Poštnina plačana v gotovini.
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
zhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VI	Celje, dne 1
Kaj potrebujemo?
Kaj žaloslen potek lanske sezone je dvignil precej prahu. Pa ni čudno, saj smo pričakovali prav živahno kupčijo in dobre cene, dočakali pa smo vprav obratno. Vsepovsod smo iskali vzroka lej polomiji in pri lem poslali žal tudi preveč pristranski. Krivdo za slabo kupčijo smo pripisovali predvsem trgovcem, mešelarjem, prekupčevalcem, tekačem in priganjačem, ki so nas res dobro drli in odrli, nekako molče pa smo prešli preko lega, kako in zakaj je bil lak potek sezone sploh mogoč. Kdor celo zadevo trezno in nepristransko presoja, se mu gotovo nehote vrine vprašanje, zakaj prejšnja leta ni bilo tako, ko so vendar isti ljudje imeli opravka z nakupovanjem našega hmelja, in zakaj je vprav lani bilo lo mogoče. Nikar torej ne zatiskajmo oči pred sicer bridko resnico, temveč poglejmo ji krepko v oči, presodimo vse okolnosti docela nepristransko, da bomo našli res pravo pol za ozdravitev razmer!
Prvi in glavni vzrok lanski slabi kupčiji in vsem njenim izrodkom je bilo povprečno razmeroma hibno in zlasti v barvi slabo blago. To je nepobitno dejstvo in vse, kar je bilo poslej, je bilo le posledica in mogoče radi lega dejstva. Zalo pa moramo la prvi in glavni vzrok klavrne sezone najprej odpraviti. Res nam je lani mnogo zakrivilo vreme, toda sami smo tudi precej krivi, le priznajmo in letos ne ponavljajmo starih grehov. Pravočasno obrezovanje, pravilno gnojenje in škropljenje proti peronospori je nekaterim, ki že pel let redno prebirajo naš lisi in ne samo poročila v sezoni, tudi lani pripomoglo do prav dobrega pridelka, ki je šel kar gladko v denar. Vsi ukrepi, ki se zadnji čas zamišljajo in predlagajo za ozdravitev hmeljske trgovine pri
marca 1935	Štev. 4
nas, bodo kaj malo zalegli, če pridelek glede kakovosti in barve ne bo odgovarjal sodobnim za-hlevam. Prav dobro se je izrazil nekdo, ko jo je baš primahal z nekega posvetovanja, katerih se je zadnji čas vršilo že več in na katerih se »urejuje« hmeljska trgovina. Rekel je namreč, da bodo vsi li ukrepi nepotrebni, če bo blago odgovarjalo, če pa ne bo, tudi ne bodo dosti pomagali. In gotovo je več resnice na lem, kakor bi si kdo mislil.
V kakovosti prvovrstno in v barvi gladko zeleno blago, lo je prvi in glavni pogoj za živahno kupčijo in dobro ceno! Tega se mora vsak hmeljar dobro zavedati, pa bo vedno lahko prodal in tudi dosegel primerno ceno. In lo je prvo in glavno, kar nam je potrebno!
Vse pa to seveda še ni. Če že imaš enkrat res v vsakem oziru prvovrstno in konkurence zmožno blago, že moraš tudi paziti, da ga res po primerni ceni spraviš v denar in da te pri tem ne gulijo domači in tuji • izkoriščevalci po mili volji. Čim boljše je blago, tem več kupcev tudi privabi in tem manj se morejo uveljaviti in delati dobičke na tvoj račun razni vmesnikarji; zato pa smo jih tudi imeli lani mnogo, ko je bilo blago slabše, ko pa je blago bilo dobro, smo jih imeli manj.
Toda ne gre se samo zato. Vmesnikarske zaslužke na naš račun že dobro blago samo precej odpravi. Zadevo je treba pograbiti pri korenini. Kakor hitro bomo imeli namreč dobro blago ter več kupcev in s tem tudi boljšo ceno, se bo hmeljarstvo vedno zopet širilo tudi izven meja našega okoliša, pa tudi v okolišu samem se bodo vedno našli hmeljarji, ki bodo pridelali slabo blago. Tako se zna zgoditi porabniku, ki je slišal hvaliti naš savinjski hmelj in ga za poskušnjo naročil pri svojem ’dobavitelju, da bo dobil namesto prvovrstnega
le slabše blago, morda tudi namenoma samo zato, da ostane še nadalje kupec dosedanje provenience. Tako torej v tem slučaju ne bo postal naš stalni odjemalec, temveč v prepričanju, da je vse skupaj le prazna hvala, porabljal še naprej isto provenienco kakor doslej. Tako za nas škodljivo trgovsko zlorabo, pa naj bo že zlonamerna ali pa le plod prevelike dobičkaželjnosli, pa moramo preprečiti. To pa moremo le na ta način, da imamo urejeno tudi znamkovanje našega hmelja, kajti le plombirano in z overilnico opremljeno blago je kupcu dokaz, da je dejansko prejel, kar je zahteval.	(Dalje prihodnjič.)
Hmeljarstvo na Angleškem
Na Angleškem je hmeljarstvo že zelo staro. V kolikor se to sploh da ugotoviti, sega začetek prav tja v konec šestnajstega stoletja. Statistično pa je bila površina nasadov ugotovljena prvič šele leta 1868 in je znašala tedaj že 26.053 ha; pozneje se je še povečala in znašala največ leta 1878, namreč 29.000 ha. Poslej pa se je hmeljarstvo stalno vedno bolj krčilo ter se omejilo h koncu vojne 1. 1918 na 6.329 ha. Pozneje se je površina nasadov sicer zopet povečala, toda nikdar več dvignila na prejšnjo višino ter je tudi v letih najboljše konjunkture, leta 1929, znašala le 9.690 ha in že leta 1930 komaj še 8.078 ha. V letu 1933 je imela Anglija le 6.837 ha hmelja in nekako prav toliko menda tudi lani.
Slično kakor površina nasadov koleba tudi pridelek angleškega hmelja, ki je znašal menda največ leta 1886, namreč 388.000 stotov, v letu 1888 pa le 140.140 stotov, najmanj pa v letu 1918, namreč komaj 63.000 stotov, in tudi v letu 1930 le
129.000	stotov. Povprečni pridelek na 1 ha je prav tako negotov in je v teku zadnjih 25 let znašal 4 do 16 stotov.
Hmeljarstvo se v Angliji omejuje na dva glavna okoliša: na Kent in nekatere sosedne grofije na jugovzhodu, ter na nižino Hereford in deloma Worcester ter Shropshire na zpadu. V Kentu je bilo največ nasadov na severnih obronkih Downa in v Wealdu, sedaj pa se vedno bolj širi v dolini reke Medway in sosedstvu, kjer posebno dobro uspeva. V zapadnem okolišu je največ hmelja v dolini reke Wye in Teme, pa tudi v malvernski -oblasti in avonski dolini so dani vsi potrebni predpogoji. Nad polovico celokupnega angleškega pridelka hmelja da še vedno Kent, čeprav so se tu nasadi bolj skrčili kakor na zapadu, ker je pač povprečni pridelek na 1 ha vedno najobilnejši.
Obratno pa je v zapadnem okolišu pridelek glede kakovosti vedno znatno boljši, ker je tudi zemlja boljša in podnebje ugodnejše kakor pa na vzhodu; poleg tega pa je tudi hmeljarstvo sploh v zapadnem okolišu dokaj bolj vzorno in intenzivno kakor pa v vzhodnem.
Kultura hmelja v Angliji se precej razlikuje od naše in je blago grobo ter ga ne prištevamo med žlahtne. Zato bi brez dvoma še bolj nazadovalo, da ne rabi Anglija sama veliko množino hmelja in da ni domače blago zaščiteno z visoko uvozno carino. Ker so v zadnjih letih še maksimirali vsakoletni pridelek in uvedli monopolno vnovčenje ter tako zagotovili hmeljarjem primerno ceno, se angleškemu hmeljarstvu ni treba več bati konkurence in bo za bližnjo bodočnost površina nasadov ostala menda precej stalna.
Vprašanja in odgovori
Fr. P. v B.: Pri sedanjem lepem vremenu nekatere že zelo mika, da bi obrezali hmelj. Ali je priporočljivo hmelj pri ugodnem vremenu obrezati že tako zgodaj, ali pa je bolje še počakati? Nekateri se namreč boie, da bo morda pozneje slabo vreme in hmelja ne bo mogoče pravočasno obrezati?
Odgovor: Normalno se pri nas najbolje obnese hmelj, obrezan v drugi polovici marca in v prvi polovici aprila. Obrezovanje v februarju je torej vsekakor prezgodaj. V danem slučaju lahko obrežemo tudi že v prvi polovici marca, pa tudi obrezovanje v drugi polovici aprila se včasih prav dobro obnese. Boljši uspeh zgodnje ali pozne rezi zavisi od vremena, ki bo pozneje tekom vegetacije. Ker pa nihče ne ve naprej, kakšno to bo, je najbolje vzeti zlato sredo in obrezovati med 15. marcem in 15. aprilom. Kako slabo se obnese zgodnja rez, smo videli prav dobro lani. Ker se zaenkrat tudi letos ravna vreme precej podobno lanskemu, nikakor torej ne kaže z rezjo zopet preveč hiteti.
A. P. v G.: Lani sem izdatno gnojil hmelju s hlevskim gnojem in Nitrofoskalom, pa je bil pridelek sicer obilen, vendar silno neenakomeren in slab v barvi. Ali naj letos sploh kaj gnojim ali nič?
Odgovor: Izgleda, da je nasad zagnojen dovolj. Radi boljše kakovosti in zlasti barve pridelka pa bi bilo zelo priporočljivo, da na 1000 rastlin raztrosite že pri obrezovanju tako že par let ali pa še sploh nikoli niste apnali) 500 kg apnenega prahu in pozneje pri prvem okopavanju na vsak način še 50 kg kalijeve soli. Apno in kalij namreč krepi rastlino ter jo napravi odporno proti boleznim in škodljivcem, zlasti peronospori ter na ta način da boljšo kakovost in predvsem tudi dobro barvo pridelka.
). R. v P.: Neki prijatelj me prosi, da bi mu poslal 500 sadežev, ker bi tudi rad nasadil hmelj. Kako najbolje zapokam in pošljem sadeže po železnici?
Odgovor: Nikakor, ker, če ste kaj hmeljarja, sploh ne smete pošiljati sadežev iz doline. Saj menda ven-dar ne bomo zopet sami pomagali širiti hmeljarstvo čez meje našega okoliša. Sadeže sežgite, pa bodo najbolje spravljeni, prijatelju pa pišite, naj ne poskuša s hmeljarstvom, da si ne bo opekel prstov, kakor so si jih že mnogi.
Razno
Uvoz in izvoz hmelja v Nemčiji. Lani je uvozila Nemčija skupno 23.795 stotov hmelja, dočim predlani le 21.229 stotov in sicer iz ČSR lani 9198 (predlani 8101), Francije 4991 (1563), Jugoslavije 3515 (5633), Belgije 3428 (3377) in Poljske 1879 (1874) stotov. Izvozila pa je lani skupno 31.340 stotov, dočim predlani 33.934 in sicer v USA lani 9381 (predlani 9377), Belgijo 3630 (3866), Brazilijo 2175 (1600), Japonsko 1738 (3372), Ar-gentinijo 1236 (1061) in Dansko 1103 (1361) stotov.
Konsum piva v Nemčiji se je lani zvišal za skoro 11%. Glasom statistike so namreč navarili lani v Nemčiji 36,882.873 hi piva, dočim predlani le 33,260.789 hi; lani torej za 3,622.084 hl, t. j. skoro 11% več. Hmelja so porabili lani 86.675 stotov (povprečno 235 gr na hi), dočim predlani le 78.163 stotov. Pridelek hmelja pa je znašal lani 65.440 stotov, dočim predlani 83.169 stotov.
Konsum piva v ČSR se drži. Lani so navarili skupno 7,996.255 hi piva ter porabili doma 7,923.011 hi, izvozili pa so 73.244 hi; predlani pa so navarili 7,963.923 hi, popili 7,889.309 hi, izvozili pa 74.614 hi. Vina pa so popili lani 418.823 hi in predlani 428.796 hi, torej lani za nad 2% manj.
Izvoz piva je lani v Nemčiji nazadoval za 23% ter so ga izvozih le 173.532 hi, dočim predlani 225.450 hi. Izvoz piva iz ČSR pa se je lani obdržal skoro na isti višini ter znašal 73.244 hi, dočim predlani le malo več, namreč 74.614 hi.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Pri sicer mirnem, vendar trajnem zanimanju in povpraševanju se je tudi zadnjih štirinajst .dni kupovalo vse vrste blaga lanskega pridelka in plačalo do 40 Din za kg, kakor je bila pač kakovost, ki se v splošnem ne presoja več tako strogo. Zadnji čas pa je povpraševanje popustilo.
Vojvodina: Položaj v hmeljski kupčiji je nespremenjeno miren in prav tako tudi cene nespremenjene.
Češkoslovaška: V hmeljski kupčiji je bilo zadnjih štirinajst dni razpoloženje zopet bolj mirno, vendar so c-ene ostale nespremenjene in lanski pridelek notira prejkoslej žateški 84 — 90 Din, oni iz Ušteka in Roudnic pa 70—77 Din za kg. Ker so zaloge že izredno pičle in je žlahtni hmelj tudi v drugih okoliših že močno razprodan, se položaj smatra kot čvrst in se ne računa s tem, da bi cene popustile. Znamkovanih je v Zatcu doslej 47.415 stotov lanskega pridelka. Za starejše letnike pa ni zanimanja.
Nemčija: Po predhodno bolj mirni je postala zadnje dni kupčija zopet živahnejša, ker so pričele nakupovati nekatere domače pivovarne, ki še niso
krite, pa tudi za izvoz traja povpraševanje dalje. Za lanski pridelek se plačuje za domačo porabo boljši Hallertau 79—116 Din, najboljši gorski (Hersbruck) 82 do 83 Din in Aischgrund 79 Din, srednji Württemberg 81 Din in Baden 79 Din ter slabši Tettnang 86—88 Din, za izvoz pa gorski (Hersbruck) 56—60 Din, Aischgrund 56—58 Din in neznamkovan 46—47 Din za kg. Tudi za predlanski pridelek je bilo zopet več povpraševanja, zlasti za izvoz in se je plačevalo za Hallertau 49 do 56 Din in gorski 42 Din za kg; tudi par bal še starejšega hmelja je bilo prodanega in sicer po 14 Din za kg. Za lanski pridelek so cene prav čvrste.
Francija: Položaj na tržišču je nespremenjen in prav tako so nespremenjene ostale tudi cene.
P o 1 j s k a : Kupčija je mirna, cene so ostale nespremenjene, presoja kakovosti pa ni več tako stroga.
Belgija: Pri razmeroma precej čvrsti tendenci notira lanski Popennghe 29 Din in Alost 26 Din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa Poperinghe 27 Din za kilogram.
Anglija: Na tržišču je razmeroma le malo zanimanja in povpraševanja. Prav tako je malo tudi prometa in se nekaj več kupuje le cenejše blago.
Amerika: Tržišče je postalo zopet bolj mirno in tendenca ni več tako čvrsta. Kupci so postali precej rezerviram. Cene se le težko drže, vendar so ostale zaenkrat v glavnem nespremenjene in notira sedaj domači lanski pridelek 15—20 Din, predlanski 12—15 Din, letnik 1932 pa 10—11 Din in starejši letniki 7 — 9 Din, že zacarinjen inozemski hmelj pa lanski 78—105 Din, predlanski 53 — 65 Din, letnik 1932 pa 22—44 Din za kg. Iz prve roke se trži še največ Yakima po 12—14 Din in Oregon po 10—13 Din ter Sonorna po 11 Din za kg, vendar prometa vobče ni mnogo. Inozemski hmelj gre le težko in počasi v denar, ker se drži v ceni sorazmerno previsoko.
Najvišje cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Hallertau)..............................109	Din
Češkoslovaška (Žatec).............................90	Din
Anglija (Golding).................................58	Din
Francija (alzaški)................................49	Din
Jugoslavija (savinjski)...........................37	Din
Poljska (wolinjski)...............................35	Din
Belgija (Poperinghe)..............................27	Din
Amerika (Oregon)..................................20	Din
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Züriehu.
Za razvedrilo
Naglica ni dobra.
A: »Ta suknja ti je mnogo prevelika!«
B: »Na žalost, v kavarni v naglici nisem mogel izr brati primernejše.«
Premeteno.
Tonček: »Janezek, domov moramo, ura bo kmalu sedem!«
Janezek: »Ne, sedaj še ne gremo. Če pridemo sedaj domov, bomo namreč tepeni, ker smo tako dolgo izostali. Če pa pridemo šele pozneje, nas bo mamica poljubila od veselja, da se nam ni nič pripetilo.«
Dušik za hmelj!
Pred obrezovanjem:
apneni dušik
v aprilu in maju pa:
apneno sečnino in 40 °/0 sečnino O
Hmelju polno gnojenje!
Uporabljajte Nitrofoskall in Nitrofoskal — Ruše.
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemno zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake
vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;	‘
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške
dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.
!___________________________________________________
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge j amči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice