaprosila Inšpektorat RS za okolje in prostor, da opravlja redne inšpekcijske preglede in tudi ustrezno reagira. Inšpektor je ob obeh pregledih ugotovil, da kurjenje v kotlarni tovarne Stol poteka po predpisih. Letošnja dela pri Sv. Primožu Kakšna spomeniško-varstvena dela pri Sv. Primožu bodo letos potekala in kdo jih ho financiral, je zanimalo Marjeto Humar. Po zakonu o varstvu kulturne dediščine mora spomenik varovati lastnik in ga na lastne stroške tudi ohranjati, pravi v odgovoru občinska uprava. Če pa vzdrževanje spomenika zahteva izredne stroške, ki presegajo gospodarsko korist in običajne stroške vzdrževanja, lahko občina prispeva dodatna sredstva. Od lanskega leta izvaja konzervatorski program na Sv. Primožu Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja v sodelovanju z lastnikom. Ob prijavi spomeniško varstvene akcije za leto 2000 ni občina prejela nobene informacije in tudi nobene prošnje za sofinanciranje. F. S. Občina Kamnik objavlja razpis za dodelitev subvencij za sofinanciranje sanacije posledic poplav in plazov v kmetijstvu, agromelioracij ter ureditev pašnikov na območju občine Kamnik 1. Namen subvencij: - sofinanciranje izvedbe sanacije posledic poplav in plazov v kmetijstvu, - za agromelioracije: za manjša zemeljska dela z namenom povečanja proizvodnih kapacitet in zaokrožitev površin do 2 ha; - za ureditev pašnikov: za zaokrožitev, ureditev in obnovo pašnih površin z namenom optimalnega izkoriščanja naravnih danosti na površinah nad 1 ha. 2. Subvencije se dodelijo kot nepovratna sredstva. Višina subvencije ne sme presegati 50% vrednosti investicije. Za ureditev pašnikov subvencija ne sme presegati 25.000,00 SfT/ha. Za izvedena dela morajo prosilci k vlogi priložiti dokazila - račune o vloženih sredstvih, s rjodrob-nim opisom izvedenih del ter opis lastnega strojnega in fizičnega dela. 3. Za subvencije lahko zaprosijo fizične osebe, pri katerih ima vsaj en družinski član status kmeta in imajo stalno bivališče na območju občine Kamnik ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo sedež poslovanja in lokacijo investicije na območju občine Kamnik. 4. Razpoložljiva sredstva se bodo prednostno dodeljevala prosilcem za sanacijo posledic poplav in plazov v kmetijstvu, ki so škodo prijavili. Prednost bodo imeli prosilci, ki v preteklih treh letih niso prejeli subvencije iz teqa naslova. 5. Razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev. Vlogi za subvencije je potrebno priložiti: - podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tudi lastnega dela) pri sanaciji posledic poplav in plazov v kmetijstvu z dokazili - računi, - dokazilo o statusu kmeta, - potrjen investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije in ekonomske upravičenosti investicije, ki ga podpiše Svetovalna služba, - situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije, - zemljiškoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča, - izpisek iz katastra (seznam parcel po k. o., lastniku in vrstah rabe), - krčitveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, - dokazilo oziroma izjavo o zagotovljenih sredstvih za izvedbo programa, - potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno gradbeno dokumentacijo, Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte na vložišču Občine Kamnik. Informacije: - Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (g. Alojz Kolar), telefon 061/818-106, - Kmetijska svetovalna služba, telefon 061 /817-533 OBČINA KAMNIK 4 H. maja 2000 O BELU DRUŠTEV IN USTANOV Kamniški OBČAN Vrata OŠ Frana Albrehta bodo v soboto, 13. maja, na široko odprta Učenci in učitelji iz Kamnika, Mekinj, Tunjic, Nevelj in Vranje Peči, Ki so ponosni na ime OŠ Frana Albrehta, saj v njihovih šolskih klopeh črpajo vir znanja in življenjskih modrosti, vabijo vse občane Kamnika, predvsem pa starše učencev in nekdanje sodelavce v prostore Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik v soboto, 13. maja. Skupaj bodo praznovali zaključek projektov na temo France Prešeren in Fran Albreht, ki so potekali preko celega šolskega leta v centralni šoli in njenih podružnicah. Tako se bodo med 9. in 13. uro zvrstile najrazličnejše prireditve petih tematskih sklopov - promet v Prešernovem času, povodni mož, življenje v Prešernovem času, rastline v Prešernovem-času, Fran Albreht kot prevajalec. Učenci bodo skupaj s svojimi mentorji-uči-telji zaigrali in zapeli, prebirali pisateljske in pesniške prvence, na ogled pa postavili slikarije, risbe in izdelke, ki so plod ustvarjalnosti in domišljije. Obiskovalci in otroci se bodo lahko naučili izdelati kaj lepega v delavnicah vrtnic, bidermajerskih šopkov in kvačkanja. Učenci in učitelji bodo veseli vašega obiska, saj jim predstavlja najlepšo nagrado za ves trud in čas, ki so ga vložili v izvedbo projektov. Kdo je bila Marija Vera? Konec tega tedna, v petek in soboto, bo svoja vrata obiskovalcem odprla tudi osnovna šola Marije Vere na Duplici. Učenci bodo pod mentorstvom učiteljev v petek, 12. maja, ob 18. uri pripravili proslavo ob odprtju razstave in predstavitvi projekta ter publikacije o Mariji Vera, saj šola ponosno nosi njeno ime. V soboto, 13. maja, pa bodo med 9. in 12. uro obiskovalcem, med katerimi bo prav gotovo veliko staršev otrok, ki poglabljajo znanje prav v tej osnovni šoli, predstavili dejavnosti razrednih skupnosti, krožkov in interesnih dejavnosti. Tako bodo vsi imeli priložnost spoznati življenje in ustvarjalno delo dupliških osnovnošolcev in njihovih učiteljev. _ SAŠA MEJAČ 25-letnica Društva invalidov Kamnik Letos mineva 25 let, odkar se je Medobčinsko društvo telesnih invalidov Domžale - Kamnik preoblikovalo v dve samostojni organizaciji, to je Društvo invalidov Domžale in Društvo invalidov Kamnik. Delovanje društva je namenjeno vsem invalidom ne glede na vrsto invalidnosti ali vzrok nastanka invalidnosti. Društvo invalidov Kamnik bo svojo obletnico proslavilo prvo junijsko soboto v športni dvorani v Kamniku. Organizacijski odbor je zelo aktiven in vse priprave tečejo po programu. Zbral je donatorje, ki v finančni ali materialni obliki pomagajo društvu pri zahtevnem projektu. Po njihovi zaslugi bomo lahko izdali bilten, iz katerega bo razvidna dejavnost društva skozi vseh 25 let. Posebej smo veseli, da bomo našim članom omogočili prijetno družabno srečanje. Že zdaj vabimo poleg svojih članov tudi druge invalide - nečlane, da se pridružijo našemu praznovanju. Vse zainteresirane prosimo, da svojo udeležbo prijavijo na Društvo invalidov Kamnik do 22. maja. Društvo invalidov Kamnik Osnovna šola na Slovenskem Na Bledu je v Festivalni dvorani od 18. do 20. aprila potekal posvet Osnovna šola na Slovenskem. Udeležili so se ga ravnatelji osnovnih šol, osnovnih šol s prilagojenim programom in glasbenih šol ter župani občin oz. načelniki oddelkov za družbene dejavnosti. Na posvetu je bilo kar nekaj zanimivih tem: dr. Janez Potočnik je predstavil pot Slovenije v Evropsko unijo, dr. Ludvik Horvat nam je predstavil razvojne posebnosti otrok in vzroke agresije, slišali smo nekaj o vlogi policije pri preprečevanju nasilja, o novem Zakonu o varstvu pri delu nam je spregovoril glavni inšpektor Inšpektorata RS za delo, g. Borut Brezovar, na posvetu je sodeloval tudi minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga. Zvrstilo se je še nekaj drugih tem, ki so bile prav tako aktualne. V preddverju velike dvorane so potekale razstave, s katerimi so zavodi predstavili svoje delo. Tudi naša šola je predstavila utrip z »Zgoščenko« dela v času tematskega tedna Rože, ki smo ga že predstavili tudi v Kamniškem občanu. METKA MURN, ravnateljica OŠ Toma Brejca Kamnik Jubilejni Rokovnjaški pohod Organizacijski odbor Rokovnjaškega pohoda v sodelovanju z Med-društvenim odborom planinskih društev Kamniško-Bistriškega in Ljubljanskega območja ter Planinskega društva Kamnik pripravlja 10. jubilejni pohod. Pričetek pohoda bo 27. maja ob 20.30 uri na Trojanah pri gostišču Konšek, zaključek pohoda pa v nedeljo, 28. maja, v jutranjih urah v Kamniku. Pobudniki bodo prehodili približno 50 km. Smer poti: Trojane-Do-line-Limbarska gora-Gradišče-Trnjava in dalje Mala in Velika Laš-na-Vranja Peč-Kamnik. Vsi udeleženci naj udeležbo prijavijo v informacijski pisarni na Trojanah vsaj eno uro pred startom, to je do 19.30 in vplačajo prijavnim) I0tekala o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja. Novosti, kijih prinašajo te zakonske sj)remembe, so izredno pomembne. Pravico po tem zakonu imajo tudi otroci, katerih starš (eden), prej oba, je bil ubit ali je izgubil življenje. Zahtevo za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu je potrebno vložiti najkasneje do 17. septembra 2000. Župan Tone Smolnikar je govoril o občinskih zadevah in hkrati društvu zaželel uspešno delo. Tudi ostali gostje, in udeleženci zbora so razmišljali o spremembah zakonodaje in o nalogah, kijih mora društvo realizirati v tem letu. Letos mineva 55 let od zmage nad nacifašizmom. Ta obletnica je jiomembna tudi za izgnance. Obeležili jo bodo 4. junija na gradu Rajhemburg pri Brestanici, kjer bo osrednja proslava ob dnevu izgnancev - 7. juniju, ko je pred 55 leti odfieljal v izgnanstvo prvi transport zavednih Slovencev. V aprilu kamniško društvo izgnancev praznuje 7. obletnico ustanovitve. Na zboru je bilo ugotovljeno, daje sodelovanje Društva izgnancev z drugimi organizacijami (Zvezo borcev, sosednjimi društvi, Društvom izgnancev Slovenije) zgledno. Letošnji zbor izgnancev je ponovno dokazal, da so bila številna vprašanja članov uspešno reševana, vložiti pa bo potrebno še dodatne napore, da bi izgnanci prišli do vseh pravic, ki jim pripadajo kot žrtvam vojnega nasilja. STANE SIMŠIČ V. državno srečanje Orffovih skupin Slovenije Avla osnovne Sole Grosuplje se je v soboto, 15. aprila, spremenila v pravcato koncertno dvorano. V sodelovanju s Centrom Carla Orffa, grosupeljsko glasbeno šolo in Zavodom RS za šolstvo in šport je ponudila gostoljubje osemindvajsetim glasbenim skupinam (od vrt-čevskih do srednješolskih) iz različnih krajev Slovenije. Nastopajoči so svoj program izvedli na dveh dopoldanskih in dveh popoldanskih koncertih. Orffove skupine so svoje ime dobile po nemškem skladatelju Carlu Orffu (1895-1982), ki je del svojega ustvarjanja posvetil otrokom (Orff-Schulvverk - Orffovo šolsko delo s podnaslovom Glasba za otroke). Njegova ideja temelji na spoznanju, da so govor, petje, igranje in gib izvorno povezani. Da bi otrokom omogočil vsestranski glasbeni razvoj, je priredil ljudske inštrumente raznih ljudstev, ki jih danes poznamo kot Orffov instrumentarij (ksilofoni, meta-lofoni, zvončki, triangel, bobni...). Kamniško občino sta na srečanju zastopali dve skupini: Osnovna šola Stranje pod mentorstvom Karle Urh in Glasbeni atelje Carl -Orff Kamnik pod mentorstvom Bernarde Rakar. Dvanajst stranjskih osnovnošolcev je ubrano zaigralo štiri skladbe, še posebno so se izkazale številne kljunaste flavte. Sedemnajstčlanska skupina Glasbenega ateljeja Carl Orff Kamnik jc izvedla tri skladbe, v svoj nastop pa jc vključila tudi ples in igranje na improvizirane inštrumente, ki so jih otroci izdelali sami. Za otroke jc muziciranje v Orffovi skupini zabavno in poučno, zato si želimo, da bi bilo na prihodnjem Orffovem srečanju še več skupin iz naše občine. BERNARDA RAKAR Letna skupščina Združenja borcev in udeležencev NOB Kamnik Matevž Košir novi predsednik Letna skupščina je bila v sredo, 5. aprila, v sejni sobi Občine Kamnik. Na dnevnem redu je bila poleg pregleda dela združenja v preteklih dveh letih tudi kadrovska menjava na čelu borčevske organizacije. Združenje povezuje s področja kamniške in novo nastale komendske občine 667 članov ZB in udeležencev NOB. Iz poročila, ki so ga vsi vabljeni predhodno prejeli, je razvidno, da so bila v tem času rešena mnoga vprašanja. Urejeno in obnovljeno jc bilo grobišče in spomenik v Veliki Lasni, prav tako je bil obnovljen spomenik Župan Tone Smolnikar jc govoril 0 delu občine v zadnjih letih. V tem času ni bilo opaznih večjih strankarskih nestrpnosti. Po njegovem mnenju je bila občina amortizer, tako da do republike pride le malo problemov s tega področja. Miha Novak, načelnik upravne enote, je spomnil na realno stvarnost, na potrebo dialoga z mladimi, zlasti pa opozoril na potrebno strpnost med različno mislečimi. Marjan Lenarčič, predstavnik Glavnega odbora, je govoril o nalogh glavnega odbora, o akciji prenove, o 7000 sprejetih v Z leve: Dolgoletni predsednik območnega združenja borcev Janez Prezelj (na levi) je vodenje društva prepustil Matevžu Koširju. v Rudniku, z.a kar je stroške v višini 1.4 milijona tolarjev pokrivala občina. Zbrani so bili podatki o ostalih spominskih obeležjih: Spomenik prvobor-cev je bil dvakrat namerno poškodovan. Poročilo nadalje govori o preobrazbi organizacije Zveze združenj borcev in udeležencev NOB. Sprejetih jc bilo več novih članov in članic v Komendi, Tuhinju" in v Skupnosti Šlan-drove brigade. Poteka še ustanovitev humanitarne ustanove Franc Rozman Stane. Na predlog združenja je bilo Cirilu Merčunu podeljeno priznanje glavnega odbora. Skupščine so se poleg delegatov udeležili še župan Kamnika Tone Smolnikar, predstavnik glavnega odbora iz Ljubljane Marjan Lenarčič, načelnik upravne enote Kamnik Miha Novak in drugi. V uvodnem delu jc predsednik združenja Janez Prezelj orisal dogajanja v sedanjem času, opozoril na Bajtov in Hribarjev primer in povabil člane združenja k še včji aktivnosti. članstvo, o mednarodnem sodelovanju, o Državljanskem forumu in drugem. Dokaj obširna razprava, v kateri so sodelovali Edo Bohi-nec, Lado Podbevšek, Branko Poljanšek, Rozka Lavrinc, Alfonz Boltar in drugi, je pokazala, da jc organizacija Zveze borcev še vedno vpeta v življenje na vseh področjih. Razprava se je dotaknila civilne družbe, nujnosti javnega razmišljanja, pamfletov posameznikov, ki izkrivljajo zgodovinska dejstva in žaljivo obravnavajo obdobje NOB itd. Na željo dolgoletnega predsednika območnega združenja Janeza Prezlja, ki jc borčevsko organizacijo zelo uspešno vodil, je bil ta razrešen, za njegovega nalsednika pa so soglasno izvolili dosedanjega podpredsednika Matevža Koširja. Navzoči so se Janezu Prezlju za njegov bogat prispevek k delu združenja zahvalili, novoizvoljenemu predsedniku združenja Matevžu Koširju pa zaželeli uspešno vodenje. STANE SIMŠIČ NEMŠKO-SLOVENSKO PODJETJE S PODROČJA KOVINSKIH PIGMENTOV VABI K SODELOVANJU 3 DELAVCE ZA PREPROSTA DELA V PROIZVODNJI OZ. PREDELAVI ALUMINIJA -IZDELOVALEC ALUMINIJ LUSK IN ALUMINIJ ZDROBA (za določen čas, možnost podaljšanja za nedoločen čas) Od kandidatov pričakujemo: - končano osnovno šolo, - zaželen izpit za voznika viličarja, - vestnost in natančnost pri delu, - starost od 20 do 40 let Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh od objave na naslov: Kamnik - Schlenk d.o.o., Fužine 9, 1240 Kamnik. 4V£ »I Glasbeni atelje Carl Orff Kamnik, zasebna glasbena šola vabi k vpisu v "\ IV,ALO GLASBENO ŠOLO in PRIPRAVNICO mhŽ.-y$ z možnostjo nadaljevanja na inslumen talnih oddelkih in oddelku nauka o glasbi. Vabljeni otroci od 5. leta starosti dalje. VPIS bo v soboto, 20. maja, od 10. do II. ure v prostorih Glasbenega ateljeja Carl Orff, Raspov prehod 2 (stari vrtec). INFORMACIJE: tel. 04I-730-227, mag. Bernarda Rakar. Kamniški OBČAN KULTURA 11. maja 2000 5 ZA KULTURO JEZI Slovenec Slovencu tujec? Beseda Slovenec ima već pomenov. Najprej je to pripadnik slovenskega naroda. V drugem pomenu pa je Slovenec državljan države Slovenije, po narodnosti pa jc lahko Italijan, Madžar, Hrvat, Srb, Rom ali kaj drugega. Ce bi besedo pisali Z malo začetnico: Slovenec, bi lahko bil to tisti, ki govori slovenski jezik, kakšen izdelek, vrsta rastline ipd. Beseda slovenka, pisana Z malo, jc npr. nestrokovno poimenovanje za petunijo, vrsta sira ipd. To je teorija. Praktičnoga je vprašljiv zlasti Slovenec v prvem pomenu. V letih po vojni poudarjanje slovenske narodnosti ni bilo zaželeno. Najboljše bi bilo, da bi se narodnostno opredeljevali kot Jugoslovani. Da pa to, kdo je Slovenec, še zdaj ni cisto jasno, se je izkazalo v razpravi o kandidatu za predsednika slovenske vlade dr. Andreju Bajuku. Narobe je morda to, da ta ni Slovenec, ampak Slovenec, rojen v Argentini. Besede nekaterih poslancev državnega zbora so neponovljive zaradi grobosti in slaboumnosti. Tudi izjave na cesti anketiranih mimoidočih predstavnikov navadnega ljudstva, ki so jih prikazovali na televiziji, kažejo na to, da nam pripadnost slovenskemu narodu malo pomeni. Nasprotno: iz njihovih besed je velo sovraštvo. S takim odnosom do Slovencev, ki živijo v Ameriki, Avstraliji, po različnih državah Zahodne Evrope, na avstrijskem Koroškem, bomo izgubili del slovenskega narodnega telesa, ne pa dosegli, da se vračajo in nam pomagajo v gospodarskih težavah. Pa ni treba uporabljati prihodnjega časa: s politiko razdvajanja je Slovenija kot matična dežela že prej pomagala uničevati Slovence v Avstriji. Avstraliji, Zahodni Evropi in drugod Dr. Andrej Bajuk ni primeren kandidat, ne ker strokovno ne ustreza, pač pa zato, ker je »tujec«, je bilo neštetokrat rečeno. Ob Osamosvojitvi, ko so Slovenci v Avstraliji, Južni in Severni Ameriki, Zahodni Evropi dali vse cd sebe, da bi bila slovenska država mednarodno priznana, takrat niso bili tujci. Je človek vreden samo toliko, kolikor je koristen? Pri Slovencih je žal lako. Dr. Andrej Bajuk je bil rojen v Argentini. Doktorira) je na ugledni univerzi v Ameriki in dolgo časa služboval v Parizu. Očitano mu jc bilo. da ne pozna slovenskih gospodarskih razmer. Jih poznajo tisti v Sloveniji rojeni politiki, ki so povzročili propad neštetih tovarn, zaradi njih tisoči nimajo dela ali pa so Plačani tako, da obupujejo nad življenjem? Ti jih zagotovo poznajo, saj so se z njimi okoristili! Slovenski politiki vseskozi poudarjajo globalizacijo in našo vključenost vanjo. Sta Amerika in Pariz zakotni luknji na ne-obljudenem delu sveta ali sploh zunaj našega ozvezdja? Je naš gospodarski sistem še zmeraj nekaj tako posebnega, da ga nekdo, ki je doktoriral iz ekonomije, ne more razumeti? Neumnost! Od enakopravne vključenosti v svet pa smo Slovenci še zelo daleč. Tako ravna z nami tudi Evropska zveza. Kandidat za predsednika vlade je prav zaradi oddaljenosti od naših vsakdanjih razprtij deloval umirjeno in strokovno. To pa tudi potrebujemo. Kol kandidat pa vendarle ni dober, ker je ustrezno izobražen, osebnostno urejen, rojen v slovenskem okolju, zna slovensko in jc Slovenec! Zakaj Slovenci sovražimo drug drugega in sami sebe? MARJETA HUMAR m STEFBET PONOVNO NA GRADU ZAPRICE matična knjižnica kamnik Obiski pravljičarke Matične knjižnice Kamnik s potujočo knjižnico Motnik - v četrtek, IX. maja. oh 18. uri, v šoli Molnik Faze - v ponedeljek, 22. maja. ob 18. uri. v Kulturnem domu Laze Pravljičarka Matične knjižnice Kamnik Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico Prodajamo za gumbe. (ena pravljične ure: 400.00 SIT. Otroci, s seboj prinesite copate! LJUBITELJE PRAVLJIČNIH URIC OBVEŠČAMO, DA SE ponovno vidimo v naslednjem Šolskem letui Srečna! Prosta mesta 4 10 3 2 9 6 5 7 1 4 3 3 GLMBENA &OLA KAMNIK objavlja v mesecu maju razpis za vpis v šolskem letu 2000/2001 v naslednje programe glasbene šole: Instrumenti Flavta Kljunasta flavta (hlokflavta) Kl.inncl Saksofon I mbrnl.i Violina Violom elo Kitara Citre t larmonika Diatonk"ina harmonika Kandidatka vpis k instrumentu opravljajo preizkus elementarnih glasbenih sposobnosti! Prednosti pri vpisu na instrument imajo kandidati ki so ze obiskovah program pripravnice NCt v Glasbeni šoli Kamnik in na preizkusu izkažejo napredek v razvoju glasbenih sposobnosti. Sprejemni preizkus bo v četrtek, 1. jun.ja 2000, od 16.30 do 18.30, v prostorih Glasbe«* šole Kamnik, Kajuhova pot I I, v Kamniku. Skupinski pouk Prosta mesta k a i i - i , 19 (letniki 199r> Mala M, šola I ' |,.iniki 1994 Mala g. šola II , l o.n Pripravnica Nauka o glasbi 12 (letniki 1993) Prijave sprejemamo v tajništvu Glasbene šole Kamnik, Kajuhova pot 11, 1240 Kamnik, rl" pp^fl, 2f». maia. Uradne ure: vsak (lan od 8. do 10. ure, v ponedeljek pa tudi od 13. do 16. ure. Informacije dobile na tel. št.: 8*31-!>1-H7_______ Štefan Betko Stefbet, po domače Rifi (1874-1954) - fizik, skladatelj, izumitelj, matematik, filozof, ornitolog, teoretik, pisatelj in še kaj, se je rodil leta 1874 v Zgornji Podlipnici na Dolenjskem. O njegovem umu nam pričajo nedavno odkriti rokopisi, skice, predmeti ter pričevanja ljudi, ki so ga poznali. Domačini pravijo, da si je vedno želel sestaviti manjši ansambel, da bi z njim lahko igral na gostijah ter drugih veselicah, vendar mu ni uspelo najti dovolj dobrih godcev, da bi njihovo zapleteno muziko lahko igrali. Sam o tej ideji piše v svojih tekstih: »čez bajs ga pa ni!«, »harmonikar pa se da itak povsod vtakniti«. O violini pravi: »Pa naj jo po možnosti igra Ženska, one znajo bolje visoke strune zvijati.« Doma je imel tudi radio-aparat, ki ga je sam sestavil. Bil je celo tako dober, da je lovil ameriške radijske postaje, Stefbet jc namreč zelo rad poslušal novo ameriško glasbo, ki so ji rekli des (jazz). »Đes je pa ta prava muzika!« je napisal. In ko mu je nek znanec iz Madžarskega prinesel saksofon, je bil tako navdušen, da je ure in ure vanj pihal. »V muziki mora biti tudi malo amerikanskega zvoka, vendar naj saksofonist tu pa tam prime za klarinet, da bo lahko kakšno domačo zaigral,« je napisal. »Muzika pa naj bo takšna, da jo lahko posluša staro in mlado!« je še dejal. In prav po tem genialnem posebnežu si je nadela ime skupina treh muzikantov in ene muzikantke - Stefbet Rifi -ter se navdihuje iz njegovih zapiskov. Stari znanci kamniške publike so 2 2 . a p r i 1 a svoj tretji koncert v tem mestu in drugi v salonu gradu Za-pric - domovanju Kamniškega muzeja - snemali za svoj že težko pričakovani diskografski prvenec. Istočasno je slovenska nacionalna televizija koncert in dogajanje ob njem posnela in ga bo vključila kot def ig-rano-dokumentarne oddaje Ves ta jazz scenarista Aleša Čara in režiserja Braneta Bitenca. V času od zadnjega koncerta v Kamniku so Stefbet Rifi dozoreli v prvovrstno novojazzov-sko, izjemno homogeno zasedbo, ki se je glasbeno nesebično razdajala publiki do zadnjih atomov moči in se pri (cm tudi suma izjemno zabavala. Humorno navdah- njeni vložki so številno občinstvo držali v radoživem in naklonjenem sprejemanju njihove glasbe. Štirje nadarjeni solisti in skladatelji - avtorji, blestijo tudi vsak v svojih lastnih ali sodelujejo v raznovrstnih drugih zasedbah: Milko Lazar piše in dirigira za Big Band RTV Slovenija - za ploščo Hunski hrbti je pred nedavnim prejel prestižnega Zlatega petelina - piše glasbo za simfonični orkester. Zagrebški kvartet saksofonov idr.; Drago Ivanuša vodi lastno zasedbo Muskafiber, za odlično glasbo za film V leru pa je prejel Zlato ptico. Jelena Ždrale vodi godalni kvartet Godalika in sodeluje s skupinama Fake in Lolita; Nino De Gleria sodeluje v skupinah Fake, Caminoigra, Hammond B-3 Party idr. Takoj po koncertu je bila na licitaciji prodana prava poslastica za zbiralce -sveže zapečena cedejka s posnetki pravkar končanega koncerta. V jeseni pa bo v redni prodaji na voljo album najboljših posnetkov napravljenih na velikonočno soboto na gradu Zaprice. M. KUMER Matična knjižnica Kamnik Skrivnost je v knjigi, knjiga je skrivnost Drugega aprila 1. 1805 se je rodil svetovno znani pisatelj Hans Christian Andersen. Njegove pravljice Grdi raček, Palčiča, Deklica z, vžigalicami in druge so še vedno zelo priljubljene tako med mladimi kot starejšimi bralci po vsem svetu. V spomin na dan rojstva tega velikega pisatelja praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY. ki je pokroviteljica mednarodnega dneva za otroke, vsako leto pripravi poslanico ob tem prazniku. Letos jo je napisala filmska pisateljica llannele lluovi in jo naslovila - Skrivnost je v knjigi, knjiga je skrivnost: Bil sem radoveden in neučakan. Sedel sem pri nogah Velikega Starca in poslušal njegovo petje. Ko je pel, so kamni postali lako lahki, da so plavali na vodi. Ko jc pel, so otoki drseli po jezeru. S petjem je privabil zvezde na nebo. Zgoraj je postalo spodaj in spodaj je postalo zgoraj, ko je pel. »Kdaj boni poslal pravi čarovnik?« sem vprašal in ga pocukal za žametni rob njegovega plašča. »Kmalu,« je odgovoril čarovnik in pe! naprej. Dlaka njegove mačke se je pričela iskriti. Rep se ji je naježil. Videla je nekaj, česar jaz nisem. »Ali sem premlad?« sem vprašal. »Ne,« je rekel Veliki Starec in pel naprej. Na čarovnikovih ramenih jc frfotaje pristal ptič in si s kljunom urejal perje svojih kril. Nagnil je glavo in bolščal vame s svojimi ptičjimi očmi. »Ali sem se premajhen?« sem vprašal. »Ne. To nima nič opraviti z velikostjo,« je rekel Veliki StaTec in pel naprej. Ob njegovem petju je zašumcTo v drevesnih kroš-niali. Zapihal je veter in kmalu jc vse naokrog bučalo in žvižgalo. Tuleč vihar je klestil veje z dreves. Ustrašil sem se divjega trušča, globoko sem se sklonil in zazrl v svoje noge. »Ali imam premajhne prste na nogah? sem vprašal. »Kaj?« je rekel Čarovnik. Začudeno me je gledal. Drevesa so se umirila. Pokazal sem mu svoje prste na rokah in nogah. »Ali mora imeti čarovnik večje roke?« sem vprašal »Ne.« je rekel Veliki Starec in sc lahno nasmehnil. Utrgal sem majčkeno rožico na travici in jo poduhal. Cisto rahlo je dišala. »Ali mora imeti čarovnik velik nos?« sem vprašal. »Ne,« jc rekel Veliki Starec. Očitno mu je slo na smeh. Bil sem radoveden in neučakan. Nikakor nisem hotel več čakati. Rojen sem bil za čarovnika, manjkalo mi je le moči. Nisem vedel, kako priti do nje. Videl sem, kako se iskri mačkina dlaka. In začarane kamne, ki plavajo po zraku. Odločil sem se, da Se enkrat vprašani »Kdaj bom postal ...?« sem pričel. Takrat sc je Veliki Starec sklonil in iz svoje vreče potegnil knjigo. Zvito sc je smehljal in rekci: »SKRIVNOST JE V KNJIGI. KNJI-GA JI SKRIVNOST « Matična knjižnica Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL: 061 /8391-470, FAKS: 061 /818-119 e-mail: intocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.8i KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 817-556 Petek. 12. maia. ob 20. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ODMEV IZ KAMNIKA Zborovodkinja: Ana ŠTELE Vstopnina 500 SIT Sobota. 13. maia. ob 18. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik MEDOBMOĆNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV GORENJSKE Sodeluje sedem izbranih pevskih zborov. Vstopnina 300 SIT Sreda. 17. maia. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave fotografij avtorja Matjaža Omerzela ROJSTVO VODE v dolini Kamniške Bistrice. V programu bo nastopil kitarist Robi Piki. Razstava bo odprta do 25 junija Torek. 23. maia. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Nastop učencev oddelka godal Glasbene šole Kamnik Mentor: prof Janez Klobčar. Vstop prost! Petek. 26. maia. ob 20. uri Galerija Veronika. Kamnik * Letni koncert moškega pevskega zbora DKD SOLIDARNOST Umetniško vodstvo: Sebastjan Vrhovnik Vstop s prostovoljnimi prispevki' MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 812-597 Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 15. 5., ob 18. uri: PRIJATELJI Ponedeljek, 22 5., ob 18. uri: MAVRIČNA RIBICA, NA POMOČ! Ponedeljek, 29. 5., ob 18. uri: IGRALNA URA S KNJIGO Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalie v Matični knjižnici Kamnik Vsako sredo od 10. do 11. ure v dvorani knjižnice Vodi Helena Sterte Pravljične ure v Smarci Vsak drugi četrtek ob 18. uri v kulturnem domu Šmarca Vodi Mateja Zl-belnik. Ustvarjalne delavnice za otroke - vila čira čara Vsako sredo od enst Premk. 7 do 19. ure v dvorani knjižnice. Vodi Rosana Kleindi- ure KULTURNI CENTER KAMNIK - KAMNIŠKI MUZEJ Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317-647, 8317-662 GalerHa MIha Maleš Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar Odprto od torka do sobote od 9 do 12. ure in od 16 do 18. Torek. 16. maia. ob 20. uri Salon na gradu Zaprice Koncert klasične glasbe: Branko Brezavšček - violina in Eva Hren - kitara Izvajata dela Paganinija, Schuberta in Granadosa Vstopnina 600 SIT. in BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.:812-062, 041/545-580 OGLED HIŠE S ČRNO KUHINJO Odprto sobota: od 15. do 18. ure nedelja: od 14. do 18. ure Za večje skupine je možen predhoden dogovor Od 13. aprila do 25. maia Fotografska razstava KRAŠKI KAMEN to MLADINSKI CENTER IN MUZEJ KAMNIK Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 815-477, 041/957-609 Sobota. 20. maia. od 10. do 12. ure Na dvorišču gradu Zaprice Ob tednu družin in svetovnem dnevu muzejev MUZEJSKI ŽIV - ŽAV Z(MAJSKO) srečanje in izdelovanje zmajev Informacije: ga Helena Sterle: 061 815 477 in 041 597 609 6 11. maja 2000 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Kamniški Clochmerle štrajka Bršljan in leska uničujeta zgodovinske objekte na Malem gradu Tfer sem zadnjič pohvalil jfV prizadevanja Gusarja, da zasleduje nepridiprave, ki perejo svoje pločevinaste škatle in druge, ki svinjajo po dupliškem obrežju reke, ki naj bi bila po mnenju nekaterih »turistično rekreativna os regije«, so se mu sedaj zlikovci maščevali tako, da so podrli leseno brv pri dupliškem jezu na Mlinščici. Toda Gusar se bo že znašel, brez skrbi... J/~o smo že pri rekreaciji, je XV vse bolj res, da nekateri ne morejo prenesti urejene okolice. Drugače ne bi nepridipravi že nekaj dni potem, ko so dupliški šolarji na hribu nekdanjega odlagališča odpadkov na Duplici posadili gozdno drevje in tako polepšali doslej zapuščeno okolico, izruvali in odnesli s seboj kar nekaj sadik ruševja. Takim naj povem, da imajo vse vrste sadik v mengeški drevesnici, seveda pa jih bo tam treba plačati... Vse za razvoj turizma, bi se moral glasiti napis na kamniškem javnem stranišču, ki ga imajo avtobusarji že nekaj časa zaprtega. Pa tako slovesno je bilo odprto, skupaj s sedaj kar pozabljenim in zapuščenim (vsaj na zunaj) zakloniščem. Ne samo turistom, tudi domačinom bi kdaj prišlo prav, še posebej tistim, ki se zadržujejo na kamniški tržnici, pa morajo v bližnjih lokalih popiti vsaj čaj ali kavico, če hoče- jo obiskati tudi WC. Drugi časi, drugi običaji, kaj hočemo... Tfcfrajani Duplice, za katero JL\. občinski možje trdijo, da bo ostala sestavni del mesta, imajo velike težave, če hočejo priti s kolesom ali peš v središče Kamnika. Če se na pot podajo s kolesom, ker ne želijo na mestnih parkiriščih delati »gužve«, potem morajo od Duplice do Kamnika pri vožnji po kolesarski stezi ali delu pločnika desetkrat stopiti s kolesa. Če želijo po stezi oh železniški progi pa se morajo srečevati z jeznimi »uporabniki javnega dobra«, ki so med svojimi ograjami in železnico naredili gredice, češ to je naše, tukaj nimate pravice hoditi. Občina pa pravi, da tu ni moč urediti pešpoti, ker železnica tega ne dovoli. Pa smo v začaranem krogu ... Za letošnjo razstavo tulipanov v Volčjem Potoku je bilo značilno dvoje: prvič, da je »narava poskrbela« za posaditev tulipanov sredi travnikov, kjer so nekoč privlačile obiskovalce lepo urejene gredice in drugič, da se občina Kamnik ni pridružila programu predstavitev občin na osrednjem prizorišču pri »slovenskem mestu«, kje so se z veliko propagandnega gradiva razkazovale občine Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Komenda. Kamniško »lopo« pa so obiskovalci lahko našli sredi gozdička pokrito s smrekovimi vejami. Pravijo, da jo je župan Tonti postavil v bližino meje s sosednjo občino, da bi tako zavaroval prevzem arboretuma s strani županje Cvete, ker je slišal, da se bojda arboretumski direktor Aleš poslavlja, ker odhaja v bolj donosen posel - bližnji golf... Odsluženi avti so, kot kaže, županu zrasli že čez glavo. Ne samo, da se praska po glavi, kje dobiti tolarčke za odvoz starih koret, kijih je čedalje več povsod po naši turistični občini, pač pa mu celo na prvomajsko jutro ropotajoči stari ftčo ne da spati, ker ga je s svojo »budnico« prebudil prej kot pa kamniški mestni godbeniki. To je res, ker je omenjenega fičota javno okrcal v svojem govoru na srečanju v Kamniški Bistrici. Za »prijetnejši« zaključek pr vomajskega praznovanja je poskrbel pobegli hrvaški zapornik, ki je menda noč prespal na Kisovcu, vendar ni počakal prvomajskega golaža, ker so mu bili policaji ž.e za petami. Treba pa mu bo dati priznanje, saj je za Veliko planino naredil kar precej reklame, čeprav v nekoliko bolj žalostnem smislu... KRIŠTOFOVPEPEII. Iz življenja športne dvorane Sončno in toplo vreme že vabi Športnike in re-kreativce v naravo in dvorano zapuščajo še zadnji uporabniki. To je tudi primeren čas, da pogledamo na letošnjo dejavnost, na načrte za naprej in se začnemo pripravljati na naslednjo sezono. Dvorana je bila preko vse sezone zasedena praktično od jutra do poznega večera. Že od 8.15, neredko pa tudi prej in tja do 13.30, je potekal v njej redni pouk športne vzgoje osnovne šole Frana Albrehta. Čas od 14. do 17. ure je bil namenjen interesnim dejavnostim ŠŠD, od 17. ure pa tja v pozne večerne ure (do 23. ure) so v njej nabirali moči in pridobivali športno znanje klubi in rekreacijske skupine. Prav veseli smo, da smo gostili odbojkarje, ki so osvojili odlično tretje mesto v državnem prvenstvu, za kar jim od srca čestitamo. Najpogostejši obiskovalci so bili prav odbojkarji, sledijo pa tenis kluba Slazenger in Duplica, rokometfia kluba Kamnik in Cerklje, KMN Bakovnik, karate, planinsko društvo, smučarski klub ter nogometna kluba Kamnik in Komenda. V poznih večernih urah so se izmenjavale rekreacijske skupine: Kambus, ŠD Tunjice, Soteska, Sokol, GD Nevlje, Erman, Grkman in MA-ŽI, tekme pa sta odigravala tudi rokometna kluba Tržič in Jezersko. Seveda ne smemo pozabiti, da je bilo odigranih veliko prvenstvenih tekem, organiziranih precej turnirjev, da je bilo nekaj občinskih in območnih tekmovanj za osnovne šole. Organizirano je bilo nekaj koncertov, ki so bili dokaj dobro obiskani, a žal istočasno povzročili precej hude krvi bližnjih stanovalcev. Ob uresničitvi sanacijskih načrtov je v bodoče tovrstna dejavnost močno vprašljiva. Z večino uporabnikov smo zgledno sodelovali in večjih pripomb na naše delo ni bilo čutiti, mo- rebitne probleme pa smo z obojestransko dobro voljo hitro reševali. Pripombe, mnenja, želje, so vedno dobrodošle, saj reševanje le-teh pripomore k izboljšanju vadbenih razmer. Tudi sami imamo nekaj pripomb nad uporabniki: vstopanje v dvorano v nečisti športni obutvi ali celo čevljih, uporaba magnezija in smole, uničevanje inventarja, neupoštevanja dogovorjenih terminov ... Ob tem moramo posebej opozoriti na nekorekten odnos organizatorjev občinskih in območnih prvenstev. Poseben problem so neredni plačniki, ki kljub opominom preradi pozabljajo na svoje dolžnosti. Verjetno bo najbolj učinkovit ukrep odpoved gostoljubnosti. Prepričani smo, da bomo v novi sezoni letošnje nerodnosti odpravili, kajti ... Med šolskimi počitnicami bomo poizkušali polepšati izgled dvorane in predvsem uporabnost. Že zamenjava steklenih površin veliko prispeva k prijetnejšemu počutju (predvsem preko dneva), ko lahko opazujemo naše prelepe gore in si malo oddahnemo. Predvidevamo še beljenje v nežno modrem odtenku in kar je.najvažnejše, pripravlja se nova talna obloga - lesena. Mogoče nam bo uspelo urediti neposredno okolico dvorane, in še in še. Prav zaradi tega tudi upravičeno pričakujemo popolno sodelovanje uporabnikov, da bi dvorana resnično služila svojemu namenu - športu. Ta zapis je nastal v prvi vrsti zato, da vse morebitne uporabnike dvorane opozorimo, da bomo do 20. maja zbirali prijave že za naslednje šolsko leto. Obrazec za prijavo lahko dobite vsak dan v dvorani. Razpored bomo opravili sredi junija, tako bo redna vadba lahko stekla v začetku septembra. MIHA PROSEN, upravitelj dvorane Kamničani, ki pogosto obiskujemo Mali grad (Klein Fest) in občudujemo to ogromno skalnato gmoto, ki je bila nekoč povezana z goro Stari grad (Oberstain), vidimo, kako se posebno na južni prepadni steni razrašča bršljan tako močno, da se pri nekdanjih srednjeveških vratih (pri današnji Fišerjevi hiši na Trgu svobode) že ne vidijo več skale, saj bršljan pleza že po nedavno obnovljenem zidu na razvaline. Podobno stanje je v dal na južni steni. Na steni proti mestu pa se razrašča leskovo grmičevje. Korenine leske in bršljana so bile vzrok, da se je podrla stena razvaline 1982 in je skoraj 3 kubične metre kamna padlo na cesto Samčevega predora. Ravno tako so tudi korenine vzrok, da mora sedaj g. Pelko obnoviti vse stene pod Kapelo. Poglejte si samo vhod in portal na Malem gradu, pa bo stvar popolnoma jasna. Na portalu že desetletja raste bršljan, pa Bršljan zarašča zidovje pod Malim gradom. in tudi najlepši macesen ... predelu Fleretove vrtnarije, kjer se bršljan že vzpenja po deblih dreves in ob velikem zidarskem odru, kjer rešujejo popolnoma razrahljano zidovje pod najlepšim kulturnim spomenikom evropskega slovesa - Kapelo. Bršljan uničuje že drevesa, saj so vsa obraščena s to rastlino, ki raste že v same vrhove. Ker bršljan išče svetlobo in toploto, je zavla- ga od zadolženih za nadzor nad Malim gradom nihče ne vidi. Na Mali grad prihajajo komisije in modrujejo o tem kako bi uredili ta najlepši kulturno zgodovinski spomenik, ne vidijo pa, da je Mali grad popolnoma zaraščen in se skale ne vidijo več. Turistično društvo Kamnik je pred več kot 20 leti pisalo in opozarjalo na divjanje bršljana pri kapeli. Odgovora in ukrepov, da bi se bršljan uničil ni bilo. Sedaj pa, ko se podirajo stene in je v nevarnosti kapela, da se zaradi bršljana podre v zadnjem trenutku občina in Zavod za zaščito kulturnih spomenikov s pomočjo g. Pelka rešujejo, kar se rešiti še da. Takšno delo z denarjem davkoplačevalcev je obžalovanja vredno? Mislimo, da je na Malem gradu potrebno najprej uničiti bršljan, odstraniti plevel s skal in hriba, uničiti ali posekati vso lesko, da ne bodo mlajše generacije Kamničanov prekli- njale nekdanjih upravljalcev Malega gradu. Na žalost je podobno stanje na Starem gradu. Tam srobot, leska, bršljan in zanemarjenost poseke delajo veliko škodo na razvaline. Vsako leto vidimo, da podjetje »Arboretum« in komunalno podjetje čistita zahodno steno in park na Malem gradu. Poglejte, kako so drevesa obrasla z bršljanom. Vsak čas se bo posušil najlepši macesen ob Samčevem predoru, saj ga je bršljan prepletel od korenin pa vse do vrha. Raste stihijsko in Arboretum tega ne vidi, čeprav bi moral, saj zaračunavajo za čiščenje parka. Tako delo je površno in občina bi morala po opravljenem delu preveriti opravljeno delo in šele po tem plačati izvajalca del! Tega ni in zato se vsako leto tako površno uredi park na Malem gradu. Vsa popravljanja podrtih zidov razvalin so nepotrebna, če bi bila urejena obvezna kontrola stanja na teh za Kamnik najbolj zgodovinsko lepih objektov. Pomlad je pred vrati. Vsako leto, dokler je delbvalo še Turistično društvo Kamnik, so bile marca ali aprila očiščevalne akcije po mestu, pa tudi na Malem in Starem gradu. Zato apeliramo že sedaj, naj odgovorni za turizem pri občini organizirajo kompleksno akcijo občanov za urejanje mesta in kulturnih spomenikov. Naj se organizira posebna akcija za očiščenje razvalin na Starem gradu, posebna akcija za uničenje leske in bršljana na Malem gradu vendar pod strokovnim nadzorom! Iz izkušenj vemo, da so prejšnja leta vse te akcije bile organizirane brez odgovornih s strani občine in komunale. Odstranitev bršljana in leske z Malega gradu pa je delo strokovnjakov! Upamo, da bo ta zapis naletel na prava ušesa in na pravo mesto, ter bomo po pomladanski akciji lahko pisali o uspehu. Tudi nas občanov, ki smo dolžni, da damo svoj prispevek k lepšemu okolju, v katerem živimo. dr. NIKO SADNIKAR PISMA - MNENJA - ODMEVI -PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA Prenova Palovške ceste V prejšnjem občanu je Vera Mejač poročala o delih na klancu Palovške ceste. Kako velika gradnja je to, pa je moč zaslediti v članku, v katerem Milan Windschnurer komentira letošnji občinski proračun. Opazil je, da je postavka 57,7 milijona tolarjev za tako kratek del ceste zelo vprašljiva. Razlaga, ki jo ponujajo in ki ji je težko oporekati, pravi, da so ti ogromni zidovi potrebni zaradi zahtevnega terena. Pogled pred začetkom gradnje je bil prepričljiv: na sredini klanca vštric s Šulinovo hišo je tik ob robu ceste dolgo vrsto let zijal nevaren navpičen prepad, globok kakšnih šest metrov, dolg pa toliko kot Šulinova parcela. Prepad žal ni bil skalnat, ampak ilovnat, tako da je bila zaščita ceste pred plazenjem možna le s stotinami kubikov železobetona, vgrajenega v široke temelje in debele zidove. Toda ta breg ni bil vedno odsekan. Nekoč je bil lepo speljan in ni imel več kot 30 stopinj naklona, saj so se otroci tod sankali in smučali, posajeno pa je bilo tudi sadno drevje. Potem je graditelj na črno postavil hišo, kar po svoje, preblizu ceste in ko je ravnal teren, je spodkopal cesto. Tudi če je res plačal Jazhinškove stroške legalizacije okoli dva milijona tolarjev, je to le delček škode, ki jo zdaj plačuje občina v korist posameznika. Na sosednji parceli, kjer je breg ostal nedotaknjen in kjer se oporni zid končuje, je ta mnogo manjši, tanjši in seveda cenejši. Tistih 57,7 milijona tolarjev pa ne verjamemo, da bo dovolj, kajti s strani g. Šulina prihajajo sproti še nove in nove zahteve in zaradi njih večkratne ustavitve gradnje, ki tudi ne morejo biti poceni. V petek, 21. aprila, je Graditelj umaknil stroje in to je prebivalce Palovške in Lobodove ceste, ki so si kakšno večjo potrebščino lahko pripeljali samo po 19 km dolgem obvozu, dokončno spravilo v tako slabo voljo, da so čez praznike simbolično zaprli cesto. Od takrat dalje dela potekajo zelo počasi in skorajšnje odprtje ceste se zdi še daleč. Poglavje zase je zahtevana kompaktna betonska ograja, podobna tisti na avtocestah, ki bi še povišala zid, Palovško cesto pa spremenila v sotesko. Za hiše na že zgrajenem delu Palovške ceste je dovolj dobra običajna kovinska zaščitna ograja. Narobe svet je to: namesto da bi občina postavila zahteve g. Sulinu, ga lepo uboga v vseh kapricah. Primer kaže, kako velike stroške potegnejo za seboj urbanistične napake, da o slabem izgledu ne govorimo. Kaže pa tudi na lahkomiselnost pri odloku o legalizaciji črne gradnje, ko povzročena škoda sploh ni bila ocenjena. NANDEŠKARJA Kamniški OBČAN POGLEDI H. maja 2000 7 DREVO NAD IZVIROM REKE Nad izvirom reke je pognalo drevo. Vitko, mlado drevo je raslo v družbi macesnov, smrek in redkih bukev. Narava ga je sama postavila in vprašanje jc, Ce bi ga sploh kdo opazil, će bi rastlo spodaj, nekje v zatišju, v senci ali na soncu, v zavetrju in tišini. Šele, ko je ostalo drevo samo, je bilo opaženo. Ves gozd okoli njega so iztrebili, tako da je nad izvirom nastala jasa, na kateri se je drevo še moćneje zarilo s svojimi koreninami v žemljo in začelo kljubovati vetru in viharjem, ki so prihajali z gora v dolino. Raslo je to drevo počasi in vztrajno. V veje je lovilo dež in strmelo samo navzgor. Tam pa je bilo nebo in neskončna svoboda in nič, razen sonca in njega. Drevo je postajalo vedno močnejše, lepše in no? Nič, ali pa zelo malo. Če se posuši, pravimo, da je dozorel, če ga posekamo, je zrelo, če pa raste, nas preprosto ne zanima. In ko ga ni več, se začnemo spraševati, kje je stoletno drevo? Kaj se mu je zgodilo? Tedaj ga začnemo pogrešati. Brest ima zelo dober les. Med domače vrste prištevamo: goli, poljski in dolgopceljati brest. Njegovo obolevanje povzroča gliva, katere trose prenaša veter. Torej ni imun na obolelost. Brestu, ki je pred kratkim še stal pred planinskim domom v Kamniški Bistrici, pripisujejo kar častitljivo starost. Po premišljeni oceni kar nekaj čez sto petdeset let. Slika iz leta 1901 nam prikazuje, da je brest že tedaj zrasel do višine slemena strehe na lovski koči v Kamniški Bis- Jčamniska Bistr 1-ovska koča v Kamniški Bistrici, fotografija iz leta 1901. vsakdo, ki je prišel v dolino, se je z občudovanjem zagledal v njegovo košato krošnjo z vejami, na katerih se je bohotilo vijolično rjavo cvetovje v šopih, ali v krilate plodove. Brest ali Ulmus, tako se je imenovalo drevo, jc bil ponos bistriške doline tik pod ostenjem mogočnih gora. Pod njim so gorniki iskali zavetje pred neurjem, počivali v njegovi senci, pod njim so zrli na strme vrhove ali pa na tok reke, ki si je začela utirati pot Po dolini. Lep in mogočen j9 Postal brest. In kaj sc lahko zgodi v življenju drevesa, priraslega na tla, nepomičnega, ki kljub zametom in viharjem stoji mir- trici. Janez Kczel (Kecelj), župan in zakupnik lova v Bistrici (1870-1879), je dal zgraditi lovsko kočo, ki jo je Meščanska korporacija v naslednjih letih preimenovala v Turistovsko kočo, jo leta 1896 oddala v upravljanje Erjav-škovi družini in leta 1909 v najem SPD. Danes s planinsko postojanko upravlja Planinsko društvo Ljubljana-Matica, čeprav lahko z gotovostjo trdimo, da je uradni lastnik še vedno Meščanska korporacija. Zal bresta ni več. Poseg v njegovo življenje je bil morda upravičen. Ko danes gledamo na njegove požagane ostanke (štor) in ne opazimo nobenih znakov obolelosti, se upravičeno sprašujemo o nujnosti tega posega. Ali se ga ne bi dalo rešiti? Že drži, da je to le drevo, vendar je njegova doba rasti tesno povezana z generacijo obiskovalcev doline. Pred kočo je nastala praznina, ki obdaja človeka navdaja z zlo slutnjo, ali je bilo to potrebno, upravičeno in res opravljeno po strokovni oceni gozdarskih strokovnjakov. Vsi bi bili veseli skromnega pojasnila, ki bi nas razbremenilo misli na nekaj nelepega. Doina Kamniške Bistrice je čudovita Ko vstopiš vanjo in občuduješ bližino njenih vrhov, njenih skrivnosti, slapov in naravnih lepot, se ponovno vračaš doživljati vseh letne čase, njene barve cvetenja, spomladansko rastje čemaža in gloga, brstenje macesnov in žvrgolenje ptic. Samotne steze dajejo občutek var- Dom v Kamniški Bistrici 501 m, fotografija je iz teta 1931. Na podlagi 36. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik« (Uradni list RS.št. 8/00) razpisuje vršilec dolžnosti direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik (v nadaljnjem besedilu: Agencija) EVIDENTIRANJE KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA AGENCIJE 1) Drugi odstavek 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik« (Uradni ist RS, št. 8/00) določa, da prvi svet Agencije sestavlja sedem članov, in sicer: - štirje predstavniki ustanovitelja, - en predstavnik zaposlenih, - dva predstavnika članov lokalne turistične organizacije oziroma kamniške razvojne koalicije. 2) Kandidate za predstavnika članov lokalne turistične organizacije v svetu Agencije so upravičeni evidentirati gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki se po dejavnosti razvrščajo v podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti, določene z 2. členom Uredbe o opredelitvi s turizmom neposredno povezanih dejavnosti in njihovi razvrstitvi v skupine (Uradni list RS, št. 65/98). 3) Osebe iz prejšnje točke lahko evidentirajo kandidate s pisno vlogo, ki jo do 19. maja 2000 pošljejo na naslov: Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Glavni trg 23, 1240 Kamnik. V vlogi je potrebno navesti: - firmo, naslov in telefonsko številko predlagatelja; - ime in priimek, naslov in telefonsko številko evidentirane kandidatke/kandidata; - izobrazbo kandidata; , - kratek opis kandidatovih izkušenj na področju tunzma m podjetništva; - podpis predlagatelja in predlaganega kandidata. 4) Izmed evidentiranih kandidatov bo vršilec dolžnosti direktorja Agencije izbral osebo ali osebe, ki jih bo predlagal v imenovanje občinskemu svetu občine Kamnik za člane sveta Agencije iz vrst članov lokalne turistične organizacije. Kamnik, dne 10. maja 2000 Brane Golubovič mL, I. r. vršilec dolžnosti direktorja nosti, miru ob občasnem šumenju reke v globačah nekdanjih slapov Prcdoslja. Dolina skriva-čev, divjih lovcev, drvarjev in gornikov se vtisne v spomin še tako petičnemu popotniku, ki zna občudovati naravo. To ceni, med njene vrednote pa šteje tudi navadno drevo. Drevo, pod katerim so posedali kralji, njihovo spremstvo, turisti z nosači, lovci in gorniki, navadni preprosti ljudje, obiskovalci kapele pri izviru že od leta 1896, kmetje in pastirji, staro in mlado. Za ogled Logarske doline, Vršiča Bohinja itd. je potrebno odšteti nekaj tolarjev, dostop v Bistrico je brezplačen. Lahko jo obiščete peš, po Koželjevi poti, lahko kolesarite, lahko se pripeljete z motornim kolesom, avtomobilom, avtobusom in celo pristanek helikopterja je možen. Parkirnine ni. Zakaj neki. Dolina Kamniške Bistrice je za vse. Tiha, skrivnostna, ostaja čudovita, pa vendarle nam je nekako tuja. Se nam to le dozdeva? Ali je ta izvir reke res naš, ali so naši dedje in očetje nekoč plavili les v tujih vodah in služili vsakdanjik za tuje gospodarje? Vemo pa, da je bila dolina Kamniške Bistrice last meščanov mesta pod Malim gradom. Vse to bi najbolj vedelo drevo. Drevo, mogočen brest nad izvirom reke, živa nema priča dogajanja pred kočo, drevo, ki je vedno molčalo in ni storilo nikomur nič zalega. Zato bomo še obiskovali ta lepi konec pod Štruco in Skuto in skušali posaditi novo drevo za poznejše rodove. ALEKSANDER SARNAVSKY Kako uvajamo izboljšave na OS Šmartno v Tuhinju Na OŠ Šmartno v Tuhinju smo si oh izjmslav-Ijenih nalogah, katerih glavni cilj je skrb za otroka, za njegovo znanje in razvoj, na začetku svoje poti zastavili (vizijo) nalogo: postati dobra, učinkovita in kakovostna šoki. Zavedamo se, daje Jx>gojza dobro delo stalno strokovno iz\>opolnjevanje strokovnih delavcev, zato smo v začetku šol. leta 1997/98 organizirali izobraževanje za vse učitelje z naslovom*Uva-janje sprememb za večjo učinkovitost šole, katerega so izvedli sodelavci Šole za ravnatelje (ŠRJ. Z našimi razmišljanji, kako uresničiti našo vizijo, je novembra 1998sovpadlo j>ovabilo ŠK, da se pridružimo še sedmim osnovnim šolam in sodelujemo v projektu Mreže učečih se šol Projekt temelji na permanentnem strokovnem usposab Ijanju učiteljev, na sodelovanju med učitelji, sj)odbuja nenehne izboljšave in izmenjavo dob re prakse med šolami. Z veseljem smo se odzvali, saj so se naše želje ujemale s cilji projekta. Na So-li smo oblikovali razvojni tim, kije skrbel za izvajanje projekta. Po skupno oblikovani metodologiji vseh šol smo izpeljali fm>o akcijo na šoli - /oje ugotavljanje in izbor prednostnega področja izboljšav. Ker so se učitelji prepričali, da jim rešitev nihče ne vsiljuje, ampak bodo rezultati odločitev nas vseh, je delo zelo dobro sleklo. Izbrali smo tri />od-ročja izboljšav: motivacijo učencev, vzgojo učen ter m učno problematiko. Izvedli smo SPIN analizo vseh treh izbranih dejavnosti, saj smo želeli ugotoviti skupno dejavnost, s katero nismo zadovoljni in jo želimo kot prednostno izboljšati. Po temeljiti analizi in izmenjavi mnenj je med številnimi potrebnimi nalogami \m>o mesto zasedla dejavnost preverjanje in ocenjevanje. Naslednja delavnica je bila namenjena iskanju ključnih f>roblemov pri preverjanju in ocenjevanju. V razj)ravije bilo iz)>ostavljeno pomanjkanje časa, ki ga učitelji povezujejo s prevelikim obsegom vsebin v učnem načrtu. Učitelji ugotavljajo, da vsebine realizirajo, zmanjka pa jim časa za sprotno jireverjanje in utrjevanje znanja. Prevelik obseg vsebin v učnih načrtih jim otežuje vpeljevanje metod za doseganje zahtevnejših ciljev. Učitelji vidijo svojo avtonomnost predvsem v premiku od učno-vsebinske k učno-ciljni usmerjenosti, kije tudi temeljni premik kurikularne {trenove Tako učenje, v katerem učenci vidijo smisel (uporabno, povezano znanje), jih bolj motivira in znanje je trajnejše. Po temeljitem analiziranju navedenih odgovorov oz. problemov so učitelji soglašali, da se bomo prioritetno lotili izboljšav naslednjih šibkih točk: preobsežen učni načrt, iz-lelava kriterijev za tematske sklope in sodobni načini preverjanja in ocenjevanja. Odločili smo se, da k reševanju J/roblemovpri-stopimo postopoma, z majhnimi, a zanesljivimi koraki. Zato smo si zastavili nalogo, da izločimo vsebine, katerih cilje dosegamo pri drugih vsebinah, dejavnostih in prilagodimo učni načrt razmeram na šoli, pridobimo ure, kijih bomo namenili učenju učenja ter jrreverjanju in ocenjevanju ter s tem razbremenimo tudi učence. Tim je pripravil ofjerativni načrt zadolžitev in oblikoval kriterije, po katerih bomo lahko izmerili uspešnost zastavljenih nalog. Pri tem smo bili f)ozorni, da smo postavili kazalce, ki so res merljivi. Nalogo so vsi učitelji opravili do načrtovane ga roka. Projekt na šoli še vedno teče. (Spravili smo tudi že prvi del načrtovanih anket pri učencih I)o-govorili smo se, da bo vsak učitelj do konca šolskega leta pripravil učno uro o učenju. V celoti f)a bo prečiščen učni načrt stopit v veljavo v prihodnjem šolskem letu. Naš naslednji korak bo izdelava kriterijev za tematske sktofje in uvajanje sodobnih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. Vpodporo projektu potekajo še ftevttne druge dejavnosti: izvajanje učne pomočijrreko javnih del, krožek učim se učiti, posebne govorilne ure za starše učencev, ki imajo učne težave ... Naša prizadevanja po izboljšanju prednostnega /jodročja smo podprli tudi s strokovnim izobraževanjem vseh učiteljev. Prepričani smo, da bodo ti navidez majhni koraki doprinesli k izboljšanju kvalitete[Kmčeva-nja, da bodo učenci pridobivali uporabnejša znanja, da bo takšno znanje trajnejše, učenci bolj motivirani, ocene in učni uspeh pa boljši. Z. ipeljevanjem majhnih sprememb bomo nadaljevali tudi v bodoče. Z nami je v okviru projekta plodno sodelovala tudi ŠR, ki nam je nudila kvalitetna, koristna strokovna izobraževanja in usj>ešno izvedene delavnice Umskega dela, ki so bila pogoj za nadaljnje delo. Uspelo nam je motivirati učitelje za uvajanje sprememb Sami so določili področje izboljšave, ki so ga zavzeto reševali na sodelovalni način. Tim je uspešno moderiral procese v delavnicah. Vsi strokovni delavci so aktivno sodelovali Naučili smo se, kako priti do skupnega problema Prepričani smo, da bo proces reševanja izboljšat na področju preverjanja in ocenjevanja j m membno prispeval k večji usposobljenosti šole kot celote za reševanje nadaljnjih prednostnih nalog oziroma nam bo služil kot model stalnih izboljšav na naši šoli. Ravnateljica OŠ Šmartno v Tuhinju Moj pogled Naše živali v poletni vročini -pomagajmo jim! Vemo, da je počutje živali odvisno predvsem od gospodarja. Postavimo se na mesto nemočnih živali, odvisnih od naših značajev. Človek, ki brez vesti muči žival, je resno opozorilo človeku! Čeprav se radi prištevamo k naprednemu delu sveta, naše ravnanje z živalmi ponekod ni humano, temveč porazno. Domače živali so pogosto deležne slabega ravnanja trpinčenja zaradi brezbrižnosti, brezčut-nosti in malomarnosti nekaterih lastnikov. Že farmska reja živine prinaša poleg komercialnih učinkov veliko slabih strani za živali. Poletje je tu in zaradi hude vročine živali trpijo. Društvo proti mučenju živali opozarja in prosi, da zagotovite svojim živalim poleg hrane dosti sveže pitne vode. Zagotovite jim ustrezne higienske razmere za dobro počutje v bivalnih prostorih (prezračevanje). Živali naj ne bodo na prekratkih privezih, zagotovite jim ležeč položaj. V slučaju bolezni jim nudite veterinarsko pomoč. Veliko ljudi se obrača na naše društvo s prošnjo, naj posredujemo glede nehumane- ga odnosa do psov čuvajev, naj bo to na podeželju ali v stanovanjskih blokih. Človek kar ne more verjeti, kaj vse vidi in doživi na terenu, kako so ljudje lahko kruti! Lahko je privezati psa na meter dolgo verigo, ga pustiti brez hrane, brez prepotrebne vode, ga imeti pod milim nebom brez zavetja, pozimi v mrazu in v tej sončni pripeki brez vsakršne sence ali brez pasje ute. Pes tako leži pozimi in poleti na betonu, na vlažnih tleh, na prepihu ves betežen in revmatičen. Takšnih in drugačnih krutih primerov je veliko. Ljudem je treba vtepsti v glavo, da je žival živo bitje, ki čuti in trpi. Za tako početje je treba ljudi kaznovati, jih poimensko navesti, jih prijaviti in denarno kaznovati. Imamo zakon proti mučenju živali! Osnovni pogoji za našega varuha in prijatelja psa: - suho zavetje, v sončni pripeki senco, pasja uta naj bo primerno velika in dobro izolirana, - izdaten obrok zdrave hrane (mladički do enega leta starosti se hranijo 3- ali 4-krat na dan). - vedno dovolj sveže čiste pitne vode, - primerno, zlasti lahko verigo, dolgo najmanj 3 do 4 metre z ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti, - če pes biva v bivaku, naj ta nc bo premajhen (vsaj 3« 4 m). Nujno ga spustite večkrat z verige ali iz pesjaka, da se sprosti, hvaležen vam bo! Tudi psi v stanovanjih potrebujejo dosti vsakodnevnega gibanja. Ne puščajte ga ves dan osamljenega v zaprtih prostorih brez zadostnega zraka, hrane in vode. Ne puščajte psa na balkonu na sončni pripeki. Domače živali skotijo pogosto več mladičev, kot bi bilo zaželeno. Zato jih lastniki lfru-to ubijejo, zavržejo ali sestradajo do pogina. Prosim lastnike, dajte samice sterilizirati in samčke kastrirati. S tem boste preprečili nezaželeno razmnoževanje! Bodimo humani tudi do živali, ki živijo prosto v naravi. Š. K., članica Društva proti mučenju živali 8 L maja 2000 MED MLADIMI Kamniški OBČAN Srečanje mladih gasilcev GZ Kamnik in GZ Komenda Raste nov rod gasilcev Nadaljevanje s I. strani Pogoj, ki ga je morala izpolniti sleherna ekipa mladih gasilcev ob Srednje vasi, za njimi so se uvrstili učenci OŠ Marije Vere z Duplice, tretje mesto so zasedli Vodstvo tekmovanja je pred začetkom tekmovanja zbranim mladim gasilcem dalo vse potrebne napotke. prijavi za tekmovanje, je bila izde- Gasilski napadalci iz Špitalića ćelava plakata, na katerem so pred- trti so bili spet Duplićani z OS stavili gasilska vozila in gasilsko Marije Vere, peto mesto so za-orodje. Kot sta povedala vodji tekmovanja Tone Šuštar in Stane Osolnik, so mladi pokazali, da že kar vzele Frajle s Križa in tako naprej. V drugi skupini (5. do 8. razred) pa so bili najboljši mladi gasilci GD Kamnik, drugi so bili mladi ćlani GD Duplica, tretji njihovi vrstniki z OŠ Marije Vere, Četrto mesto so dosegli Šmarčani iz. Šmarce, na peto mesto pa so se uvrstili Autsajderji iz Srednje vasi itd. Tekmovanje, srećanje mladih gasilcev, je bilo tretje po vrsti, dobro pripravljeno je potekalo brez zapletov. Zato so ga končali dobro uro pred napovedanim zaključkom. Vsekakor pa pomeni novo spodbudo za razmah gasilstva med mladino. Samo na Duplici je vključenih v gasilske vrste prek 30 pionirjev - gasilcev, v naSi občini pa okrog 300. Rezultat prizadevnega dela mentorjev z mladimi na OŠ Marije Vere je tudi, da se bo dupliš-ka ekipa društva Mladi gasilec, ki je edino na šolah v naši občini, udeležila regijskega tekmovanja mladih gasilcev. F. S. Pestre poletne počitnice m osnovnošolce dobro obvladajo osnovno poznavanje gasilskih spretnosti. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini kjer so sodelovali učenci od I. do 4. razreda je sodelovalo 9 ekip iz Srednje vasi, Špitalića, Gozda, Sel, Križa in Duplice. V drugi skupini pa so bili učenci od 5. do 8. razreda iz Srednje vasi, Špitalića Šmarce, Sel, Kamnika in Duplice. V prvi (1. do 4. razreda) so največ točk zbrali in zasedli 1. mesto člani ekipe Vesele kante iz Osnovnošolci bodo imeli med letošnjimi poletnimi šolskimi počitnicami prav gotovo kaj početi. Območno združenje Rdečega križa Kamnik v sodelovanju i. Mladinskim centrom Kamnik organizira letovanja za otroke osnovnih šol občin Kamnik in Komenda. Pri otrocih že dobro poznano letovanje bo za skupaj 180 otrok organizirano v treh izmenah in sicer v Savudriji od 17. do 27. julija in od 27. julija do 5. avgusta ter na Debelem rtiču od 6. do 16. avgusta. Starši oziroma zakoniti zastopniki morajo vloge (xldati do 15. maja v šoli, ki jo otrok obiskuje, ali na OZ Rdečega križa Kamnik, kar je s podrobnejšimi pogoji objavljeno v prejšnji številki Kamniškega občana. Otroci pa sc lahko udeležijo tudi poletnega tabora Vrtiljak najstništva, ki ga od l.do 10. julija v Kranjski gori organizira za vse slovenske osnovnošolce in osnov-nošolke sedmih in osmih razredov skupina študentov prostovoljcev v okviru Mestne zveze prijateljev Ljubljana. Študentka Alenka Zavbi iz Kamnika je ena od prostovoljnih organizatorjev poletnega tabora. Povedala nam je, da se je tabora lansko leto udeležilo pet otrok iz naše občine, letos pa jih pričakujejo še več, saj so se vsi otroci vrnili domov zadovoljni in polni novih spoznanj, doživetij, prijateljstev. Namen poletnega tabora je krepitev osebnosti in pomoč pri reševanju problemov odraščanja učenje veščin življenja v skupnosti Utrinek z lanskoletnega poletnega tabora. in skupini, preprečevanje odvisnosti ter kvalitetno preživljanje prostega časa. Udeleženci se po lastni izbiri udeležujejo najrazličnejših dejavnosti in delavnic, kot so športne dejavnosti, delavnica o naravi, grafiti, astvarjalno -oblikovne delavnice, kjer rišejo na tekstil, izdelujejo nakit iz žice in fimo mase, izdelujejo lutke, svečnike, novinarska delavnica glasbeno-plcsne delavnice, delavnica sprostitve, potovanje s pomočjo diapozitivov, ogled filma in še bi lahko naštevali., tako, da bodo dnevi kar prekratki. Zaključili jih bodo na plesu in družabnih večerih, na večeru poslikavc teles, na tematskih večerih ob predstavah, pripravljenih na izbirnih delavnicah, z lovom na skriti zaklad in indijanskem ognju. OZ RK Kamnik in Mladinski center Kamnik bosta sofinancirala udeležbo na poletnem taboru desetim otrokom kamniške in komendske občine. Prijavijo pa se lahko vsi sedmošolci in osmošol-ci pri OZ Rdečega križa Kamnik (tel. 83 II 697) in Mestni zvezi prijateljev Ljubljana (tel.: 302-931, podrobnejše informacije Alenka Žavbi 041-369-703). SAŠA MEJAČ VOZI ME VLAK V LJUBLJANO Šmarčani so pokazali, s čim bi gasili posamezne vrste poiarov. R M Šolski Center Rudolf Maister VABILO V soboto, 13. maja, bomo v ŠC Rudolf Maister odprli vrata vsem, ki si želite pobliže spoznati naše delo. Od 8. do 10.15 boste lahko prisostvovali pri pouku. Ob 10.30 bo v šolski jedilnici potekala okrogla miza in kviz o ekologiji. Ob lepem vremenu bodo člani astronomskega krožka organizirali opazovanje sonca. Košarkarji ekonomske šole se bodo ob 10.30 poskušali oddolžiti izbrani vrst" gimnazije za lanskoletni poraz. Po tekmi pa se bodo pod košarkarskimi koši pomerili dijaki SC Rudolf Maister proti ekipi profesorjev, okrepljeni z nekaterimi znanimi osebnostmi, med katerimi bodo predvidoma Peter Vilfan, Magnifico,... V začetku marca smo se s tretje-šolci in četrtošolci OŠ Frana Albrehta in podružnic v okviru projekta Promet v Prešernovem času s staro muzejsko lokomotivo popeljali v Ljubljano, kjer smo si ogledali Železniški muzej. Pridružili so se nam tudi prvošolci in drugošol-ci, ki so se podali na ogled železniške postaje in kar precej moči je morala zbrati stara »LUKAMATI-JA« (tako so v starih časih lokomotivi rekli preprosti ljudje), da nas je vseh tristo potegnila proti naši prestolnici. Mimogrede, Umije minilo 150 let, odkar je tja pripeljal prvi vlak in menda je bilo strašno slovesno. Nas sicer niso pričakali s fanfarami, topovi in venčki cvetja, vseeno pa je bilo na nek način tudi za nas slovesno in nevsakdanje. Na S N »TA DAN MI JE BIL ZELO VŠEČ, BILO JESUPER, VELIKO NOVEGA SMO IZVEDI: /./ ŽELIM SL VEČ TAKIH DNI, ŽELEZNIŠKI MUZEJ MI BO OSTAL V LEPEM SPOMINU, MUZEJSKI VLAK PA TUDI, SAJ SE DANES SLIŠIM NJEGOVO PISKANJE...« Tako so svoje doživljajske spise o izletu z muzejskim vlakom zaključevali učenci tretjih in četrtih razredov, napisali pa so tudi domišljijske spise z naslovom STARA LOKOMOTIVA PRIPOVEDUJE. Spominska fotografija tretješolcev vlaku se je širil vonj po premogu, Železničarji so poskrbeli za prijetno glasbo, pojavil pa se je tudi dr. Fig kot spomin na tedanje čase, vendar ga otroci niso takoj prepoznali. Tu- di figice niso tako teknile kot nekdaj, zamenjale so jih lizike in žvečilni gumiji. Kljub temu, starih časov smo se vseeno spomnili in sprašujem se, kaj bi na vse skupaj pore- kel France Prešeren, ki je bil posredno kriv za ta naš dan in je Umrl istega leta, kot je v Ljubljano pripeljal prvi vlak. META KREGAR GRUNT CENI ZVESTOBO! V Gruntu cenimo zvestobo, zato smo se odlo čili, da jo nagradimo. Vsem, ki boste pri nas kupili izdelke iz kateregakoli izmed naših prodajnih programov v vrednosti nad 3000 SIT, bomo nakup zabeležili na »(rnmtovi kartici stvestobe«. Pp peleni lakem nakupu si boste lahko izbrali praktično darilo iz naše darilne police. Dobrodošli v trgovini Grunt v Kamniku. Fužine 9, tel.: 88 91 01 I. hit 340. vsak dan orl 8. do 19. ure. ob sobotah pa od 8. do 18. mv. GRUNT ZAPOSLUJE! V trgovini Grunt v Kamniku zaposlimo PRODAJALCA s srednješolsko izobrazbo kmetijske smeri. Zaželene so izkušnje v txgovini. Prijave z življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi oglasa na naslov Grunt d.o.o., Litijska 31, Ljubljana. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Ne gruntaj, pridi spet v Grunt! Ne gruntaj, prijavi se v Grunt! UTRINKI Z IZLETA V petek, 3. marca, smo si ogledali Železniški muzej v Ljubljani. Ob 9. uri smo prišli v šolo, poma-licali in se še malo poigrali. Do desete ure smo bili že na glavni železniški postaji v Kamniku. Tam nas je čakala parna lokomotiva z vagoni. Posedli smo se v vagone in vlak je odpeljal. Sedeži so bili leseni in po vagonih se je širil vonj po premogu. Vozili smo kar hitro za parno lokomotivo. Med potjo smo si ogledovali okolico. Mimo nas je peljal novejši vlak. Po 40 minutah smo prispeli do Železniškega muzeja. Tam smo videli, kako so lokomotive obračali ter najstarejšo, najmanjšo, najtežjo, najhitrejšo in najmočnejšo lokomotivo v muzeju. Vodič nam je pokazal tudi posamezne dele lokomotive. Ko smo šli ven, so naši lokomotivi ravno dodajali vodo. Zunaj smo videli tudi neobnovljene lokomotive, ki so bile že vse zarjavele. Potem smo šli v drugo stavbo in videli, kako so včasih premikali kretnice, film o lokomotivah, modelček lokomotive, železniške uniforme, pisarno, nazadnje pa smo lahko kupili še razglednice. Potem smo se odpravili nazaj v Kamnik. Nekaj časa smo čakali na lokomotivo, potem pa je le prisopihala. Po poti nazaj smo fantje kartali, tova-rišica je delila fige, tovariš pa nas je slikal. Ko smo prispeli v Kamnik smo naredili še eno spominsko fotografijo, potem pa odšli domov. Ta dan mije bil zelo všeč, ker smo se peljali s parno lokomotivo. BlAŽ RUPNIK, 3. a OŠ Fr. Albrehta Deklice 3. a so se takole zadovoljno posedle v svoj kupe. Trgovina z izbranim pohištvom v Mengšu, Trdinov trg 4 i (v stavbi nekdanje Melodije) tel.: 01/737-745 odprto: 9*- 12h, 14fc-M11, sobota: 9*-O' Za udobno počutje v vašem domu vam nudimo: * Kompletni program podeželskega pohištva »VOGLAUER« v smrekovem lesu. * Izbrano pohištvo v hrastovem in češnjevem lesu. * Oprema za hotele in penzione. * Oblazinjeno sedežno pohištvo v mnogih izvedbah za izpolnitev vaših želja. * Veliko izbiro ležalnih kavčev, udobnih foteljev in masažnih naslonjačev. * Pestro izbiro svetilk, medeninastih in kovanih - tudi za gostinske lokale. INTERNATIONAL d.o.o. Bled ODDELEK POHIŠTVO gruhtO Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI maja 2000 9 Jubilejni koncert ob 25-letnici ŽePZ Solidarnost Kamnik Vztrajno in zvesto delo nagrajuje Nadaljevanje s I. strani Joži Hribar, predsednica ŽePZ DKD Solidarnost, se je vsem pevkam in zborovodjem, ki so v vseh petindvajsetih letih sodelovali v zboru, top- zbora Solidarnosti in s pisno čestitko Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik. Predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik Božo Mati-čič je pevkam in zborovodjem česti- ja nagrada za trud in porabljen prosti čas, ki ga je danes vse manj, hvaležno občinstvo in s tem spoznanje, da delajo nekaj lepega in koristnega VERA MEJAČ Ob 25-letnici delovanja so pevke Solidarnosti in zborovodja Rok Rakar prejeli številne čestitke in pohvale. Kako dobro V prejšnji številki je bilo na fotografiji naselje PŠAJNOVICA. Leži na sončnem in razglednem grebenu med Nevljico in Vasen-ščico, uradno 659 metrov nad morjem. Je tudi središče krajevne skupnosti, ki nosi isto ime. Na robu vasi stoji cerkev sv. Lenarta iz 16. stoletja, ki je bila leta 1755 prezidana in 1847 prenovljena. Vas je omenjena že leta 1400. Na griču nad vasjo pa so v času turških vpadov kurili opozorilni kres, na kar spominja ime Grmada Izžrebana je bila dopisnica, na katero je pravilni odgovor zapisala Jožica Mali iz Smartna 42 v Tuhinju. V knjigarni Kočna na Ljubljanski cesti prejme knjižno nagrado. Tudi tokrat ostajamo s vprašanjem v vzhodnem delu naše občine. Sprašujemo po imenu naselja na sliki, ki je sicer malo odmaknjeno od glavne prometne žile in ima pravzaprav več zaselkov, zato pa je toliko bolj idilično, kljub temu pa ima marsikaj posebnega in zanimivega tudi za širšo javnost. Odgovore pričakujemo do srede, 17. maja, na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Vele. lo zahvalila. S šopkom se je zahvalila kolegici - pevki Nadi Zupančič, ki v zboru vztraja najdlje, od leta 1982. V imenu Solidark se je Joii s šopkom zahvalila še Dragi Spruk, ustanoviteljici Ženskega pevskega zbora Solidarnost, dirigentom prof. Viktorju Mihelžiču, Karli Vrh, Ivici Ropaš, prof. Olgi Štele, prof. Janezu Klohačarju in treni Vidic. Za potrpežljivost in vztrajnost je izročila darilce sedanjemu zborovodji Roku Rakarju; za pomoč pri učenju pesmi za jubilejni koncert mag. Bernardi Rakar; Borisu Vrem-šaku, skladatelju pesmi Jutro v gozdu; kolegici pevki Tini Tonin, ki je poskrbela za novo podobo zbora - pevke so namreč jubilej praznovale v novih oblekah. Za dolgoletno zvesto sodelovanje se je predsednica Joži lepo zahvalila povezovalki programa Manji Že-baljec, ZKO, Tonetu Tličarju iz Skla- Joži Hribar, predsednica Ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost, seje s šopkom toplo zahvalila Dra-H' Spruk, ustanoviteljici tega zbora. za Jjubiteljsko\ulturno dejavnost Območna itpostava Kamnik in sponzorjem. Seveda so Solidarke za toliko let vztrajanja in ohranjanja lepe slovenje pesmi ob 25-letnici delovanja zbora prejele številne čestitke. Prvi je Mnjen prihitel no oder dirigent Lire Marjan Ribič in izrazil čestitke in zadovoljstvo, da se pevkam kvaliteta Prepevanja spet dviga. Za njim so se s šopki in čestitkami zvrstili številni Predstavniki drugih pevskih zborov: Komornega zbora Sutna, Domžalskega komornega zbora, Moškega pevskega zbora Komendo. Mešanega Pevskega zbora Mavrica Srednjo vat, Mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamniko. Moškega pevskega tal za sodelovanje v 25-letnem obdobju in pevkam izročil spominsko darilo - sliko kamniškega Malega gradu slikarja Bogdana Potnika. V imenu Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Izpostava Kamnik je vsem pevkam in zborovodjem ŽePZ Solidarnost Tone Ftičar izrekel zahvalo, pohvalo in čestitke še posebej zato, ker Solidarke v Kamniku prve in edine sestavljajo ženski zbor med kar številnimi pevskimi zbori. Še na kratko o zgodovini ŽePZ Solidarnost. Zbor je leta 1975 ustanovila Draga Spruk in v njem vneto prepevala več let. Že nekaj let ni več članica tega zbora, vendar se še vedno počuti kot ena izmed njih. Veselje in predanost petju nadaljuje v MePZ Društva upokojencev Kamnik. Do mnogih uspehov je kamniške pevke vodil njihov prvi zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj Viktor Mi-helčič. S Solidarkami je krstno izvedel tudi prenekatero svojo skladbo, njegove pesmi pa pevke še danes rade uvrščajo v svoje programe. Nastopale so po Sloveniji in drugod po tedanji Jugoslaviji. Že od začetka delovanja se redno udeležujejo Pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. V letih prepevanja so se menjavale pevke in zborovodje - prof. Mihelčičaje leta 1983 zamenjala gospa Karla Vrh in Solidarke vodila do leta 1990, ko je krmilo zbora pevzela prof. Olga Štele, ki ga je vodila do leta 1995. Nato se je v kratkem obdobju zvrstilo več zborovodij - Janez Kloh-čar, Irena Vidic, Karmen Logar. Pevke so odhajale. Krmilo toneče ladje je pred tremi leti prevzel Rok Rakar iz Šmarce. In kolje na koncertu dejala Manja Žebaljec, je takrat peščici pevk pod novim umetniškim vodstvom z vztrajnostjo in srčnostjo uspelo privabiti v svoje vrste nekaj novih pomorščakov in ladja, ki je skoraj že potonila, je znova dvignila svoja jadra in z novim vetrom zaplula v razburkane valove, kljubovala vsem viharjem in varno priplula v svoj pristoti. Za koncert ob čelrtstoletnem jubileju je zborovodja pevke še posebej pripravljal. Pred velikonočnimi in prvomajskimi prazniki in po njih, vse do slovesnega nastopa so imele veliko vaj in skoraj ni bilo časa za počitek. Po odpetih pesmih slavnostnega koncerta so se po odzivu poslušalcev prepričale, da garanje na pevskih vajah, ki so se jih vse redno udeleževale, ni bilo zaman. Vsakemu ustvarjalcu in ohranje-valcu lepe slovenske pesmi je največ- www.va-al.sf Sprejemamo rezervacije za apartmaje v Blejskem Vtmgerju. VA.AJ i-sta v Mi i min i j telefon: 06 (MM/A GSM 04 Oda 061/ c man \)\. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Izjava o varnosti z oceno tveganja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v Ur. 1. RS št. 30/2000, dne 6. 4. 2000 izdalo Pravilnik o načinu Izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja. S tem se nadaljuje sprejemanje novih predpisov na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji, ki zavezujejo delodajalce k organizaciji in ureditvi omenjenega področja. Novi Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja je predpis, s katerim je določena vsebina izjave o varnosti z oceno tveganja. Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. Ocena tveganja pa je sestavni del izjave o varnosti. Vsak delodajalec mora uskladiti svoje obveznosti v skladu s Pravilnikom najkasneje do 27. 7. 2001. Izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja odreja tudi Že Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je izšel v Uradnem listu 13,7. 1999. Citiramo 5. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu: Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Kot vidimo, je od lakral minilo že skoraj leto dni in se rok za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja, najkasneje do 27.7. 2001 bliža, zato je nujno, da delodajalci v skladu s Pravilnikom o načinu izdelave Izjave o varnosti z oceno tveganja pričnejo s pripravo omenjene listine. Strokovne podlage za izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki jo izda delodajalec, pripravljajo samo podjetja, ki so za to strokovno nalogo pooblaščena s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Matej Škorjanc, inž. 1 UfiRSTUO Ljubljanska c. 45, Kamnik Tel.: 061 -831-0-890 Faks: 061 -831-6-894 GSM: 041 -722-991; 041 717-959 Podjetje Varstvo d.o.o. je specializirane za: izvajanje pregledov in meritev, potrebnih na tehničnih pregledih objektov in poslovnih prostorov (elektro-meritve, mikroklima, osvetlitev, stroji, gasilski servis) *«•■ usposabljanje zaposlenih na omenjenih področjih -tečaji in preizkusi znanja izdelava strokovnih listin - študije, elaborati, pravilniki ZA DVIG RAVNI VARNOSTI IN ZDRAVJA DELAVCEV! Bodoči stanovalci boste lahko vplivali na končni videz notranjosti stanovanj! Pomladno prebujenje v Arboretumu Volčji Potok Arboretum Volčji Potok je zanimiv v vsakem letnem času, pisano pomladno prebujenje pa doživi ravno v času že tradicionalne razstave tulipanov, rezanega cvetja in rož, ki je bila letošnjim obiskovalcem na ogled med 27. aprilom in 2. majem. Ta lepo urejen košček narave, ki ga je na začetku stoletja skrbno uredil prvi lastnik Leon Souvan, je ponovno privabil številne ljubitelje cvetja najrazličnejših rastlinskih vrst in narave, ki se ob živopisanih poljanah cvetja skupinah drevja in grmovnic, tratami in jezerci sprostijo in razvedrijo. Poleg dveh milijonov raznovrstnih tulipanov najrazličnejših barvnih odtenkov je navduševal tudi japonski travnik. V arboretumu so uredili večjo jaso po japonskih vzorih, zasadili so azeleje in drugo cvetje, uredili usločene mostičke. Letošnja pomlad je prinesla v arboretum zanimivo obogatitev, saj dva tisoč temno zelenih tablic z rastlinskimi imeni označuje dobro tretjino vseh lesnatih rastlin, ki so zbrane v Volčjem Potoku. Hortikulturni strokovnjak univ. dipl. ing. agr. Matjaž Mast-nak je namreč na novo označil in poimenoval veliko drevesnih vrst, grmovnic in cvetja. Delo je bilo zahtevno in v omejenem času dobrega leta ni uspel natančno botanično določiti vseh popisanih in v ar-boretskih zbirkah evidentiranih rastlin - kar 5636 dreves in skupin grmovnic. Priložnost za predstavitev v času velike cvetlične razstave v Arboretumu Volčji Potok so poleg bližnjih občin našli tudi slovenski cvetličarji in vrtnarji, ki so na dva tisoč kvadratnih metrih pokritih površin razstavili cvetlične aranžmaje, razstavljala vrtnega pohištva, vodnjakov, okrasnega kamna in bazenov. Pred vhodom v arboretumski park pa so cvetličarji in vrtnarji ponujali rezano cvetje, lončnice, balkonsko cvetje, najrazličnejše sadike, zemljo, opremo in nasploh vse, kar potrebujemo za ureditev vrtov, nasadov, parkov. Zanimivost letošnje razstave so bili likovni izdelki, ki so jih pripravili študentje tretjega letnika Akademije za likovno umetnost, predvsem pa konjeniške prireditve, ki so se zaključile s tradicionalnim prvomajskim turnirjem v preskakovanju zaprek. Ker predstavlja tekma začetek konjeniške sezone, se turnirja udeležuje večina najboljših slovenskih tekmovalcev, letos pa so prišli tudi iz Hrvaške in Italije. Prav tako je bilo veliko tudi gledalcev, saj je konjeniški šport zanimiv, še zlasti v prelepem naravnem okolju Arboretuma Volčji Potok. SAŠA MEJAČ Sprehodu po cvetočem parku lahko dodamo kanček kulturnega pridiha z obiskom galerije, v koterije stalna zbirka del znanega slovenskega kiparja Janeza Boljke. VRTNARSTVO GAŠPERLIN Vrtnarska trgovina in vzgoja Moste 99 pri Komendi, tel.: 01/0341-471 PESTRA IZBIRA CVETJA ZA PARKE, GREDICE IN GROBOVE • VODENICE novđgvinejđ • ENOLETNICE begonije, tagetes, salvije, ageratum, vodenke, ga?anije, cinerarije... •TRAJNICE • VERBENE, TEMARl, TAPVJEN ... • BRSUANKE, PELARGONDE, SURtlNDE • SADIKE ZELENJAVE in SEMENA • ZEMLJA, KORITA in LONCI ?a roje. •SOBNE RASTLINE Odprto od S. do 19. ure. oh sobotah d<< 13. tire. Če želite prav vašo velikost stanovanja, bo treba pohiteti! GRTO VRBOVEC NAZARJE tel.: 063/838-80-78 \AJI GODNEJŠE PONUD S HRVAŠKE OBALE /.: / dni, rwc, polp., od 18.500 do 24.7 app. 7 dni, 1/4, v glavni sezoni, 70.74) Popusti: za upokojence, študente in otro DODATNI POPUSTI ZA PRIJAVE VMAJI NON-slop, tuw sosoie ffv meu£ 10 11. maja 2000 PREDSTAVLJAMO Kamniški OBČAN Biseroporočenca Jožefa in Jože Svete z Bakovnika 1 Že lansko leto sta proslavila svoj skupni jubilej. Predstavniki Društva upokojencev Kamnik Marjana, Iva in Stane smo ju obiskali 3. aprila. V prijetnem razgovoru smo prehodili pot obeh jubilantov, se pomenili o pomembnih dogodkih, ki sta jih doživela na svoji poti, seveda pa smo obudili še marsikatero drugo za- zelo rada potovala. Obiskala sta številne kraje, tudi gore so ju vabile; sama pa se je s srcem posvetila domu in obdelavi vrtička ob hišici, kjer danes prebivata. Poročila sta se 29. 1939 v Kamniku, nedolgo zatem ko sta se spoznala v Stolu. Bisernik Jože Svete je bil rojen 22. junija 1913 v Iški Loki '.T::~;r::;\ mi li i Jote in Joiefa Svete, dobre volje ob našem obisku. nimivost, ki se je z veseljem spominjata Jožefa ali kar Pepca, kot so jo klicali domači, je bila rojena 16. marca 1919 v Kramar-jevi družini v Starih Selih v Tuhinjski dolini. Bilo je 5 otrok. Oče je tesariL mati pa je skrbela za številno, družino. Šolo je obiskovala v Zg. Tuhinju. Komaj 13-letna je odšla delat na kmetijo. Već let kasneje so se razmere nekoliko izboljšale, posebej ko je leta 1938 dobila zaposlitev pri Remcu oziroma sedanjem podjetju Stol. Navajena vsakih del in marljiva je pri delu napredovala. Postala je mojstrica lakirnice in na tem delovnem mestu ostala vse do upokojitve leta 1970. Svoje življenje je posvetila zakona Z možem Jožetom sta v revni družini. Oče je bil dninar in je iskal priložnostna dela. Mala kmetija ni omogočala preživetja družine s tremi otroki. Osnovno šolo je obiskoval na Igu. Že kot mladoletnemu otroku so mu umrli starši. Star komaj 12 let je tako moral služiti na kmetijah. Imel je srečo in izučil^se je za kolarja. Leta 1938 ga je življenje pripeljalo v Kamnik v tovarno Remc. Tu je začel tudi skupno pot z Jožefo. Kot delaven človek, ki ga je življenje oblikovalo ob trdih pogojih za preživetje, je kmalu delal kot mizar, napredoval do mojstra, vse do upokojitve. Tako kot večini letošnjih slavljencev tudi njemu ni prizanesla II. svetovna vojna. Aktivno se je vključil v osvobodilno gibanje in priznali so mu ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o.. DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) - strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) - elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom . USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisia - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: jezikovni in računalniški Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. (061) 711 -082 in (061) 712-278. status vojnega veterana. Oba jubilanta sta za vestno delo v podjetju prejela številna priznanja in pohvale. V letu 1947 sta naša slavljen-ca pričela z gradnjo lastne hišice. To je bila njuna velika srčna želja. Že po kratkem času sta se lahko zasilno vselila in nato hišico dograjevala in jo po nekaj letih dokončno zgra-dila. V njej preživljata «■ jesen svojega življenja, zadovoljna in ponosna. Zlato poroko 1989 le-HB ta sta potrdila na Občini, sedanjo BISERNO poroko pa sta slavila v družbi znancev in pri-I jateljev. 60 let skupnega življenja je zanjo kar prehitro minilo. Nad ničemer se ne pritožujeta. Se nekaj let nazaj je Jože tudi vneto gobaril in gojil kanarčke, sedaj pa oba, tudi zaradi let, mirno preživljata prijetne urice na svojem domovanju. STANE SIMŠIČ Glasbeni portret Janeza Majcenoviča na samostojni zgoščenki Podati hočem ti srce... Te dni je je znani Kamničan, dolgoletni pevec lire in sedaj Kamniških kolednikov, Janez Majcenovič izdal svojo prvo samostojno zgoščenko in kaseto s 17 cerkvenimi pesmimi, kiji je dal ime Podali hočem ti srce po pesmi Josipa Sicherla. »Želel sem posneti in ohraniti to, kar pojem že 50 let,«je dejalJanez. Tako se je petim kasetam, kijih je Majcenovič posnel s Kamniškimi koledniki, pridružila še prva in zadnja samostojna, kol pravi sam. Pri tem glasbenem projektu so sodelovali tudi Mešani pevski zbor Cantemus z zborovodjem Janezom Klobčarjem, sopranistka Polona Pogačar, tenorist Metod Palčič. 7m orgelsko spremljavo pa sla poskrbela Sebaslijan Vrhovnik in Dominik Krt, nekaj skladb pa je priredil in na citrah spremljal Tomaž Plahutnik. Vse skladbe je posnel in zgoščenko tudi založil Dre-am studio Krt. Janez Majcenovič je v sjiremni besedi k zgoščenki opisal svojo f>evsko pol. To ježe v rosnih letih usmerjal njegov oče Jože, ki je v mladosti tudi sam rad prepeval po haloš-kih bregovih in grapah. Začetki poti segajo v otroški zbor pri kamniških frančiškanih, ki ga je vodil zborovodja in skladatelj Avgust Cerer, prek šutenskega zbora pod vodstvom Cirila Vremšaka in organista Viktorja Mihelčiča in kasneje s sodelovanjem vrhunskega orglarja Huberta Berganla - Zlata. Janezova ljubezen do lepe slovenske pesmi seje krefnla tudi v pevskem zboru Planika, ki ga je vodil Viktor Mihel- čičin nato v Akademskem }>evskem zboru Tone Tomšič pod vodstvom Radovana Gobca in seveda v 30 letih prepevanja v zboru prvega slovenskega društva Lira z zborovodjem Šumom Vremšakom. Svojo bogato glasbeno pot Janez Majcenovičnadaju je uglasbenem triu Kamniški koledniki skupaj z basistom Rokom Lapom in citrarjem Tomažem Plahutnikom. Z glasbeno dediščino stranjskega župnika Franceta Gačnika kot pravi Janez, so Koledniki\prepotovali velik del sveta. »Zeljo, da bi posnel nekatere cerkvene pes mi, sem nosil v sebi že dolgo,« pravi Janez. »IJogum mije dal vsestranski glasbenik Dominik. Krt, kije realiziral že vrsto podobnih projektov.* Z mladimi pevci Cantemusa, s solistoma Polono Pogačar in Metodom Palčičem ter z organislom Sebastijanom Vrhovnikom je zborovodji Janezu Klobčarju uspelo, da so v osmih pesmih jnedstavili cerkveno leto in s pomočjo Dominika Krta (orgle) in Tomaža Plahutnika (citre) nekaj pesmi iz repertoarja pogrebnih maš. Kol [>ravi Janez Majcenovič, so ga pri izbiranju pesmi sjiremljali spomini na organiste in pevce, ki so že »onkraj, kjer vlada le mir«, kot pravi črnska duhovna pesem Reka globoka v jmredbiJaneza Močnika, s katero avtor zaključuje J^rogram na zgoščenki F. SVETELJ KAMNIŠKI TENORIST Z ZLATIM GLASOM Enaindvajsetletni kamniški tenorist Sebastjan Vrhovnik je konec marca na 29. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije dosegel svoj največji uspeh. Že v rosnih letih je posegal po glasbenih nagradah, saj je v nižji glasbeni šoli pod mentorstvom prof. Marije Holcar na državnem tekmovanju mladih glasbenikov v disciplini klavirski duo prejel zlato regionalno priznanje in državno bronasto plaketo. Po SEBASTJAN VRHOVNIK uspešno zaključeni teoretski smeri na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani sedaj nadaljuje študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poleg študija na AG obiskuje tudi I. letnik Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, smer in-strumentalist/solopevec v razredu prof. D. Cestnik Spasič. Med študijem pa Sebastjan zagotovo ni pozabil na glasbene nagrade. V letošnjem letu je tako nastopil na regionalnem tekmovanju mladih glasbenikov Ljubljani, kjer je v kategoriji I. solo petje (v kate- ri nastopajo moški do 22 let) prejele zlato priznanje. V skupini devetih tekmovalcev se je Sebaslijan odlično odrezal tudi na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, kjer je s svojim programom (Giordani: Caro mio ben, Čajkovski: Na plesu, Volarič: Rožmarin) navdušil člane žirije, ki so mu prisodili II. nagrado in zlato plaketo. Da ta nagrada ni naključje potrjuje tudi Sebastjanovo uspešno delovanje v različnih zborih. Leta 1998 je uspešno opravil avdicijo za evropski zbor mla-dih-Euro-pean Youth Choir, s ka-terim je leta 1998 sodeloval na mk turneji po U H Španiji Franciji, H lansko leto pa na turneji po Nemčiji, Švici in Franciji. V letošnjem letu je tudi član projektnega komornega zbora Sloveni-cum pod vodstvom Uroša Lajovi-ca. Sebastjan je glasbeno dejaven tudi v Kamniku, saj poučuje v Glasbeni šoli Kamnik, je umetniški vodja MPZ Solidarnost in član vokalne skupine Ecce. Kdor pozna Sebastjana, ve, da v njegovi bližini ni nikoli tišine, saj si ves čas prepeva. Da bi Kamničane njegov glas in ljubezen do glasbe še dolgo razveseljevala, mu Želi BOJANA KLEMENC Veseli nedeljci pri Marjanci Skoraj vsako nedeljo se skupina prijateljev srečuje v gostišču Pri Marjanci (prostori Društva upokojencev Kamnik). Snidejo se ob vsakem vremenu, vedno razpoloženi ob kavici, kozarčku vina ali steklenici piva. O tem kaj jih nedeljskega dopoldneva »potegne« k Marjanci, so bili pripravljeni takoj poklepetati. Prihajajo zato, ker se kot prijatelji med tednom ne vidijo: večina jih je sicer iz Kamnika, so pa tudi it Podgorja in Tunjic. Ob takem srečanju premeljejo vse zanimivosti, tudi gospodarske, spomladi se pogovorijo o sajenju na vrtovih, zanimive so čebele... Marsikdaj se spomnijo prijateljev, kijih ni več, mnogokrat pogovor nanese na družinske razmere, na posamezne težave in vesele dogodke. Seveda so spomini na mlada leta še vedno živi, radi se spominjajo vasovanja in vrste vragolij, kjer so bili nekoč udeleženi, tudi misli na dekleta še niso pozabljena. Ob tem pa se pomenljivo posmejijo. V tej skupini se družijo le moški. Vsi zatrjujejo, da so srečno poročeni, imajo že odrasle otroke in tudi že več vnukov, njihove žene pa doma vsako nedeljo dopoldne v miru pripravljajo okusno kosilo. »Pa naj še rečejo, da ni lepo!« kar v en glas povedo, zatem koje foto aparat zadnjič škljocnil. »Pa brez zamere!« so še rekli. STANE SIMŠIČ Nedeljski klepet: z leve Franc Zore, Janez Weis, Ivan Štele, Vinko Hribar, Tone Sršen, Joie Vavpetič, Janez Tičar in Peter Vidic. Kon Tiki Šolar d.o.o. SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPUCA), tel.: 8310-380 DRŽAVA SODELUJE PRI NAKUPU SONČNIH KOLEKTORJEV IN TOPLOTNIH ČRPALK Informacije: KON TIKI ŠOLAR d.o.o. Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA) Tel.: 8310-380 ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o, DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 KNJIG0VEŠTV0 IN KARTONAŽA, TISK... Poleg ostalih grafičnih storitev vam nudimo tudi knjigoveške storitve: vezava diplomskih nalog, uradnih listov, knjig, prevezava starih knjig, albumov, izdelava albumov... Kamniški OBČAN ZA RAZVEDRILO IL maja 2000 11 AVTOR: JOŽEF CAJHEN M00GRM PliS RISANI FILM |MUSI IMANSKA DOBRODELNA USIANOVA BOJNI STRUP SVETLOBA PRED TEMO I GRENAK APERITIV KUŽNA IN NALEZLJIVA VIRUSNA BOLEZEN PARKLARJEV (GOVEDI) ZNANA GOSTILNA V LJUBLJANI PRISTANIŠČI NA SUNDS-KEM OTOKU BALI JASNA TEPINA sl. jazzovski Gl asbinik (andrej) kdor živi TVORBA ZGOŠČENIH VODNIH HLAPOV V OZRAČJU ČRKOVNICA "A PISAINFM STROJU TIPKOVNICA Švicarski predsednik (adolf) PEVK PESTNER PUŠČANJE DENARJA V OBTOK POPOINA TORBA AL I VREČA. CULICA VETRNI JOPIČ JEZERO V ZAH TURČIJI v dvojni m zakonu PLIN IZ SKUPINE METANOV. V GOSPODINJSTVU KOT GORIVO VOJAŠKO POROČILO PRIPOVED V NEVEZANI BESEDI KRAJ PRI CERKNICI DEL LETALA DVOJNA POTEZA PRI SAHU ZDRAVILNA RASTLINA VZHOD GORA IN RUDNIK V SRBIJI ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA Skoda, okvara oslov glas NEPORASLO MESTO v GOZDU kristusov nauk ŠPORTNI ČOLN KOLESARSKI KLUB ROG(KR) NUSA HRV. PEVKA TOME LISAC PAČ, vendar hol igralka gardner DRAG KAMEN GOSPODARSKA [ NOTA PROIZVOD-NJE ALI TRGOVINE NAPUČILO, NADAV NORMAN TOKAR KEM. SNOV ZA UGOTAVLJANJE SEST SPOJIN KOSIAN.I VEČJA POSODA ZA VINO SREDIŠČE HRV, ZAGORJA OVČAR, PLANŠAR IVJE. TANEK LED kraj pri ljubljani OČESNA Sarfnica kuhinjska posoda za praženjf in pečenji kronika, 11 [opisi SL. PEVKA VRCKOVNIK O/NAKA ZA SOMBOR BLAGO ZA OVIJANJE STOPALA IN TAKO DALJE (KR.) višja vzpetina Srni hrast SL, PESNICA IN POP PEVKA BUDAU IGOR LIKAR LEA RIBARIČ VRSTA SMUČARSKIH VEZI abrahamov sin NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA NEENAKOSTR. CETVEROKOTNIK, KI IMA DVE VZPOR. STRAN. MESEC >MI2ID( IZRASTEK NA GLAVI ELASTIČNA SNOV SEMENIŠČE IZOBČENJE IZ CERKVE SADNI škoDLJIVEC VELEMESTNO ZABAVIŠČE BAVER TABLETE PROTI BOLEČINAM RAZSTAVA VSAKO DRUGO LETO GROBO ORIENTALSKO DOMAČE SUKNO VRSTA SKOUKE NASTAJANJE KFMICNIH SPOJIN IZ PRVIN DEJ 90MLA PRI KOLESU NOGALNIK ŽENSKA. KI TARE LAN dve izbrani družbi daljše časovno obdobje sl. pes, IN pisatelj (josip) drag kamen vijol barve glasnik, kurir najvišji vrh pirenejev v Španiji vrsta višnje PRITOK SAVINJE. KI TEČE SKOZI VELENJE SL, PISATELJ S PRAVIM IMENOM DRAGO DRUSKOVlC UPRAVNO SREDIŠČE V ROMUNIJI TOPOT S KOPITI DOBA, VEK KSENIJA ERKER TOK TUIEC R. vSfOFJI loki, pritok save vatroslav oblak DOTOK ZA MLIN PITJE ČISTE VODE ZA DOBRO ZDRAVJE Pitje čiste pitne vode je zelo koristno. Po zadnjih od kritjih o vplivu čiste vode na človeško telo lahko rečemo, da je čista voda »eliksir življenja«. V dveh stavkih smo trikrat zapisali Cista voda Gotovo ste se vprašali - kaj pa cista voda sploh je? Če se vrnemo v otroški svet, ko smo Se prebirali pravljice, si /. lahkoto prikličemo v spomin spoznanje, da se da ' niso premagati žalost, bolezen in celo smrt. Rosa je bila in je v prenckateri Prnvljici čudežni napitek. S tem se danes strinja celo znanost. Res je. da znanost nc govori o rosi, temveč o čisti veska, zmanjšuje SEČNi) KISLINO in HOLESTEROL Tudi pri ZOŽENJU ŽIL (»kadilska noga«) je kopriva v veliko pomoč. Marsikateremu člove- ku, ki boluje za tem, bi bila Jjrihranjena amjm tacija noge, če bi si noge pravočasno kopal v ko-peti iz koprivnih korenin. Pozdravimo si tudi ekceme, glivična oholi' nja, če dalj časa uživamo surove koprive ali j/i jemo čaj. Zelo dobro sredstvo za nego lasiiča je kopriv-ni izvleček. Pomaga posebno pri izpuščajih na lasišču. UPORABA: Najboljši zdravilni učinek dosežemo, če uži varno sveže, surove vršičke mladih kofmv. Nabiramo jih z rokavicami, operemo, damo na desko, jih z nožem najprej malo fjotolčemo, da manj pečejo, nato pa jih drobno nasekljamo tik preden jih uporabimo. V majhnih količinah jih potresem« J>o katerikoli šolali, ohlajeni juhi in drugih jedeh. Tako dobimo vse koristne vilami ne, minerale, encime, vse odkrile in še neodkri le snovi, kijih vsebuje kopriva v nespremenjeni naravni obliki. To je hkrati tudi najbolj eno slaven način uporabe. NAJBOLJŠA ŠP1NAČA je iz kopriv! Kuhamo 10 minut, nakar jih zelo na drobno sesekljamo ali zmiksdnio. Ž drugimi jedrni J>a kopriv ne smemo kuhali, ker s tem izgube svoje delovanje. ČAJ naj ne bo močen! 1 zvrhano čajno žličko damo v 1/41 vrele vode in takoj odstavimo in kmalu popijemo. Pijemo ga brez sladkorja. Za boljši okus lahko dodamo kamilico ali meto TINKTURA Z narezanimi koreninami napolnimo stekle nico, prelijemo z žganjem in Jx/stavimo za 14 dni na toplo mesto ZA UMIVANJE GIA VE prelijemo sveže ali suhe kofmve s hladno vodo, zavremo in uporabi mo. Korenine pa namočimo čez noč, zavremo in pustimo stati vsaj 10 minul. Koftriv odslej ne boste več zaničevali, kajne? V vrtu ali v okolici hiše pustile grmiček, da bodo vedno jm roki, ko jih boste Jmlrebovali! Upam, da sem vas prepričala o zdravilnih učinkih čemaža in kojmv in da odslej ne bos te več hodili kar mimo, amj/ak te boste sklonili in jih z vsem spoštovanjem nabrali in jih uporabili v prid lastnemu zdravju. DRAGICA PRIEDL 12 11. maja 2000 ŠPORT Kamniški OBČAN ŠPORTNE NOVICE Gorsko kolesarstvo Štiri zmage Calcita za uvod v sezono Skromnost je najboljša vaba na lovu za hvalo, so rekli včasih. Vendar so štiri zmage kamniških gorskih kolesarjev KD CALCIT Kamnik na prvi dirki slovenskega pokala v novi sezoni razlog, da prehitimo skromnost. S svojo pridnostjo se vsakdo sme pohvaliti, pravijo. Kraj Glančnik na Pohorju je sicer daleč od velikega števila oči, vendar dovolj blizu, da nismo zgrešili prav ničesar. Za začetek dirka dečkov. Z veliko prednostjo prvi v cilju Luka Kodra. Odličen začetek je nadaljeval Boštjan Hribovšek med mlajšimi mladinci. Tekmeci in gledalci niso mogli verjeti, da so rezultati pravilni. Dotedaj vodilnega tekmeca z Gorenjske je prehitel 200 metrov pred ciljem, po uri in pol dirkanja na zelo težki progi z zelo strmimi vzponi. In Boštjan je verjetno edini, ki na svojem kolesu še nima sprednjega vzmetenja, zato je v spustih izgubljal na desetine sekund. Za posladek dirka članov kategorij elite in do 23 let. Tadej Trobevšek je bil dolgo na drugem mestu med mlajšimi, takoj za Rokom Drašlerjem, ki se z našima dobrima znancema kamniških dirk Juretom Golčerjem in Primožem Štrancarjem še bori za vozovnico za Sydney. In ker šport enim prinese, drugim lahko tudi nenadejano odnese, se je Drašlerju na njegovem kolesu nato kar dvakrat strgala veriga. Tadeju se je tako odprla pot do lepe zmage. In kdo je bil četrti zmagovalec? Med vojaki si jo je pri-vozil Mitja Muhvič, sicer zvesti član Calcita pred in tudi po služenju vojaškega roka. Za posladek še ostale »obrobne« uvrstitve. Sandi Srdar drugi in Metod Močnik tretji med mastersi. Domen Berlic peti med mlajšimi mladinci. Med člani elite je bil najbolj opazen Primož Grkman na 13. mestu. Da pa bo vse imelo nekakšen pridih primerjave, kaj rezultati letos združenega kluba ŠD Calcit Ročk Shox teama in Kolesarskega društva Kamnik, ki sedaj nosi ime KD Calcit Kamnik, pomenijo le podatek, da so trije najboljši slovenski gorski kolesarji uvrščeni med najboljših sedemdeset na lestvici UCI in da je Slovenija med najboljšimi 15 držami na svetu. Kakšna je pot do zmag pa prihodnjič. Kamničani na domači tekmi preveč gostoljubni? Da je tekma lahko nekaj posebnega, da izstopa v poplavi podobnih prireditev, mora imeti pač nekaj enkratnega, edinstvenega, ... Ko je pred tremi leti luč zagledala ideja o dirki gorskih kolesarjev na ravnicah Mengeškega polja, ki naj bi spominjala na slavno francosko cestno stoletno klasika Pariz - Roubaix. nihče ni vedel, kakšen bo sploh odziv. Po četrti ponovitvi ni nobenega dvoma več. Slovenski Pariz-Roubaix ima brez. lažne hvale lep ugled. Zaradi natrpanega sporeda uvodnih dirk je bil odziv tekmovalcev za desetino skromnejši kot lanski, vendar vse drugo govori samo. V ospredju SO sama velika imena gorskega kolesarstva. Lepo število gledalcev, lep odziv v medijih. Tudi na organizacijo ni bilo pritožb. Časomerilci so dobili celo nekaj ponudb za druge dirke, če ne bi bili zasedeni z posvetnimi zadevami. In komu je priznanja podelil kamniški župan Tone Smolnikar? Zmagal je štajerski guru gorskega kolesarstva, Marjan Jauk. Kamničani so svoj paket začeli po pni deseterici. Presenetljivo je bil najhitrejši »newprofi« Grega Arbajter (11, mesto). Dve sekundi za njim je ciljno črto na travnatem letališču Aerokluba Kamnik prevozil Jure Kukovič. Zmagovalec slovenskega pokala kategorije do 23 let Tadej Trobevšek je bil 16., Metod Močnik 17.. Primož. Grkman 20. in Sandi Srdar na 22. mestu. »Gostoljubje« kolesarjev Calcita je bilo torej popolno. Med mladinci - zmagal je Anže Bizjak (Sova Scott) je bil v enotni konkurenci Boštjan Hribov-tek osmi, Karlo Prelesnik pa 13. Med dekleti je bila v dvoboju najboljših slovenskih gorskih kolesark v tej sezoni Blaža Klemenčič hitrejša od Kamničan-ke Ane Podpečan. članice kluba Swatch Novice Extreme. Da pa vse le ni šlo izven občine Kamnik, je poskrbel Domen Berlic, zmagovalec dirke dečkov in tudi občinski osnovnošolski prvak. Drugi je bil Luka Kodra, tretji Mohor Vrhovnik in četrti Tadej Berlic. Med osnovnošolkami je bila daleč, daleč najhitrejša Špela Bizjak. METOD MOČNIK KVALITETNO FOTOKOPIRANJE mm**-^^^^^^^ Lasersko fotokopiranje načrtov Skaniranje PLOT AN JE 20b SIT 650 SIT 310 SIT FORMAT KOPIJE ŠIRINE 90 CM DOLŽINE 5000 CM Načrte tudi ob režemo in zložimo Načrte nam lahko pošljete tudi preko e-mail-8 COLOP KOPIJA SAMO 180 SIT j ;S Lasersko printanje dokumentov A4 13 SIT DIGITALNA LASERSKA FOTOKOPIJA SAMO 13 SIT FOTOKOPIRNICA JE ODPRTA 00 7.00 DO 1 9.0G OB SOBOTAH OD B.OO DO 1 S.OO_ OBIŠČITE NAS v pritličju upravne stavbe tovarne LIP v Preserjah pri Radomljab «061 7227-457, 7228-018, 7228-973, 7338-974 0 rt 0 T 0 TJ > c S3 < N 3 D "" a < Šestošolec Haris Odobašič uspešen na karate turnirju V soboto, 11. marca, je karate klub »Kimon« iz Ljubljane organiziral že 14. turnir v karateju Imenovan »Kimon 2000«. Udeležilo se ga je veliko število tekmovalk in tekmovalcev, predvsem iz osrednje in zahodne Slovenije. Najboljši med njimi so prejeli medalje, vsi tekmovalci pa praktične nagrade. Trener in glavni organizator turnirja je tekmovanje ocenil kot eno izmed najkvalitetnejših doslej, saj so bili med tekmovalci tudi državni prvaki in prvakinje, Iz karate šole »Dynamica« so se tekmovanja udeležili štirje tekmovalci - Klemen Konjar, Edvard lavrič, Blaž Rujh nik in Haris Odobašič. Klemen Konjarje med člani najprej nastopil v prikazu kate in v tej kategoriji osvojil bronasto medaljo. Nato j>a je tekmoval ludi v prostem boju, imenovanem »jiju kumite«, in za dvema tekmovalcema iz karate kluba »Shotokan« iz Kranja zasedel tretje mesto. Naš drugi tekmovalec, Haris Odobašič, nosilec zelenega j/asu, je nastopil v kategoriji mlajših mladincev in z zelo samozavestnim nastopom osvojil srebrno medaljo v kalah. Vsem našim tekmovalcem čestitamo, saj se zavedamo, daje vsako izvajanje kate, kot se imenuje sistematično organiziran sklop obrambne in najmdalne tehnike, izvedene v smiselni celoti v obliki obrambe proti enemu ali več najjadalcem, odsev rednega treninga. Gibi v tehniki, ki so navidez enostavni, zahtevajo večletno sistematično učenje, nadzorovano s strani strokovnjaka. V trening je nujno potrebno vključiti načela, ki niso značilna samo za karate, amftak tudi za druge športe: pravilnost izvedbe giba, skladno in hitro delovanje mišičnega sistema, to je kontrakcija (napenjanje) in dekontrakcije (sproš čanje) mišic, ritem pri povezovanju različnih gibov, najvažnejše načelo -pravilno dihanje z vsemi pljuči in ne le z zgornjim delom. Karate omogoča skladen telesni in duševni razvoj, pravzaprav se predstavlja v načinu življenja oziroma poti skozi življenje, ki jo zapišemo s karate-do. Omogočimo otrokom, da se seznanijo s tem športom. Vsak tankočuten trener bo znal izkoristi M igro, ki ima lahko v sebi tudi prvine tekmovanja in tako mlada učenka, učenca naučil abecede kara teja. VESNA GORJAN Posnetek s tekmovanja v Ljubljani. Najboljša tekmovalca karale šole »I)ynamica« (od leve proti desni) Haris Odobašič in Klemen Konjar. DELOVNO IN USPEŠNO V marcu in aprilu smo člani Kanite sekcije Virtus Duplica imeli obilo dela. Najprej smo 25. marca sodelovali na II. odprtem prvenstvu občine Šentilj, ki je potekalo v športni dvorani na Zgornji Velki. tekmovanja se je udeležilo II ekip s skupno 150 tekmovalci. Naše vrste so zastopali: Boštjan Tomelj, David Martine, Katarina Stanič, MatcvZ Varšek, Urban Čadež, Boštjan Repenšek, Saša in Urška Grilc. Na koncu tekmovanja je Mevludin Mehovič v svoji kategoriji zasedel 2. mesto, Boštjan Tomelj 3. mesto in ravno tako 3. mesto Saša Grilc. 5.-8. mesto pa so zasedli Rok Kladnik. Kristjan Zupančič in Katarina Stanič. Od 29. marca do 2. aprila smo na Pokljuki imeli priprave za prihodnje tekme. Poleg treningov, ki so potekali dvakrat dnevno, smo si popestrili Življenje s sankanjem, kepanjem, ogledi video posnetkov tekmovanj, karaokami. tekmovanjem v namiznem hokeju idr.. Kol zanimivost naj omenim, da smo kol del treninga tekli bosi po snegu. Boštjan in Tina Tomelj sta opravljala izpil za 3. kyn (zeleni pas) in bila uspešna. X. aprila je v Ljubljani je potekala I. pokalna tekma za dečke in deklice, ki jo je organizirala Karate zveza Slovenije. Tekmovanja se jc udeležilo okoli 200 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v različne kategorije. Naši tekmovalci so bili: Tanja Božič, Kristjan Zupančič. Gregor Vrhovnik, Rok Kladnik. Urban in Matevž Varšek, Tina in Boštjan Tomelj ter Barbara Mirkovič. Najbolje sta se izkazala Tanja Božič z 2. mestom in Kristjan Zupančič s 3. mestom v svoji kategoriji. Drugi tekmovalci pa tokrat žal niso pokazali dovolj znanja ali pa jim je le športna sreča obrnila hrbet in so ostali brez uvrstitev. Naslednji vikend, lo je 16.aprila so se na državnem prvenslvii pomerili najstarejši tekmovalci in sicer: Stanko Česen, Marko Urh, Gregor Gregorič ter Saša in Urška Cirile Največ uspeha je imela lirškaGrilc, saj je v kategoriji članic - 53 kg. borbe, osvojila odlično 2. mesto. Ostali tekmovalci pa so ostali brez boljših uvrstilev. Poleg vseh tekmovalnih dejavnosti smo organizirali še opravljanje izpitov za začetnike. Od desetih kandidatov jih je osem izpit opravilo brez napak, dva pa sta izpit opravila pogojno, kar pomeni, da bosta morala popraviti napake, drugače izpito nc bosta mogla opravljali. Do konca junija nas čaka državno prvenstvo za dečke in deklice ter ekipno za člane in članice. Najverjetneje pa Sc izlet v Italijo in na koncu zaslužene počitnice do septembra, ko se ponovno dobimo v telovadnici. VLADIMIR STANIČ Tekmovalci POLETA »odprli« sezono Po uspešnem zimskem obdobju - jadralni padalci kamniškega kluba POLET šo namreč osvojili prvo mesto v tako imenovani zimski ligi - se je pričela sezona tekmovanj v preletih. Zimska liga predstavlja sklop tekmovanj, organiziranih na letalnih terenih na Primorskem, ki predstavljajo odličen trening tekmovalcem pred pričetkom tiste prave sezone tekmovanj, obenem pa so ta tekmovanja tudi nekakšno merilo kvalitete in pripravljenosti posameznih tekmovalcev. Kot rečeno, je kamniški POLET med klubi osvojil prvo mesto, Rok Do-linšek, temovalec POLETA, pa je zmagal v posamični konkurenci. Obetavno! Kot je zadnjih nekaj let v navadi so sc prva letošnja tekmovanja v preletih, v sklopu tekmovanj pod imenom LIGA 2000, odvijala na Primorskem, natančneje na pobočjih nad Vipavsko dolino. Vsak dan se je z vzletišča na Kovku, ki leži na robu Trnovske planote, pognalo v zrak 70 tekmovalcev iz šestnajstih slovenskih klubov in društev, in nekaj tekmovalcev iz tujine, predvsem Čehov. Prvi dan so morali tekmovalci v dokaj močnih termičnih dviganjih preleteli razdaljo dolgo 45 kilometrov, drugi dan pa razdaljo dolgo 61 kilometrov. Seveda so oba dneva odlično tekmovali tekmovalci POLETA, ki so prvi dan osvojili drugo, četrto in peto mesto (Zdcšar, Dolinšck in Razingcr), drugi dan pa so osvojili četrto, deveto in deseto mesto (Vidic, Repovž in Jocifj, kar jc skupaj zadoščalo tudi za prepričljivo vodstvo v konkurenci klubskih ekip. Letos je ekipa tekmovalcev kamniškega POLETA izredno številna in najkvalitetnejša doslej. V ekipi, ki tekmuje v LIGI 2000, je dvanajst tekmovalcev, od tega je osem zelo kvalitetnih in vsak od njih jc sposoben zmagati posamično tekmovanje. Tekmovalce vseskozi spremlja štiričlanska spremljevalna »zemeljska« ekipa, ki poskrbi za vse dejavnosti, ki spremljajo takšno ekipo in tekmovanje. Seveda ekipa, predvsem pa tako uspešna, zahteva tudi precejšna vlaganja. Ekipa POLETA je zadnji dve leti najboljša v Sloveniji, Slovensko jadralno padalstvo pa visoko kotira v Evropi (10. mesto med državami), in (udi zaradi tega nam je uspelo pridobiti nekaj močnih sponzorjev, kot DEBTTEL, RED BULI.. Zavarovalnica TRIGLAV, ki so nam zagotovili vsaj del prepotrebnih sredstev. Na žalost pa nam Občina Kamnik nekako ne gre na roko, saj nam praktično vsako leto nameni manj sredstev, čeprav so rezultati vsako leto boljši. Kamniški POLET je v jadralnem padalstvu pojem za odlično organizirano društvo, posledica deset letnega dela pa jc tudi najboljša slovenska jadralno padalska ekipa, ekipa POLITA, in pa seveda odlični posamezniki, ki to ekipo sestavljajo. DO Ekipa tekmovalcev kamniškega POLETA pred pričetkom tekmovanj. Padec z Drenovega griča Teikoje bil" verjeli, čeprav je bil te 2. april S pomembnega gostovanja pri ekipi Dren Dragoma, so modro-Mi prinesli .5 zadetkov. Dosegli niso nobenega. Naključje ? Ne. trener zaradi kazni med gledalci, namestniki na trenerski klopi zbegani in ne samostojni, posamezni rezervni igralci na klopi I svojimi jugovzhorlnimi navadami škodljivi ugledu ktnha. igra/ei na terenu vsccin samim sebi. nel»ije\'ili. /dravdo: most VO .otipati listini, ki lo zaslužijo z odnosom in kvaliteto hkrati. Vsaka tekma mora po stati derhi. »Kakršen oče...« »... takšen sin,« jc na avtobusni postaji komentiral dogodke Miha, privrženec helo-modrih. nekdaj njihov igralec. V mislih je imel .številne rdeče in rumene kar Ione igralcev, prejete zaradi nediscipline, ki je imela zgled pri strokovnem vodstvu. Mnenja ni menjal niti oh zmagi 2:1 nad (skromno) Jevnico. Opozicija Oglasile so sc kukavice iz gnezda pod Starim gladom. Prebudila jih je peta) da Drenovega griča O koaliciji vodstvom kluba imajo vei slišali 'Zahtevajo večje število mest na klopi z« strokovno vodstvo in igralce. Trdijo, da ekipa oh takem nadaljevanju prvenstva, kol kaže sedaj, klopi kmalu ne ho več potrebovala. MM Boštjan Tomelj izvaja kato Tekki shodnu NANJE JE POT DO USPEHA...... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniike tečaje, kot so: VVINDOVVS, WORD za začetnike, EXCEt ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU.. Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel./faks 713-660 - 10% popust nudimo za skupine E-po»ta: cllp©cllp-domzale.«i - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. (lip Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 11. maja 2000 13 Vabljeni v mladinski odsek Planinsko društvo Kamnik jc na veliko področjih zelo uspcSno. a na enem je v zadnjih letih malo popustilo. To jc področje vzgoje mladih planincev. Na Šolah v Ncvljah, Mekinjah in Duplici sicer Uspešno delujejo planinske sekcije oziroma planinski krožki pod vodstvom marljivih mentoric, toda mladinski odsek v Kamniku je praktično zamrl. Da bi ta dejavnost mladih spel zaživela, saj jc veliko bolje koristneje hoditi v prijemi družbi v hribe in se tudi naučiti raznih veščin varnejšega zahajanja višave, doživeti naravo, kot pa brezciljno preživljanje svojega časa samo po raznih lokalih, je PD Kamnik sklenilo ponovno oživiti svoj mladinski odsek. Vodstvo je prevzela Bernarda (ander. Program dela, ki ga je pripravila, jc zelo zanimiv in pester in ga še vedno možno dopolniti ali spremeniti v skladu z željami in potrebami. V društvenih prostorih bo prikaz diapozitivov z alpinističnih podvigov in potepanj po svetu, pa tudi razna predavanja iz tem, zanimivih za varnejšo hojo v hribe: orientacija, prva pomoč, tehnika hoje, poznavanje gorske narave itd. Seveda sc bo pa veliko dogajalo tudi na izletih v naše hribe. Kam vse bodo ti izleti potekali, se bodo člani še dogovorili, možnosti je namreč ogromno. Zato naj vsi, ki so stari od 15 do 20 let, kakšno leto gor ali dol, i" bi radi hodili v hribe, pridejo v sredo, 17. maja, ob 19.00 na Šut-no 42, v prvo nadstropje, kjer ima PD Kamnik svoje prostore. Kdor Pa takrat nc bi mogel priti, naj pride tja čez en teden, to jc 24. maja. Novi vodniki PZS za snežne razmere V soboto in nedeljo 1. in 2. aprila letos so bili na Lipanski planini izpiti za vodnike Planinske zveze Slovenije za snežne razmere. Prvi dan so reševali teste in opravili popravne izpite, drugi dan je sledila izpitna tura Izpita sc je udeležilo 19 kandidatov •z vse Slovenije, ki so pokazali solidno znanje. Med njimi sta bila tudi dva iz, Kamnika (gata UNDIČ in liane OI5KI /A), iz Komende Pa kar šesi (TalJana RAVNIKAR, Zoran SODNIK, Janez. URŠIČ, ■'"žica URŠK', Franc ZARNIK in Irena ZARNIK). Vsi so uspešno opravili izpit. Naziv VZPS za vodenje lahkih snežnih tur pa morajo potrdili šc z. uspešno opravljenim pripravništvom. Boj« Tečaj za varnejšo hojo poleti v hribe - popravek V prejšnji številki Kamniškega občana je bilo objavljeno, da se °o tečaj za varnejšo hojo v hribe začel v torek, 18. maja. To je narobe. Tečaj sc bo začel v torek, 16. maja, ob 17. uri v prostorih PD Kamnik na Šutni 42. IZDELUJEMO: • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje r* ~\ m • elemente za brežine i • tlakovce, plošče V V Z • robnike • tople grede, kompostnike • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo H ui NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ■ 1 SJ ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 Panama VCP - potek prve odprave Predsednik Balinarskega kluba Duplica Stane Kak je ob zaključku tekmovanja podelili medalje najbolje uvrščenim bobnarjem. Klubsko prvenstvo dupliških balinarjev Z optimizmom v novo sezono boto 6. maja, ko se bodo dup-liški balinarji doma pomerili s kranjsko Planino. Sicer pa bodo v II. vzhodni ligi letos sodelovali poleg Dupličanov še balinarji Velenja, Svobode, Zarje, Sodčka Kočevje, Radovljice Al-petoura, EIS Budničarja, Krškega, Fužine-Balinčka in Planine. F. S. Konec aprila, pred začetkom državnega ligaškega tekmovanja, so se na klubskem prvenstvu pomerili člani Balinarskega kluba Duplica. Na večdnevnih srečanjih jc svojo usposobljenost metanja balinarskih krogel preizkusilo 33 članov, ki so tekmovali v treh skupinah: v moštvu I. ekipe, ki tekmuje v II. državni ligi, jc sodelovalo 9 članov, II. ekipo, ta tekmuje v ljubljanski območni ligi, je zastopalo 8 tekmovalcev, v rekreativno veteranski skupini pa je pomerilo svoje moči 16 balinarjev. Med balinarji prve ekipe so se najbolje odrezali Tine Blatnik, Dejan Madžov, Gregor Golob in Roman Lukežič. V drugi ekipi so bili med najboljšimi Gorazd Mlinar, Bojan Žagar, Franc Bc-dič in Pavle Jurač. V najštevilnejši rekreativno veteranski skupini pa so izmed 16 tekmovalcev prva štiri mesta zasedli: Janez Kos, Marjan Prelovšek, Marjan Golob in Igor Drčar. Okrepljeno dupliško moštvo z optimizmom zre v novo balinarsko sezono, ki se je začela v so- Člani prve odprave Panama Village Conccpt Projecta smo se na pot v Panamo odpravili 18. januarja. Odprava je bila petčlanska: Špela Vodlan, Kristina Zadel (študentki veterine), Aljaž Jenič, Vera Zgo-nik (študenta biologije) so tam ostali I mesec, Matej Vrabec (študent medicine) pa dva meseca. Pri zbiranju sredstev so nam finančno največ pomagala podjetja HAL d. o. o., Sava Kranj d. d., Publikum d. o. o. in Amebis d. o. o. Polet do Panama Ci-tya je trajal skupno skoraj 24 ur, tako da smo na cilj prispeli kar precej utrujeni. Na letališču so nas pričakali naši panamski kolegi, s katerimi smo imeli do takrat stike le prek in-terneta. Zvečer so nas nastanili pri svojih družinah, naslednji dan pa Pot v okolici Terie S športom proti drogi Že nekaj let v Sloveniji poteka akcija »Veter v laseh - s športom proti drogi«, ki jo kot vseslovensko akcijo organizira Športna unija Slovenije. V letošnjem letu Občina Kamnik prvič pristopa k tej akciji. Šport in zdravje bi morala biti med seboj tesno povezana Mnogo mladih ljudi išče rešitev za svoje probleme v drogi. Zato je glavni cilj tc akcije razvoj in popularizacija športa pri vseh, zlasti pa p-i mladih. Na igriščih pri OŠ Toma Brejca in v telovadnici pri starem ZD bo organizacijski odbor za izvedbo akcije »Veter v laseh - s športom proti drogi« priredil v SOBOTO, 3. junija, športno rekreativna tekmovanja v odbojki in rolkanju, ki so prvenstveno namenjena osnovnošolski mladini. Priključimo se in na prijeten način združimo prijetno s koristnim, saj je osnovni namen akcije preventiva pred mladostniškim prestopništvom. Podrobnejša pravila tekmovanja bodo predstavljena v naslednji številki Kamniškega občana. smo imeli sestanek na medicinski fakulteti Panamske univerze, kjer so nam ob diapozitivih na kratko predstavili vas Terio, kamor smo bili namenjeni, nam povedali nekaj o kulturnih razlikah med ljudmi iz mesta in vaščani Terie in kako so si oni zamislili potek projekta. Popoldne so nas peljali na kratek ogled mesta, ki ima zelo bogat videz - v njem imajo predstavništva v visokih stolpnicah skoraj vse večje ameriške in evropske banke - zaradi bližine Panamskega prekopa tu poteka živahna trgovina. Vendar pa običajni prebivalci Panama Ci-tya, ki stanujejo v predmestjih in se na delo vozijo kako uro in pol z avtobusom ter običajno delajo vseh 7 dni v tednu, od blišča mestnega središča nimajo prav dosti. (nadaljevanje prihodnjič) MATEJ VRABEC Kamniška 56 Šmarca Kamnik Vsak dan_ ,lwr$tne solate v Odprto: 6" - 24™ nedelja, prazniki: k, 9°° - 24™ V TRGOVINI obutev Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 ODPRTO OD 9. DO 19. URE OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. Prihranek pri opremi že od 179.900 SIT! jod Poiebna »ert|a Peugeot Saint Tropez je opremljena s klimo in ekskluzivnim paketom dodatne opreme. Ponudba velja do razprodaj* zalog. Rodex d.o.o. PEUGEOT Rodex, d.o.o., Rova 3a, Radomlje, tel.: 01/722-77-98,722-81-31,722-88-68 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. i Pripravljeni ■ pozor - kmalu! Novi Seat Leon. Od 24. raja dalje pri vašem trgovcu. :es fi i Tkalska pot 6,1241 KAMNIK Ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061)814-990, servis: (061)735-400 14 11. maja 2000 Kamniški OBČAN Zaposlimo ključavničarja z znanjem elektro varjenja. Prednost imajo mlajši moški. _Tel.: 061 739-130 Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi Živijo v nas in bodo drugič umrli Z nami in v nas. (Tone Pavček) ZAHVALA V 92. letu življenja nas je zapustil nas dragi oće. ded, praded in brat ANDREJ ČIMŽAR * (1908-2000) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sozalje in našega očeta pospremili v tako velikem številu na zadnjo pot. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, svece, svete mase, za ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala PGD Tunjice za posebno izkazano Čast in spremstvo na zadnji poti, župnikoma Pavletu Juhantu in Štefanu Steletu za lep pogrebni obred, pevcem Tunjiškega okteta za zapete pesmi, Valentinu Zabavniku in Marjanu Torkarju za poslovilne besede, zdravnici dr. Pfajfarjevi in osebju Kliničnega centra ter vsem drugim za pomoC v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi Tunjiška Mlaka. Rodica, Florjanovo, Kamnik, Komenda, april 2000 ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po dolgoletni težki bolezni zapustil dragi mož oče, stari ata, brat, stric in tast ANTON PODJED starejši iz Tunjiške Mlake i^. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom. ^HB prijateljem in znancem ter sodelavcem Ko-t^^^B munalnega podjetja Kamnik, ki ste darovali cvetje in svece, nam izrekli sozalje, ter našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku Pavletu juhantu za dolgoletne obiske na domu in za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede, tunjiškim pevcem, zvonarjem in gasilcem. Hvala tudi dr. Ambroževi in patronažni sestri Jani. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom Simonu in Meti Uršič ter Fani Gregi za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi April 2000 Temna noč pokriva zemljo, vsa narava mirno spi. Moje .srce pa ne more spati, ker po tebi hrepeni... ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta in tasta FRANCETA HRIBARJA iz Aškerčeve v Kamniku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. mu podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sozalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu supermarketa na Kranjski cesti, avtoprevozništvu CibaSek, podjetju Menina, patru Miroslavu, neveljskim pevcem za zapete pesmi in Gregorju za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi April 2000 ZAHVALA MemL^. p* *^ Ob smrti našega dragega p m DANILA f ■ ''v,, "' ' -M CERKVENIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, soborcem. sosedom, nekdanjim očetovim in našim soaeiavccm in vsem, ki sie dih z nami na njegovi zadnji potu nam izrazili sozalje ter poklonili cvetje in sveče v njegov spomin. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Kamnik in Nevrološke klinike Ljubljana, Občini Kamnik, članom borčevske organizacije, Filatelističnemu društvu Kamnik in trgovski družbi Vele, d.d. Hvala gospodu Matevžu Koširju, za besede slovesa, pevcem DKD Solidarnost za zapete Zalostinke in solistu na trobenti. Vsi njegovi April 2000 ZAHVALA Nenadoma je kruta usoda v 36. letu življenja iztrgala iz sredine ljubega sina in brata BRANKA SITARJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Brankovim sodelavcem iz Titana in našim sodelavcem iz Svilanita ter vsem, ki ste našega Branka pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje, sveče in za maše, nam pa izrekli sozalje. Hvala dr. Pfajfarjevi za pomoč, ki mu jo je nudila v njegovih zadnjih trenutkih, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Tavčarju iz Titana za besede slovesa in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči vsi njegovi Kamnik. Komenda, april 2000 V naših .srcih ti naprej živiš, z.alo pol nas vodi tja, kjer v tišini .spiš. Tum lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA V 79. letu je tiho zaspala naša draga mama. babica, prababica, sestra, teta in tašča STANISLAVA ZDOVC roj. Kapelari Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, stanovalcem Medvedove 5/b, sosedom in prijateljem, dr. Majdi Ambrož in patronažni sestri Jani Prezelj za skrbno zdravniško pomoč in lajšanje bolečin. Hvala patru Miroslavu za lepo opravljen cerkveni obred. Mestni godbi Kamnik in Igorju Zajcu za odigrano Tišino. Iskrena hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kamnik, april 2000 r Življenje naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj ho roman, kdaj ho končana zadnja stran. ZAHVALA V 76. letu življenja nas je nenadoma zapustil mož, oče, stari ata, brat in stric TONE BERGANT iz Mlake pri Komendi Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in našim sodelavcem za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo našega ata na njegovi zadnji poti. Hvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka, sinova Stane in Tone z družino in drugo sorodstvo April 2000 ZAHVALA V 94. letu nas jc zapustila naša dobra mama, babica in prababica MARIJA TROBEVŠEK roj. Zlatnar iz (.odidi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in drugim, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sozalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano pesem slovesa. Zahvaljujemo sc tudi dr. Plavčcvi za pomoć v poslednjih trenutkih. Žalujoči vsi njeni April 2000 V naših srcih Ti naprej iiviš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka tjubezjii vedno gori in Tvoj nasmeh med nami iivi. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je prenehalo biti dobro srce ljube sestre, svakinje in nećakinje POLDI SEMPRIMOŽNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se lepo poslovili od nje. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, njenim bivšim sodelavcem in znancem za pisna in ustno izrečena sožalja, za besede tolažbe v težkih trenutkih, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za poslovilni obred, ga. Brigiti, ga. Jožici in Mateji ter moškemu pevskemu zboru za skupno zapete poslovilne pesmi, praporščakom in trobentaču za odigrane pesmi slovesa. Žalujoči vsi njeni . Kamnik, april 2000 /n bil .sem žarek na zlati vodi sanj. In bil sem v vetru belih perutnic nemiren plamen, bil .sem ptica, ki skozi daljine šviga kol puščica... ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi dragega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca MATEJA HOMARJA dijaka, roj. 1983 sc zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, delili z nami bolečino, nam izrazili sožalja in pozornost, našemu Mateju pa podarili veliko lepega cvetja in svečk. Hvala dr. Ivanctiču za prvo nudeno pomoč, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, praproščakom GD Nevlje, Se posebej pa Matejevim prijateljem, nekdanjim sošolcem in učiteljem OŠ Frana Albrehta ter sošolcem in profesorjem Srednje šole Domžale, ki ste se s toplimi besedami Sc zadnjič poslovili od naSega Mateja. Žalujoči: mami, oči, brat Jani, dedek Zdravko, teta Mojca z možem Jankom, bratranca Vid in Vasilji ter drugo sorodstvo Vrhpolje, Lukovica, Zg. Praproče, april 2000 Kamniški OBČAN S 061/83 91311 041/662 450 Niti z.hogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 76. letu je prenehalo biti plemenito srce našega očeta MILANA PETKA roj. 1924 iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali premagovati to kruto preizkušnjo s sočustvovanjem, tolažilnimi besedami, s stiski rok, s prisrčnimi in nesebičnimi dejanji. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem. Posebna hvala zdravnicama dr. Pfajfarjevi in dr. Plavčevi, patronažni službi ZD Kamnik, g. župniku Francu Šuštarju, g. Maksu Oecpku za lepo opravljen obred, tunjiskemu oktetu in zvonarjem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi April 2000 * I ZAHVALA Ob prezgodnji smrti dragega sina, brata in strica DUŠANA KOMATARJA iz kosiš se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja in darovano cvetje. Vsi njegovi April 2000 ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice, sestre in lete MARJETE KRAMAR roj. Drolc, p.d. Jeričeve mame iz Zg. Tuhinja sc iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja, sveče, darove za svete maše in številno spremstvo naše mame na zadnji poti. Iz srca zahvala dobrim njenim in našim sosedom, sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, g. župniku, pevcem in trobentaču. Vsem velja naša iskrena zahvala. Žalujoči vsi njeni Zg Tuhinj, april 2000 Ni več trpljenja, ne bolečin. Življenje trudno je končah) svoj boj. ZAHVALA V 88. letu življenja nas je zapustil naš dragi oče, ded, praded, brat in stric JANEZ VRANKAR st. p.d. Bergantov ata iz Lok Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, njegovim in našim sodelavcem iz podjetij KIK, TITAN, STOL in KAM-BUS, prijateljem in znancem ter vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili-na zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, dr. Jermanovi in ga. Rcsnikovi za lajšanje bolezni, trobentaču in pevcem za ganljivo petje, nosilcem praporja in vsem, ki ste nam stali ob strani. Hvala. Vsi njegovi Loke, Hrib, Vrhpolje, Kamnik, I^hovčc, april 2000 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. .1 "%s r ZAHVALA jjk "' '~ ' Ob nenadni, nenadomestljivi in prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica MIHA TREBUŠAKA iz Podgorja 27 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo v njegov zadnji dom. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Ure za zapete pesmi. Žalujoči vsi njegovi April 2000 Kamniški OBČAN 11. maja 2000 1 5 a ''■ 1 Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 7211 229, 7219 230 IATA wxmi*.W.iM»«»w,u* ■P AKCIJA ■ V ZADNJEM HIPI! - odhod 16. mai CIPER Teden dni, hotel**, nočitev/zajtrk, letalo-letalo - 49.900.-TRI DEŽELE (Ciper, Izrael, Egipt) Teden dni, hotel**, 4x noćitev/zajlrk. 3x polni penzion na ladji, lelalo-ladja-lctalo - 98.900.- IzkoristitC enkratno priložnost in združite nekaj dni počitnic na Cipru / razburljivimi ogledi nekaterih svetovnih čudes v Izraelu in Egiptu TRI I )l /I I I sc nikoli niso bile tako lahko dosegljive, potovanje tja pa udobno in poceni. Odhodi vsak torek iz Ljubljane. POHITITE S PRIJAVAMI ZA POČITNICE NA HRVAŠKEM Zahtevajte katalog Poletje 2000! Več kot 60 skrbno izbranih krajev na slovenski in hrvaški obali! Več kot 300 različnih hotelov in apartmajev! _ Otok Brač in Hvar: odhodi ob nedeljah z ljubljanskega letališča od 18. junija dalje Bol - Hotel Ebphusa, 7x polpenzion, letalo-letalo 57.900-Supctar - TN Palma, 7x polpenzion, letalo-letalo 53.400.-Stari Grad na llvaru - Hotel Hclios, 7x polpenzion, letalo-letalo 54.400-Otoka Hvar in Vis ter Makarska riviera: odhodi ob sobotah z ljubljanskega letališča od 24. junija dalje. Hvar (mesto) Hotel Slavija, 7x polpenzion, letalo-letalo 49.700-Komiža - Hotel Biševo, 7x polpenzion. letalo-letalo 58.900-Brela - Hotel Marina, 7x polpenzion, letalo-letalo _57.600,- FORMIIIAKNA VN Monaca v Monte Carlu. odhod 2. jun Ha (bus, 4 dni) KURO 2000 - še nekaj prostih mest za tekme SLO reprezentance! Možnost plačila na obroke. Pokličite za natančnejše informacije! USLUGA TAPETNIŠTVO SPRUK DUŠAN s.p. Krivčevo I2h, Stahovica, tel.: 8325-378 ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA: - preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov - tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo. NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelovanje betonskih"in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.: 061/813-642, 041/680-751, 041/800-946. ZAHVALA V 80. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta in dedka ANTONA MLINARJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli "sozalje, podarili cvetje in sveče ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovnikoma za lepo opravljen obred in pevcem za lepo in ganljivo zapete pesmi. Žalujoči svojci April 2000 /•/,;. ,n tlom je in dvorišče naše oko zaman le iSCe, m vi; tvojm smehljaja, le ,klo tvoja rok ostaja. ZAHVALA v 7i. letu tMtjenja nas |e po tetki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric IVAN MERČUN iz Srednje vasi Iskreno sc zehvtljujemo vsem sorodnikom. ^^,fr^^J^^z očetovim „ok,!.,,,,,,,, ■odetavcem in govorniku ,/ s^"f-"^.^ZZcv Ur m I),,«,,,,., ,„:«!:. Kamnik /a nosalo slovesi., podal |em vu o ,sveCc izražen...../ai,e In darove a »vete maso. Hvaležn. sn»^bj^v^ne» .....M Kammk in holnišme, Ciolmk /a zdravljenje in lajtanje hotoem .x. u zadnjih urafa mijenja Zahvaljujemo , >■ topnik« >» ,ef " "ko.m opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi čustvu Sicdnja vas ,a nesebično potno«. Vso,,,, k, sle nam v lUkih |,u . Ik.n Stali oh slran, in našega oCela pospremili na zadnjo pot, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi April 2000 _______ FDIZEDciSKI SALON Branka Dolenec Kamnik, Ljubljanska 3/d (v Svetilniku) tel.: 83-92-777 Prihajajoče lahkotno poletje prinaša v naš salon za ženske, moške in otroke striženje modnih linij, pramena in barvanje las, tudi moškim, v najrazličnejših odtenkih... Obiščite na« od ponedeljka do petJca od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, KOMENDA, tel.: 01/8341-660 _______________________> tU 2** m ^ 1.000 SIJ KVKE 'N Obesit ***** ym ŠIVIUE IN KROJAČI, OBIŠČITE NAS, SAJ Ml IMAMO VSE ZA VAS I Delovni čas: od 9h do 19h, oh sobotah od 8" do 13h STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan etekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... NSKf A O E T A 2 0 0 0 SUPER CENA KLIME 22.000 SIT za vozila fordfocus z 1.6 motorjem. KOMISIJSKA PRODAJA VOZIL. STARO ZA NOVO. ODKUP VOZIL. KREDIT DO 5 LET KREDIT NA POLOŽNICE. Servis Trzin d.o.o. Ljubljanska 24, Trzin tel. prodaja: 01/721-22-34 tel. servis: 01/724-17-20 Mali oglasi Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041/322-57J. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83-92-017. Enosobno stanovanje 39 m2, lepo in mirno okolje v Radomljah, prodam. Tel.: 041-762-497. Zaposlimo MESARJA za delo v mesnici. Telefon 041-767-339 AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Tel.: 83 91 383, GSM: 041/715 455 S0NY kamere novi modeli v maju na 6 čekov Odprto: 9h-12\ 15h-18h, sobota: 10h-12h. S4M Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom&sam.si http://www. sam. si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st&sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO >• KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE > HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT >■ FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >■ ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO GROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST > ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >- TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VEZA VTODVIGALOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAM.SI Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR VELE prijeten nakup DOM OPREMA KAMNIK Velika izbira koles: . ROG • VVHEELER . QNZIA . DOUGLAS • SCOOT 19. in 20. maja pri nakupu z gotovinskim plačilom 107c : m: i i-f o popust TIP TOP KAMNIK Velika izbira modnih torbic iz usnja in drugih materialov, v različnih barvah že za 2.890,00 SIT o. Vaše malčke lahko oblečete v kvalitetna, udobna oblačila MONTEFIORE, mamice in očki pa si za prihajajoče poletje lahko priskrbite kakovostne, modne kopalke BETI in LISCA. tel.:814-771 Bistriška 10/b, Šmarca, Kamnik tel.: 814-811 LETNI KOMPLETI ZA OTROKE IN ODRASLE HLAČE-PLATNO Z ŽEPI majiCE SPODNJE PERILO '9rišča KRATKE HLAČE §1 I 00 m tenis VZGLAVNIKI m$M°V' obvoznica — MENGEŠ STOL 10% POPUST PRI GOTOUMSKEM NAKUPU HOD 10.000 SIT! Odprto: 8h do 12h in 14h do 19h, ob sobotah od 8h do 12h *5 z. □ s E Ž5 J^MBROŽ g f'ATpONT It & Od 1 Kot? " v Takojšnja dobava vseh modelov. Možnost nakupa brez pologa s kreditom na položnice do 5 let. STARO ZA NOVO. 13. OBLETNICI NAŠEGA PRODAJNEGA SALONA VAM \ NAKUPU MODELOV PALIO, BRAVO, BRAVA, MAREA ODOBRIMO 00 180.000 SIT POPUSTA. PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/2529 070 SKRVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/2529 050 d.o.o. Ljubljana. Kersnikova 10a Telefon: 061/133^040 Faks: 061/318689 Kamnik, Usnjarska ulica 6 đ._. Telefon: 061/817-523 MALI GRAD - KAMNIK _b_bbb_bbbbbbbW "JU >M1 Novost in edinstvena ugodnost ze vse kupce: možnost zavarovanja stanovanjskega posojila s kupljeno novogradnjo. Informacije in prodaja: -vsak delavnik od 9h do 14h / stanovanj za mlade družine po posebnem ___s1.M.r»L^»fcli^ i/ KMETIJSKA TRGOVINA KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT IN KMETIJO VELIKA IZBIRA KRMIL IN ŽIT PO UGODNIH CENAH Možna tudi dostava na dom SADIKE BALKONSKEGA CVETJA IN TRAJNICE BELA in ČRNA FOUJA 2, 4, 6, 8 m ... VRTNE KOSILNICE IN REZERVNI DELI ZA BCS ZELO UGODNO - SLADKOR tO kg, SO k9 Ugodne cene hrane za pse in mačke Pedigree, VVhiskas, Kifekat, Chappi. Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA J* 23£?«™07 - faks: 061/719-475 prodajalna izdelkov .gorenje Več kot SO izdelkov za opremo kopalnico po zelo ugodnih cenah? tiaaain* rata* prti* Tanrtt ta ad l«4H.* aH napraj Možnost obročnega odplačevanja s karticama American Express in Diners Club do 6 obrokov, brez obresti! i VALNA SKRINJA I« I) - 6I.55K SH • ŽAR IM ost \ - It.TfDSn IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov PRAVI^SUPA^AT0V Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Blagovnica Kamnik m n MAJA 2000. (Z\ metalka šutna 37, tel 01/831 15 55 90S&HA 90MM* t>0 27. mhtn (mj W6Qvm