=s»c?s
N»yi»» — Addrea«!
nova doba
81 IT Clair At«. Cleioland, Ohl*.
(Tel. Henderson 3889)
Število članov J. S. K. Jednote že
presega 21,000. Ali .jih bo konci tesrn leti 22,000? Bo, če hočemo!
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNKhN
Ag Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland. 0„ Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Sectiou 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
N°. 27 -u. gTF
STEV. 27
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JULY 8TII 1931 — SREDA, 8. JULIJA 1931
VOL. VII. — LETNIK VII.
DROBNE AMERIŠKO-SLOVENSKE VEST!
rai/°'ens^* Narodni Dom v Lo-
vj’	JQ organiziral Slo-
^0(lo ° ni^ac^ns^° šolo, kjer se j;j . °troci slovenskih starišev, jcer obiskujejo javne šole, v ven-.Gm času podučevali v slo-ha ‘ Napredna slovenska ta *, !na Lorain in vodstvo
Žitu a^ne^a N. Doma zasla-)f;e Priznanje za ta korak. K,’	’ Slovenske šole S. N. Do-
*3hll e^andu so tako lepi, da dry ° :^u^° v izpodbudo tudi poc^m s^0Venskim naselbinam, 1)0	10 takim, ki imajo svoje
^ Naj bi bila Slovenska na jn"1,s ^°la v Lorainu uspeš-še v 1111-1 ■ * našla posnemovalce
iia„(U (*!'uSih večjih slovenskih eibinah!
Glev°rnSka *(>':i	^T- Doma v
lilj iy,ai^u Priredi 12. julija veruj 'vn* na Močilnikarjevi far-le j s* Prijatelji Slovenske šo-WemSl°Venske niLxdine, ki jc U3tar ° °^lrariiti za nas in naše
ta v,.-, Ve’ bodo gotovo posetiU iJHvtiik.
A
l*ru^<v0 “Ilirija” iz jNb- ■ rga’ *>a-’ i'1 slovenska redu'1 1Z ^omiis Runa, Pa., pri-tto j{a ' n°deljo 12. julija skup-XunCertno-vej5elico v ^omas
Slov, ^eselica se bo vršila pr/
tlski dvorani.
*
Jj^ništvu Nove Dobe so je .°^aRil sobrat Joseph '»Poro! Vi Pittsburgha, Pa., ter Viljji^ Uredniku pozdrave šle Ur ]^|" 'jateljov iz Pittsburgha, 'eč Sva./'c z družino je obiskal el j Gv °11*1 sorodnikov in prija-t°nn Clevelandu in Barber ’ Unio
• /
j ^tl Se -ie prišel v Cleve-i<wl' St, j °.rat Robert Kunstelj iz K*'**, Mo., ki je na zadnji ^stoyy?'^ ^SKJ v’ Ely, Minn., huisa dn,štvo št. 87 iz St. Vi ’,, Kot je povedal, name-jf- dohii	v Clevelandu, kjer
11 Nevesto.
$loVe *
,J0.ia i	m'adina v Ameriki
Wcih-,Va v vsake vrste po-C10V , il^° je v areni stadiona Nd J|'Uldu na večer 3. julija c'hrn(,i' ll ,^om rokoborbe med ^°Pil |ln^orn in Striblingom na-° 1'. c^evelandski Slovenec bvojeg ^'mončič ali Simms.
-• Vij)', llasProtnika, rokoborca 11:1 tla JU *z -^ostona je spravil V slo 1>ar minutah, k V*0 v°iaško akademijo se šolajo
.'1 /ne(j,Za amei'iško armado, je 'linin <Up10 sPre.i°t Slovenec Neij •	• Petrovič, ki je bi)
t° .le n. .rz^en v Clevelandu. ^ kri! • 6 prv* Slovenec, ki
i ^skr, a^ sPrejet v to slovečo 0 solo.
Kn ^°v°^i kovačev
• % 2 . So bili že od davnih r obw,.0, P°trebni in vpošteva j.! *■ To kažejo lastna < ,S° Ze'° Pogosta skoro ’ nar0(li. Tako je ime L, Ji in a' ?eI» pogosto v An-JQlian Schmidt a^ketv,1.’ Jan ^chmiths na Ho
Ion’JUan Smiths v gPa‘
^ s ^kmiton na Grškem; f»Hi; Thlnittiweiski na Polj-Van Skniittowski na
H	^.°n Schimmit na
i ji; T v Vani Fabbroni v ,1(:r>1; .1(2 'n Rowans na Škot-tl. U' Lefp ° Co\ven na Irskem; is^J a j, ^v Franciji.in seve-eiti. c z Kovač na Sloven-
P^ost,
h
*
i
H
V
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
V POSLANSKI ZBORNICI države Pennsylvanije so bili sprejeti predlogi, tikajoči se odprave takozvane “Coal and Iron” državne policije, ki je na-pram delavstvu že v stoterih slučajih skrajno brezobzirno in teroristično nastopala. V državnem senatu pa so imeli večino zagovorniki tega tipično pennsylvanskega policijskega sistema, ter so znali preprečiti, da zadeva ni prišla na razpravo in glasovanje. Zasedanje državne legislature je bilo odgodeno, in tako bo zopet preteklo dve leti, predno bodo ljudski zastopniki imeli ponovno priliko nastopiti za odpravo “Coal and Iron” policije. Governer Pinchot je le v toliko zmagal v boju proti tej policiji, da ji lahko odreče “ko-mišen” ali dovoljenje. To je za delavstvo precejšna zmaga, vsaj dokler je na krmilu države sedanji governer.
POLET OKOLI SVETA, katerega sta dne 23. junija pod-vzela ameriška letalca Wiley Post in Harold Catty v mono-planu “Winnie Mae,” sta brez nezgode zaključila 1. julija zvečer na Roosevelt letališču v New Yorku, odkoder sta se bila 23. junija’ vzdignila. Za polet okoli sveta sta porabila osem dni, 15 ur in 51 minut. Medpo-toma sta trinajstkrat pristala. V zraku sta bila vuffoatiioi [»čtort-dni in deset ur. V New Yorku so drznima sokoloma zračnih višin, ki sta obkrožila svet v krajšem času kot kdo pred njima, priredili sijajen sprejem.
KLET IN VRT V TEJ SEZONI
Julijska vročina je zelo nevarna grozdnemu soku v kleteh— kjer ga je še kaj. Kdor pa zna s to dragoceno tekočino pravilno ravnati, se mu ne bo pokvarila in skisala. Predvsem se rad pokvari grozdni sok, stisnjen iz michiganskega, newyorškega ali ohijskega grozdja. Sok iz cali-fornijskega grozdja se navadno bolje drži, ker te vrste grozdje vsebuje več sladkorja. Vsekakor, ako grozdnega soka ene ali druge vrste nismo spomladi pretočili, je skrajni čas, da to storimo zdaj. Morda se v gotovih slučajih obdrži tudi brez preto-čitve ,toda to je riskirana reč.
V dober in čist sod pretočena pijača se ne Obo zlepa pokvarila, ako je sod poln. Cim več praznine je v sodu, tem večja je nevarnost, da se. v s e b i n a skisa. Kakor hitro se tekočina v sodu zniža do polovice, naj se potoči v manjše sodčke ali steklenice; še boljše pa je, ako se to stori prej. V polnih, dobro zabitih sodih ali v dobro zamašenih steklenicah, kjer zrak nima dostopa do tekočine, se ista navadno dobro ohrani čez poletje, ali pa tudi več let. Da se v tolikih krajih grozdni sok poleti pokvari, je navadno vzrok nevednost ali pa brezbrižnost.
Na vrtu je zdaj glavno delo rahljanje zemlje, čiščenje plevela in zalivanje. To velja enako ja-zsKmjsrM wwet!ti<£""TC§e&-" no važno je v suhem vremenu zalivanje. Suša je za rastline to, kar je za ljudi in živali žeja. Vsak ve, da je žeja hujša in nevarnejša kot lakota* Posebno rastline z velikim in bujnim listjem potrebujejo mnogo vode. Pri kumarah, paradižnikih in vrtnicah je še posebno priporočljivo, da ne varčujemo z vodo.
Plemenitim vrtnicam moramo pridno obrezovati ocvetke, če hočemo, da nas bodo razveseljevale s cvetjem do pozne jeseni. Tudi za druge, posebno enoletne cvetlice velja pravilo, da jim je treba pridno obrezovati ocvetke, če hočemo mnogo in dolgotrajnega cvetja. Isti uspeh dosežemo, če režemo razvito cvetje za šopke. Le nekaterim od' branim rastlinam, od katerih hočemo dobiti seme, pustimo ocvetke, da se razvijejo v plod.
Meseca julija je tu.di pravi čas, da posejemo zimsko salato endivijo. Ta salata se lahko na gosto poseje na malo gredico in se pozneje, ko je kakšne tri palce visoka, presadi na redko na druge grede.
POT OKOLI SVETA
Pred nekaj več kot štiristo leti Magellan s svojimi ladjami napravil prvo rekordirano pot okoli sveta v 1,083 dneh. Nellie Bly je v letu 1889 napravil pot okoli sveta v 72 dneh, 6 urah in 11 minutah. Leta ,1926 sta Evans in Wells napravila pot okoli sveta v 28 dneh, 14 urah in 36 minutah. Posluževala sta se v to svrho parnikov, vlakov, avtomobilov in letal. Zračna ladja Graf Zeppelin je leta 1929 obkrožila svet v 20 dneh in 4 urah, Začetkom tega imeseca pa sta ameriška letalca Wiley Post in Harold Gatty obkrožila zemeljsko oblo*iz New Yorka v 8 dneh, 15 urah in 51 minutah. Faktično sta se letalca nahajala na poletu le štiri dni, 10 ur in osem minut; drugo odpade na pristajanje in odpočitek. To kaže, kako majhen je napravila svet moderna transportacija.
TAJNIK ZVEZNEGA trgovinskega departmenta, Roberl P. Lamont, je sklical za 9. julija h konferenci v Washington več vodilnih operatorjev na poljih mehkega premoga. Konferenca se bo bavila z načrti, kako odpo-moči industriji mehkega premoga, ki se že par let nahaja v jako slabem stanju. Ta konferenca je bila sklicana na priporočilo J. L. Lewisa, predsednika United Mine Workers, ki je v svojem pismu na predsednika Hooverja predlagal tako konferenco.
$
;CiA
DRŽAVNA REGISTRACIJA ZANIMIVE SLIKE NA IN0ZEMCEV	DENARJU
Vprašanje registracije ino-zemcev je naenkrat" prišlo v grozeče ospredje in, postalo je nenadoma predmet brig in skrb' za tujerodce vsaj v eni državi. Država Michigan sedaj prednjači v prizadevanju, da se uvede prisilna registracija inozem cev. Dosedaj je uvedba registracije propadla v kongresu. j>a jo je država Michigan uvedla za sebe. Vzlic mnogobroj-nim protestom je legislatura države Michigan sprejela in governor je podpisal drastičen registracijski zakon, ki uvaja \ praksi nekak pafeportni sistem za tujerodce v drfžavi Michigan.
Ako bodo sodišča priznala veljavnost michiganskega zakona, kateremu se ugovarja iz ustavnih razlogov, je pričakovati slične registracijskefzakone tudi v drugih državah. | V teh časih nezaposlenosti prevladuje tendenca izrivati tujerodne delavce.
Do sedaj je bilo iz vršen je michiganskega zakona ustavljeno vsled začasnega i ukaza federalnega sodnika Ernest O’Briena. Zaslišanje o predlogu za stalno injunkcijo proti; uveljavljenju tega zakona, se bo vršilo pred predsedujočim sodnikom federalnega prizivnega sodišča \ Cincinnati. Ta pravda, ki naj določi ustavnost: registracijskega zakona, je bila začeta od strani raznih sqcialnih organizacij, ki imajo pbflporo s strani raznih ameriških in tujerodnih žurnalifctov in drugih odličnih ljudi. Na drugi strani mnogo michiganskih organizacij zagovarja, ta zakon. Za istega je v legislating glasovala pretežna večina: 84 proti 7 v zbornici in 25 proti 3 v senatu.
Nekatere določbe michiganskega zakona Najznačilnejša določba michiganskega za’kona je prisilna registracija vseh inozemcev, stanujočih v državi. Inozemec mora zaprositi za registracijski certifikat v roku 60 dni po sprejetju tega zakona, oziroma tekem trideset dni po vstopu v državo. Registracijske certifikate izda “commissioner of public safety” onim inozemcem, ki so — kakor zakon pravi — dokazali iz zapiskov priseljeniškega urada, da so zakonito prišli v Zedinjene države.
Omenjena državna oblast, kateri je poverjena vsa registracija, sme zahtevati fotografije, odtis prstov in druge dokaze za identifikacijo.
Druge važne določbe so sledeče:
Noben inozemec, ki je prišel nezakonito v Zedinjene države, ne sme stanovati v državi Michigan kot “legal resident.” Oseba, rojena v inozemstvu, ki nima pravice do zakonite rezidence v državi Michigan, ne sme biti zaposlena ali poslovati v tej državi.
Tvrdke, korporacije ali zasebniki ne smejo imeti v svoji službi nikake osebe, rojene v inozemstvu, ki nima pravice do ‘^zakonite rezidence” v državi, niti se ne sme združiti s tako osebo v svrho posla ali drugih svrh.
Policijski uradniki države, okrajev ali občin, smejo aretirati vsakega inozemca, ki ni bil naturaliziran, kateri nima certifikata o svojem zakonitem prihodu, in ga pridržati, dokler se ne dokaže, da je upravičen do registracije oziroma dokler niso sodišča odločila o njem.
Nezakoniti inozemci morejo (Dalje na 2. strani)
SILNA VROČINA, ki je vladala ves teden širom Zedinjenih držav, je zahtevala mnogo žrtev. Mnogo ljudi je umrlo direktno vsled vročine, nekateri pa so se utopili, iskajoči hladila v vodi. Nenavadna enotedenska vročina je odgovorna za smrt več kot 1,100 oseb širom dežele. V Clevelandu in okolici je znašala povprečna vročina od 8 do 13 stopinj nad normalo. Podnevi je toplomer kazal med 90 in 100, ponoči pa skoro redno nad 80 stopinj. Za praznik Neodvisnosti in sledečo nedeljo je vročina nekoliko pojenjala.
os1
iefl
V ROKOBORBI za prvenstvo med dozdajnim svetovnim prvakom Nemcem Maksom Schme-lingom in Američanom Will. Striblingom, ki se je vršila na večer 3. julija v novem stadionu v Clevelandu, je zmagal Nemec Schmeling in obdržal svetovno prvenstvo. Posetnikov je bilo komaj kakšnih 35,000, dasi so jih promotorji pričakovali vsaj 60,000.
TEKOM DVEH PRAZNIKOV, to je 4. in 5. julija, so nesreče širom Zedinjenih držav zahtevale 228 smrtnih žrtev. .(Daljo n« 2. »tranl),
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Mnogo stoletij so se šopirili s svojimi slikami ali profili na legalnem denarju različnih dežel le kralji ali vladarji sploh. Pozneje so prišli do te časti tudi nekateri znameniti državniki in vojaški odličnjaki. Zadnje čase pa prihajajo vedno bolj v poštev za okrašenje denarja profili oseb, ki niso v narodu prominentne.
Zanimivo je, da ta nova moda ni omejena na republike, katere nimajo v take svrhe dednih vladarjev na razpolago, švedska, na primer, ima čisto dobrega in dovolj priljubljenega kralja, vendar je bila nedavno izbrana slika hčere nekega trgovca v malem mestu, Froken von Schmitterlow, da bo krasila novo izdajo švedskega papirnatega denarja. Froken von Schmitterlow predstavlja tipično švedsko deklico. Italija ima tudi kralja, vsaj po imenu, toda nove državne bon-de bo krasila slika signorine Esperie Sperani iz Milana, ki je baje izrazit tip italijanske deklice.
Na novem papirnatem denarju sovjetske Rusije bo slika lepe Rusinje, Neže Mosjoukin. Njena slika predstavlja tipično vusko krasotico.
Nobenk teh deklet ni bila v svoji deželi narodno znana in prominentna oseba, dokler je umetniki niso izbrali za okras tifiioil|jtf;ga denarja. Izbrane so bile ie iz vzroka, ker najbolj izrazito predstavljajo tip lepote dotičnega naroda.
V Zedinjenih državah je sicer navada, da se časti spomin velikih državnikov in predsednikov na papirnatem denarju in poštnih znamkah, toda ne na kovanem denarju. Samo ena izjema je bila v tem .oziru napravljena, ko se je pred nekaj leti nadomestilo cente s profilom Indijanca z novimi Lincolnovimi centi, ki nosijo profil Abrahama Lincolna. Vse druge slike na kovanem denarju Zedinjenih držav so simbolične ali pa predstavljajo resnične osebe, ki niso narodno znamenite. \
Na petici ali niklju, na primer, je na eni strani ameriški bivol, na drugi pa profil Indijanca. Indijanski glavar “Železni Rep,” katerega profil je na nikljih, ni bil prej nikaka posebno znamenita oseba niti med Američani splošno niti med svojimi ožjimi rojaki. Izbran je bil za okras niklja, ker se je artistom zdel izrazit indijanski tip. Omenjeni indijanski glavar še živi, in milijoni nik-ljev z njegovim profilom so ga napravili prilično znamenitega. ----------------o -------
Jugo sl avija ima štirinajst milijonov prebivalcev. V desetih letih od zadnjega l.judsksga štetja, je število prebivalstva naraslo za dva milijona.
Državni statisti čni urad pri predsedništvu ministrskega sveta je končal svoje delo pri urejevanju podatkov o ljudskem štetju, ki je bilo izvršeno po stanju prebivalstva v noči od 31. marca na 1. aprila.
Po zbranih podatkih se je povečalo število prebivalstva Jugoslavije od zadnjega ljudskega štetja, izvršenega po stanju dne 31. januarja 1921, za skoro dva, milijona, kar je dokaz zdravega razvoja našega naroda.
Na dan 1. aprila je imela Jugoslavija 13,929,988 prebivalcev, od tega 6 milijonov 894,-091 moških in 7,035,897 žensk. Leta 1921 je štela Jugoslavijo 11,984,911 prebivalcev.
Na skupni površini 248,665 kvadratnih kilometrov ima Jugoslavija 2 milijona 723,886 gospodinjstev napram 2 milijonom 347,879 v letu 1921.
številčni porast prebivalcev v zadnjih desetih letih znaša 1,-945,077, kar predstavlja 16.23 odstotka.
Na 1 kvadratni kilometer pride povprečno 56.02 prebivalca, dočim je znašal ta povprečnik pred desetimi leti samo 48,02. Na eno gospodinjstvo odpade povprečno 5:11 prebivalca, dočim je znašal ta povprečnik pred 10 leti 5.10.
Pregled po banovinah nudi naslednjo sliko:
Dravska banovina: površina 15,936 kvadratnih kilometrov, prebivalcev 1,120,549, od tega 540,162 moških in 580,387 žensk, gospodinjstev 231,734. Porast v zadnjih desetih letih 7.97 odstotka ali številčno 8,711 prebivalcev. Na 1 kvadratni km pride 70.32 prebivalca (pred 10 leti 65.12). Na eno gospodinjstvo odpade 4.84 osebe (pred 10 leti 4.89).
Savska banovina:	2,603,633
prebivalcev, od tega 1,266,356 meških in 1,337,272 žensk. Gospodinjstev ima 573,640, na 1 kvadratni km 70.16.
Vrbaska banovina: 1,008,190 prebivalcev, od tega 514,318 moških in 493,872 žensk. Gospodinjstev ima 167,785, na kva dratni km 40.54 prebivalca.
Primorska banovina: 882,920 prebivalcev, od tega 435,677 moških in 477,243 žensk, gospodinjstev ima 154,613, na 1 kvadratni km pride 45.19 prebivalca.
Drinska banovina: 1,693,073 prebivalcev, od tega 854,489 moških in 842,584 žensk. Na 1 kvadratni km. 57.24 prebivalca.
Zetska banovina: 910,350 prebivalcev od tega 452,928 moških in 457,422 žensk. Gospodinjstev ima 162,593, na 1 kvadratni km pride 29.61 prebivalca.
Dunavska banovina:	2,310,-
220 prebivalcev, od tega 1,132,-313 moških in 1,177,907 žensk. Gospodinjstev ima 531,645, na 1 .kvadratni km pride 70.60 prebivalca.
Moravska banovina: 1,452,-967 prebivalcev, od tega 716,775 moških in 736,192 žensk, gospodinjstev ima 267,654, na 1 kvadratni km pride 55.42 prebivalca.
Vardarska banovina: 1,656,-348 prebivalcev, od tega 872,333 moških in 829,010 žensk. Gospodinjstev ima 285,781, na 1 kvadratni km pride 42.60 prebivalca.
Uprava grada Beograda: (Dalje na 3. strani).
Rojstvo otokov
Kapitan nekega angleškega parnika je nedavno ob obali Brazilije zapazil dva nova otoka. Na nekih skalnih čereh, ki mole iz morja blizu tam, so večkrat opazili znake potresov. Iz tega sklepajo", da se pod morjem, ki je tam 5,000 čevljev globoko, nahaja aktiven vulkan in da so vulkanske sile vzdignile na površje omenjena dva otoka. Za posest teh novorojenih dveh otokov se bodo najbrže potegovale Brazilija, Anglija in Francija.
ZLATO V CEKINIH
V ameriških cekinih je 900 delov čistega zlata in 100 delo\ bakra. Samo zlato je premehko za izdelavo denarja in v splošnem tudi za izdelovanje okraskov.
VSAK PO SVOJE
Vsi ste že slišali o tistem junaku, ki je prosil vse svetnike, naj'mu pomagajo na konja priti. Glasom ustnega izročila je bila zaprošena pomoč in udeležba pomočnikov stoprocentna, (ne taka., kot na naših sejah in piknikih)) in tako se je zgodilo, da je junak na drugi strani s konja padel. Potem pa js prosil, naj jih gre polovica proč, bil je uslišan in je srečno zlezel na konja.
Približno tako, kot se je godilo temu junaku, se godi meni zdaj poleti. Tri četrtine leta sem apeliral na vse instance, v katerih področje sodim da spada vreme, naj nam naklonijo ljubega gorkega vremena, in koncem junija ter začetkom julija sem bil uslišan stoprocont-no. Saj imam rad gorko vreme in sem hvaležen zanj, toda nu tihem eodim, da če bi mo bil.i uslišala le polovica distanc, bi bilo baš prav.
Sicer ne protestiram in skušam kazati kar najbolj srečen obraz celo v našem podstrešnem two-by-four” uredništvu, kjer se že v dopoldanskih urah vrti temperatura okoli 95. Nerodno je le to, da se potim za domovino brez marele in da poplavlja ploha potu typewriter in vse dokumente.
Za danes popoldne mi je veleval dnevni in tedenski program, da napišem to kolono. V uredništvu pa se je izkapflo tu-nemogoče, kajti vsaka novorojena ideja se je takoj hpVemeni-la v potno srago in kapnila na tla ali kam drugam, kjer ni obrodila nikakega dobrega sadu. Pa sem se podal na farmo, daleč od razbeljenih mestnih tro-toarjev, da tu poskusim svojo srečo in literarno zmožnost.
Jej, kako sočne sence so tu, kako sveže zeleno so platane, lipe, javorji, bukve, divji orehi in bresti! Med bujno travo se belijo marjetice in rman in se bleste zlatice in šentjanževe reže. Metulji plavajo nad livado kot lepe misli, v senci drevesnih vej se glasijo pernati krilatei brez drago plačanih dirigentov, pa je vendar njihov koncert harmoničen do zadnje note. Murni, kobilice, črički, čmrlji in čebele prispevajo po svoje. Tam v temnem bukovju sc prepirajo vrane in šoje.
Najrajši bi se zleknil v zapeljivo' senco košatega javora, tiho srkal to poletno krasoto in pozabil na vse drugo. Toda to kolono je treba napisati danen, kajti jutri je drugo delo na programu.
Podam se proti gozdnim sencam ob strugi znanega potoka, katerega pa danes skoi-o ne bi poznal. Pred tednom je divjala tu okoli huda nevihta in v potoku je nastala revolucija. Na več krajih je zasul staro strugo in si izkopal novo. Tuintam je zasul stare tolmune in napravil nove brzice in vodepade. Navlekel je suhih vej in debel beg-ve odkod, da bodo na jesen po-setniki tega kraja imeli s čim peči krompir in kostanj. Izpodkopani griči in nove struge potoka kažejo, da tudi narava izpreminja svoj sistem in taktiko po razmerah. Pa se nekateri čudijo, če kak zemeljski črviček v soglasju z novimi razmerami izpremeni svoje “prepričanje” in taktiko!
Nekaj brvi, primitivnih mh in klopi je odnesla voda potoka. Te deske so najbrže odplule v Erie jezero, pa j i h bode morda neki dan valovi vrgli na suho v Canadi, kjer jih bodo .(Dalje na 2. atrani)
“JSfvda Doba"
GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL'. VII.
NO. 27
Naše ustanove
Ameriški Slovenci bomo toliko časa živeli kot kolikor toliko izrazita skupina, dokler bodo živele naše gospodarske in kulturne ustanove. Američani nas poznajo in cenijo v glavnem le po teh naših ustanovah. Med te ustanove spadajo naše podporne organizacije, naši narodni domovi, naši denarni zavodi, naše časopisje, naše čitalnice, naša pevska, dramska in telovadna društva itd. V manjšem in prenešenem pomenu lahko tem prištejemo tudi privatne slovenske trgovine in obrti, slovenska domovja, različne naše klube, duševne produkte naših ljudi, kot knjige, umetnine itd. Vse," kar imamo svojega, je sad našega dela. dokaz našega gospodarskega in duševnega življenja.
Komaj četrt milijona ali še manj nas je raztresenih med 120-milijonskim ameriškim narodom, toda kljub malemu številu imamo toliko pokazati, da se nam ni treba sramovati pred naseljenci drugih narodov, niti pred rojenimi Američani. Nas’protno, ponosni bi morali biti na naše uspehe, saj smo zgradili vse to z lastno močjo kot priseljenci v ruji deželi, kamor nismo prinesli niti kapitala niti znanja jezika in v največ slučajih tudi ne dosti izobrazbe.
Zavedati bi se morali vedno, da je vse to do gotove meje nekaka skupna last vsega našega naroda v tej deželi, in ne bi smeli nikoli hudobno in namenoma škodovati kateri koli teh ustanov. Vsaka teh ustanov služi in koristi gotovi skupini našega naroda v gospodarskem ali kulturnem oziru. Za vse in vsako teh ustanov pa je dovolj polja in dela med rojaki v tej deželi. Ako pri eni ali drugi ustanovi ne, moremo ali nečemo sodelovati, je vsaj ne izpodko-pujmo. Pustimo jo v miru. Vseh naših ljudi ne bomo nikdar spravili pod eno marelo, in je dvomljivo, da bi bilo kaj takega koristno. Boljše je, da so nekje aktivni kot bi ne bili nikjer. Kar je zgrajeno na slabi ali nepravilni podlagi in kar nima življenjske moči v sebi, bo padlo samo od sebe in nam si ni treba'mazati rok.
Udejstvujmo se v kulturnih ustanovah, ki so po našem okusu, druge pa pustimo v miru. Podpirajmo naše narod-, ne domove, naše trgovce, obrtnike ki profesijonalce, kjer nam je to mogoče. Pomnimo, da so ti ljudje prispevali že mnogo takozvanega narodnega davka in ga še prispevajo. Kadar je kakšno nabiranje za kakoršno koli našo reč ah prireditev, jih nabiralci nikdar ne prezrejo.
Ameriški Slovenci imamo tudi nekaj denarnih zavodov. Med te spadajo stavbinska in posojilna društva, hranilnice in posojilnice in banke. Ni sicer dosti teh naših zavodov, toda vsi so se še dosedaj izkazali za trdne in poštene. Bilo bi torej skrajno krivično napram institucijam kot takim, kakor napram narodu samemu, če bi z neosnova-nim sumničenjem izpodkopavali njih ugled. Vsak človek je sicer do gotove meje sebičen, toda kdor je pošten in pravičen, mora vedeti kje so meje te sebičnosti. S sumničenjem in obrekovanjem poštenih, pa morda neljubih nam ustanov bi mogli škodovati tudi tistim, pri katerih smo mi sami zainteresirani. Take vrste orožje je bumerang, ki prileti nazaj in rani nerodnega in neprevidnega vojnika.
Najvažnejše ustanove ameriških Slovencev so vsekakor naše podporne organizacije. Dobre in potrebne so te organizacije ,in nemogoče je popisati, koliko dobrega so (storile med našim narodom v tej deželi. Deloma vsled naših lastnih dolgoletnih izkušenj, deloma vsled strogih državnih postav so te organizacije v splošnem tudi finančno na trdnem stališču. V glavnem si je sistem naših podpornih organizacij podoben, v poslovanju in v nekaterih dru-. p;ih točkah pa se medsebojno razlikujejo. Tako je omogočeno vsakemu zdravemu in značajnemu rojaku, ki še ni prekoračil gotove starostne meje, da se zavaruje pri organizaciji, ki je po njegovem srcu in okusu.
Mi, ki smo člani J. S. K. Jednote, in našo organizacijo pobližje poznamo, smo prepričani, da ni na svetu nobene slične slovenske in jugoslovanske podporne organizacije, ki bi bila boljša kot je naša. Morda je katera prav tako dobra, toda boljše ni. Gospodarsko je trdna, dobro vodstvo ima, točna je v izplačilih svojih obveznosti in drži roke proč od vseh kontraverz verskega ali političnega značaja. Njeni člani so v društvih in Jednoti enakovredni bratje in sestre, v privatnem življenju pa lahko nemoteno hodijo svoja pota. Po besedah pesnika Prešerna: mi “tja smo našli bot, kjer nje sinovi si prosto vol’jo vero in postave.”
Bratje in sestre, kadar greste na agitacijo za nove člane odraslega ali mladinskega oddelka, pokažite pro-spektivnim kandidatom vse dobre strani in prednosti naše organizacije, toda nikdar ne recite slabe besede vo drugih bratskih organizacijah. Tudi druge so dobre in gotovim skupinam našega naroda potrebne. Hvalimo, kar je naše, toda ne grajajmo drugega. To je pošteno, gentlemansko in tmieriško. Po tem naj nas javnost pozna, da smo člani J. S. K. Jednote!	^
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
tamkajšnji letoviščarji porabili
v enake svrhe. Razlika bo le v tem, da na tej stran so stale na teh deskah steklenice s pijačo nepostavno, na oni strani pa bodo stale postavno. Nad Erie jezerom pa bo drhtela pesem svobode in večne izpremembe.
Ponekod je potok poplavil nizko ležeče livade in jih deloma zasul s peskom. Zanimivo pa je, da so se iz tega razdejanja že vzdignile zlatice in divje korenje. Pravijo, da so zlatice prve rastline, ki so se vzdignile iz prvotne primitivnosti in da so se iz istih razvile vse druge popolnejše rastline in menda tudi živali. Zlatice spominjajo na zlato, in kdo ve, če to ne kaže na izvor človeškega pohlepa po zlatu. Divje korenje pa je gomoljika,, katero so naši davni predniki prvo udomačili in se hranili z njo; čudno, da nam to dejstvo ni pustilo še daljših ust!
V prisojni strmini nad potokom se smejijo zrele jagode. E j, koliko bolj sladke in duhte-če so od svojih vrtnih sorodnic! človek bi jih primerjal brhkim farmerskim deklicam, napram oblizanim in zavaljenim mestnim damam. Vmes duhti sladka bela deteljica in neke male, višnjeve, spominčicam podobne cvetke. To so ameriške, slovenske in jugoslovanske barve. Three cheers for the red, white and blue! Samo da bi solnce tako ne pripekalo v hrbet!
Pod košatim javorom zaključujem to kolono. Miza, na kateri pišem, je svoječasno tvorila del vrat farmerskega skednja. Vsakih par minut pribrzi preko belega papirja črna kresnica in po kratki inšpekciji zleti v zrak. Luči nima prižgane; ne vem, ali neče konkurirati julijskim solncem, ali pa hrani z gasolinom v teh slabih časih. Kresnice jaz ljubim, ker so hčerke poletja in ker me spominjajo svetlih ciljev in idej, zato sem prezrl lahkoživo listno uš, ki je primarširala preko belega pisateljskega polja, in sem jo zmastil * z mezincem. (Gospodje črkostavci, ne smatrajte tiste zelene packe za uredniško piko, ampak za zadnje počivališče neznane listne uši, ki je dala življenje za ameriško-slo-vensko literaturo, ter ji privoščite vsaj skromno zvezdico), (Vaši skromni želji je ustreženo, g. urednik, in zvezdica označuje mesto, kjer je uš doletela bridka smrt. Stavec). Saj je morda to dovolj velika žrtev za našo literaturo ali vsaj za to kolono, ki je bila napisana pod stoletnim javorom Ongave farme, ko je v ozračju migljala sto-procentna julijska vročina. Če more kdo pri tej temperaturi napisati kaj boljšega, naj kar napiše in mi pošlje, pa meni ne bo treba!
A. J. T.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Zanimivo je, da so le tri smrtne nesreče povzročile rakete, dočim je bilo na primer leta 1909 ubitih radi zažiganja raket in umetnega ognja 215 oseb.' V tem oziru je narod postal znatno pametnejši. Izmed 228 nesreč letošnjih praznikov 4. in 5. julija odpade 69 slučajev na utopije-nja, večina ostalih pa na avtomobilske nesreče.
EKONOMSKI KONGRES, ki naj bi formiral 10-letni program prilagoditve ameriške industrije novim razmeram, priporoča The National Civic Federation v New Yorku. Tozadevna povabila je organizacija razposlala na 600 voditeljev trgovine, delavstva in na narodne ekonome
GLADOVNO DEMONSTRACIJO so vprizorili tisoči štrajku-joči premogarji, njihove žene in otroci in stoteri nezaposleni delavci v St. Clairsville, Ohio, pred' sodnijskim poslopjem Belmont countyja dne 6. julija. Demonstracijo je aranžirala nova National Miners Union.
Otroški blagoslov
Otroci v ednini so dobrodošli ali vsaj primerno sprejemljivi. Kadar pa pride dvoje ali več detet naenkrat, nastane konfu-zija ali pa celo slaba volja. Dvojčki sicer niso kaj posebno nenavadnega, ker po statistiki pride par dvojčkov na vsakih 87 rojstev. Trojčki so že bolj redki in pridejo le na vsakih 7,-103 porodov, še bolj redki so četvorčki, ki se pojavijo na vsakih 757,000 porodov. Petorčki pa so tako redki, da jih štorklja prinese le na vsakih 41,600,-000 porodov enkrat.
Proti revmatizmu
Zdravnik dr. Nathansen v Hamburgu je baje iznašel zlelo priprosto in vrlo učinkujoče sredstvo za takojšno odpravo revmatičnih bolečin. Pacijen-tom lokalno Obrizgava 10-pro-centno raztopnino grozdnega sladkorja, brez drugih primesi. To sredstvo baje učinkuje pri mišičnem revmatizmu takoj, pri išiasu in nevralgiji pa ne tako hitro in gotovo.
V REPUBLIKI CHILE, kjer stane navadni gasolin 40 cento\ galona, je neki Guillermo Mack-er Thies iznašel dobro nadomestilo, katero je nazval “macker-ine.” To novovrstno olje je prav tako porabno za avtomobile in druge stroje kot navadni gasolin, in se pridobiva iz listja evkaliptov, igličja smrek in jelk in iz drugih tamkajšnih rastlin. Produkcija “mackerina” je poceni, zato stane kvort tega novega kuriva le en cent ali štiri cente galona.
MRS. WOODROW WILSON, vdova po pokojnem ameriškem predsedniku Wilsonu, se je podala v Poznanj na Poljsko, da prisostuje odkritju spomenika svojemu pokojnemu soprogu.
ŠPANSKA ustavodajna skupščina se snide k zasedanju 14. julija. Pri volitvah so dobili največ, zastopnikov smerni republikanci in socialisti. Komunisti so bili poraženi in monarhisti so izvolili samo pet zastopnikov. To pomeni, da sedanja skupščina bivšega kralja Alfonza ne bo klicala nazaj .na prestol. Glavna naloga skupščine je izdelati in sprejeti novo ustavo.
V IZGREDIH nezaposlenih, ki so se pripetili 3. julija v Plocku, Poljska, so bile tri osebe ubite in pet močno ranjenih. Nezaposleni so napadli in oplenili sedem prodajalnic jestvin in dve sladčičarni; došlo policijo so napadli s kamenjem, toda so zbežali, ko je policija pričela streljati.
DRŽAVNA REGISTRACIJA INOZEMCEV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
biti zaprti za ne manj kot 90 dni in obsojeni v ne manj kot $.50 in ne več kot $100 in stroške ali pa tudi obsojeni v zapor in globo. Po odsedenju zapora oziroma plačan ju globe bodo ti inozemci izročeni federalni priseljeniški oblasti obenem s poročilom'glede nezakonitosti njihovega bivanja v deželi.
Slične kazni so zagrožene delodajalcem, ki ne bi ubogali tega zakona. Ena določba zahteva, da morajo delodajalci zahtevati od tujerodnih delavcev dokaz, da so zakoniti stanovalci in da morajo naznaniti vse one, ki takega dokaza nimajo, oziroma., ki imajo certifikat, ki je bil izdan komu drugemu.
2a!ostne posledice zakona
Ako naj se sodi po teh določbah, ta zakon države Michigan pripravlja mnogo težav velikemu številu tujerodcev, ki živijo v tej državi. Izvrševanje tega zakona bo donašalo mnogo komplikacij, ki grozijo celo onim inozemcem, ki so prišli zakonito v Zedinjene države, in
celo naturaliziranim državljanom.
Da se to ilustrira, je treba pomisliti, da inozemci, ki so prišli nezakonito med 3. junijem 1921 in 1. julijem 19^4, sicer ne morejo postati ameriški državljani, toda niso podvrženi deportaciji po federalnem zakonu. Michiganski zakon pa jih proglaša kot podvržene deportaciji in jih izključuje iz bivanja in dela v državi Michgan.
Na drugi strani inozemci, ki so prišli zakonito pred 20 ali več leti, toda ne morejo dokazati zakonitega prihoda iz zapiskov priseljeniške oblasti, ne bi mogli dobiti registracijskih certifikatov, dočim jih v drugih državah nihče ne moti in smejo mirno bivati in delati.
Zakon daje obširne pravice policiji za aretacije inozemcev brez registrapijskih certifikatov, in to utegne prizadeti tupa-tam celo naturalizirane državljane in njih sinove, ki nimajo navade nositi vedno s seboj dokazov o državljanstvu.
Razni pravniki so odkrili precej protislovij v michiganskem zakonu, ki se ne ujemajo s konstitucijo in s federalnimi zakoni. Na primer, kakor ti pravniki trdijo, ta državni zakon hoče urejevati imigracijski zakon, ki spada le v federalni delokrog, in izključuje inozemce pred enakopravno zaščito zakona, kot se protivi 14. amendmentu ustave.
Ugovori s strani ameriških socialnih organizacij, urednikov in raznih tujerodnih društe\ gredo preko samega pravdni-škega stališča. Oni protestirajo proti registraciji inozemcev, ker so mnenja, da se protivi ameriškim načelom in tradicijam in da ogroža svobodo in pravice vseh.
Mr. Read Lewis, ravnatelj Foreign Language Information Service, je v svojem pismu na governerja države Michigan poudaril: Tak zakon bo podvrgel zakonito pripuščene inozemce, naturalizirane državljane in celo tukaj rojene Amerikance ponižujoči sumnji in sitnostim in odprl vrata špijonaži, graftu, zatiranju in ogorčenosti. Registracija inozemcev postavi v poseben razred ravno oni del prebivalstva, ki jih hočemo najbolj vključiti v skupno življenje dežele in to zakasni asimilacijo in naturalizacijo.”
FLIS. --------o--------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz 1. strsni)
291,738 prebivalcev, od tega 157,735 moških in 134,003 žensk. Gospodinjstev ima 72,-147, na 1 kvadratni km pride 1.205.53 prebivalca.
Iz teh statističnih podatkov je razvidno, da znaša v Jugoslaviji porast prebivalstva v desetih letih 16.23 odstotka, dočim ■•maša v Italiji, ki je brez Sicilije in Sardinije ter otokov po površini enako velika, kakor Jugoslavija, pri 42 milijonih prebivalstva samo 6.1 odstotka.
Prebivalstvo Jugoslavije je poraslo v zadnjih desetih letih z a 2 milijona, prebivalstvo Italije pa le za 2.5 milijona.
Naj večji porast prebivalstva izkazuje uprava grada Beograda, to je 91.07 odst., kar je razumljivo, ker sta Beograd in Zagreb izmed vseh mest najbolj porasla, razen tega pa pri zadnjem ljudskem štetju leta 1921 nista upošteta Zemun in Pančevo z vso svojo okolico, kar spada sedaj v področje uprave grada Beograd.
Izmed banovin izkazuje naj-večjo porast drinska, nato pa slede vrbaska, moravska, var-darska in zetska banovina, ki se približujejo povprečniku za vso kraljevino, izpod povprečnika pa je poraslo prebivalstvo v primorski, savski, dunavski, a najnižji porast izkazuje dravska banovina. Pri tem je treba upoštevati, da se'je po uedinjenju izselilo iz naše države mnogo Neslovanov, predvsem Madžarov iz Vojvodine in Nemcev i.j dravske banovine, zaradi česai’
Jugoslovanska
Uatanovljeaa l. ISIS
Kat. Jednota
Inkorportrana 1. 1W1
GLAVNI URAD V ELY, Ml N N.
Glavni odborniki)
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111.
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik:	JOSEPH	PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 436 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 818 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa.
Naiilzarnl odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minfl.
2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P»-
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI.,- Chicago, I"'
Poratni odbori
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th It., Calumat, Mich.
1. pcrotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton,
Jednotino uradno gUill« I
NOVA DOBA, 0117 St. Clair Av«., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarn« poiili«*’* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj >e poiilja na pr**1' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n bolni*11 spričevala naj sc pošilj* na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov In UPf*" membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, Sl 17 St. Clair A»*" Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem J ugoalov*«®5! za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj a« ****** tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev »« *,! obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko uatanovi i S člani 1 članicami.
izkazujeta dunavska in dravska banovina najmanjši prirastek prebivalstva.
Po banovinah so najbolj gosto naseljene dunavska, dravska in savska banovina, nato pa slede drinska, moravska, vrbaska, primorska, vardarska in zetska.
V celoti je v Jugoslaviji 141,-806 žensk več kakor moških, tako da pride na 1,000 moških 1,021 ženska. To dokazuje, da se Jugoslavija po svoji socialni strukturi približuje zapadno evropskim državam, kjer je povsod število žensk večje, kakor moških, dočim je pri vzhodnih državah baš narobe. Neenako razmerje med številom moških in žensk je v posameznih banovinah različno, ker so se posledice vojne v nekaterih pokrajinah čutile bolj, v drugih manj. Edino v vrbaski in drinski ba: novini ter v Beogradu je število meških večje od števila žensk.
V številu gospodinjstev ni velike razlike v primeri s podatki ljudskega štetja let 1921. Po številu oseb, ki odpadejo na eno gospodinjstvo, je na prvem mestu vrbaska banovina, nato pa slede vardarska, primorska, zetska, moravska, drinska, dravska in savska banovina. Povprečno pride na eno gospodinjstvo 5.11 oseb. Manjše število v povprečniku izkazujejo samo dunavska, savska in dravska banovina, kar dokazuje, da je v teh banovinah življenje v socialni diferenci ji najbolj napredovalo.	v
|Are{ iVery n pršem, fr* eni Nh b H for P the
prač,
I Sf» €
s s
N of he *ur
to 184
fCU h K ali
Km,
Sest Nish N>ur« f *«y *,Thei
’^1 int
sovanja oproščeni svojih re^°dge c službenih dolžnosti. Opravi'1 • esp0n{q svojo nalogo požrtvovalno in' le»efjts večini brez nagrade.
Po sumarnem pregledu, k1 Jr°gres je; sestavil banski popisni 0 j , je štela dravska banovina v J ‘8ible či med 31. marcem in 1. a^|otal ^ lom 1931 v celoti 1,120,584 » varic bivalcev. Od teh je bilo 540> ,F sicj^ moškega, 580,409 ženskega i^erVe la. Inozemskih državijan°v f11 \vhjc bilo 15,631.	|eaches
Po narodnosti je JugoS^'1 nov 1,091,814, Nemcev 2l>* J^aljy Madžarov 3,748.	^	f^s a,
Po maternem jeziku je „ l0|)al f vencev 1,064,122, Srbohr'^.. '*>ich . 17,725, Nemcev 26,654, ^ U|&te<} rov 7,679.	v	eac
^Po'veroizpovedi je rim^V e®th , toliške vere 1,087,916, Pr‘1^ be slavne 5,307, evangeljske	.
in židovske 761. Ostalo	,
na razne narodnosti odnosu0 ne ^ roizpevedi.	i	faf, j
Letošnji popis prebival pokazal znatnq številčno P^,j|as inči ženskega spola nad m ° š ,11 0^, (nad 40,000), precejšnje	ju
inozemcev in velik porast J piiefj^ slovenskega elementa.
V splošnem pa moremo D .Jhe § izidom popisovanja zadov* zlasti v nacionalnem pogle jj(j % b!
Seja se je zaključila z z® ^ lvisi0r^ lo g. bana vsem članom ^ ga popisnega odbora, koJ^. funkcije so s tem dnem Pr Nof c ha!e.	W
— ki J P otb
Morilec Ivan Lakner, jr'Sfo 13. februarja umoril Frana Kušarja v Men^jJ^j oropal iz župnijske kla?'J%j0 okoli 30,000 dinarjev, je bl viipniSe] sojen na 20 let robije, v n jn jo kazen, ki je po zakonci pustna za mladoletnika, ^ J vi1 soobtoženci pa so bili oD.;! ni na manjše zaporne-kaz J še to sta dva prestala že s iskovalnim zaporom.	.^s	^
' t#1 S^c Zanimiv globetroter v rj ’y 6Ve
Ijani. V Ljubljano je P*y jn
nedavno perzijski dijak j Tj,e
lyhassan Khan Mahazheg*1*' j > W 1
slušatelj filozofske fakufte V*th *
že od leta 1928, na poučne^
tevanju po svetu. P rep0 jj ^
je ze skoro vso Evropo,
goslavije pa pojde na	/ Ki.
odtod v Egipt. Kakor Pr*^ v
duje, so ga v Milanu brez P J \
da zaprli in ga tako prete ^
da so mu nalomili hrb^f ^ ’
Perzijec ima še sedaj veS / b0h,
nji del telesa v mavcu i11	^*
jih. Mahazheghi je nadl|jfV®
slikar in se je poprej ■. f ‘
s prodajo lastnih slik, se, svc'
ne more več slikati, prodaj3
je fotografije.
 o   Jun*
SREDI POLOBLE f rSi
Mesto Minneapolis,	i
natančno toliko oddatieI1^ tfNo
ekvatorja kot od severne# ^ wa
čaja.
Banski popisni odbor v Ljubljani (tvorili so ga gg. ban dr. Marušič, zdravnik, Rado Hribar, industrijalec, Ferdinand Juvanec, šolski ravnatelj v p., dr. Tomaž Klinar, kanonik, Josip Rebek, ključavničarski mojster, Ivo Sancin, šef kmet. oddelka v p., Ivan Barle, župnik, Ernest Vargazon, načelnik pri žel. direkciji v p., dr. Vončina, načelnik pri banski upravi, vsi v Ljubljani), je imel dne 10. junija pod predsedstvom g. bana dr. Marušiča svojo zaključno sejo. Iz poročil, ki sta jih na seji podala gg. ban in načelnik dr. Vončina, posnemamo:
Popis prebivalstva je v celi banovini končan in popisni materija! v p os la n statističnemu uradu v Zagrebu v obdelavo.
Popisovanje je poteklo v miru in btpz' večjih motenj. Pritožb o nasilju ali potvarjanju cd strani popisnih organov ni bilo od nikoder. Narod, ki je bil o namenih popisovanja zadostno poučen, je v splošnem pokazal zaupanje, tako da smemo tudi kmetijsko statistične podatke smatrati za dovolj no točne.
Kot popisovalci so v pretežni meri fungirali državni nameščenci, ki so bili za dobo popi-
■ ENGLISH SECTION OF
Official Orga0 of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
I , Current Thought.
OFFICIAL monthly report
KyePOrt ^rom the supreme office at Ely, Minn., is published Ursem *n New ®ra an(^ contains the income and dis-ers e, , ,s’ changes in membership, including the new mem-eath I • mem^ers suspended and reinstated, the sick and lut, for tu6^S ou*’ as we^ as the disability benefits paid Kfa tjje e rnonth just passed. In the June 24 issue of the New librae ^epor^ ^or May, 1931, was published, and, as usual, | I{i sc6 ^he senior and junior departments.
Way, i9o^ng ^le column headed “Changes in Membership for o 0|>New Members” the observant reader noticed that 6 nUrn]e kng^’sh-conducted lodges came first and second in . leorgp rtrGV new members enrolled. The two lodges are id- Jo. ashington, No. 180, of Cleveland, O., and Arrowhead, k< fSCU )j’a0^ Minn. Incidentally, these two branches of our alti/6 a^0u^ an e(lual number of members in the lodge, -ave fj, °Ugh they may not be conscious of their efforts, they 'argest 6 ^ernse'ves conspicuous in their attempt to enroll the )ii Polish nUm^er new mernbers, and thus be leaders in the ft PsbUl.g,Spea^*nS units. Jefferson Collegians, No. 205, of Can-May ’ a’’ came third in new members enrolled for the month
I, “j«
—.fial j^^er Corr>e and Disbursements” column should be of spe-^'Nge (j	members,	for in this report is contained the
8Poncl' 0S Co^ected for that particular month and the cor-in ^ ,eneji^^lri^_ciisbilrsements paid out in sick, disability and death 8 the ari ^'^erence between the income and disbursements ^ °8ress h°Unt p^acec* *n various reserve funds that show what db%i(1'; as been made financially for the month just passed. ^ ”*igible fn a^normal number of members report sick and be 'tal wijj01 ComPensation from the sick benefit fund, the final 'i Var-ion S^ow tbis factor. The net amount clear to* be placed O’T sick S reserve funds is diminished, and should an epidemic 8 i!3erve c'^ SUddenly strike at our Union, the sick benefit fund ,v 'vbich°U^ c^ePleted. A special assessment must be made, Khe, futhe Gntire membership contributes until this reserve
3 &eath h6 normal level-T*1ally enefits paid out for our deceased brothers and sisters
4te<j areav^age about the me for each month. Mortuary - °rta] ase<l upon the law of averages compiled by the Na-t.! ^'ch j]Kl^ernal Congress, of which our SSCU is a member, in %ted fe Pr°bable number of departed members can be cal-, Jjt*ac) 0r the next year. The number of death benefits paid t°K‘ i-p.ni0ntb is one. factor that no one can control. When r^Wenhg . es a member the compensation received does not But to the gap of sorrow and sadness of the bereaved, „o8 ane s|ck benefits are controllable to a certain extent, e^em*c of sickness suddenly covers the country, in hi*, p e*’ °f the influenza epidemic experienced during the >bers haps ^ just coincidence that the number of sick s^cre rep01'ted to receive compensation from the sick fund 0nrj ase(* with the number of unemployed. ach juy Ven^e Department is probably the best risk. Although efjts 6nde is assessed but 15 cents a month, and the death hiti	ou^	vary	between	$25 and $450, the reserve fund
6 ^preni0n^iy‘ At the January, 1931, annual meeting of ^fttiip1118 ®xecutive Board the reserve fund in the Juvenile has ^ attained such high proportions that a special priv-Jv'si°}j een extended to Juveniles transferring to the senior nUmbePOn. reaching the age of 16 years. Depending upon k>	years the juvenile has been enrolled, the monthly
>diviS are Paid from the juvenile reserve fund into the ^hat Sl°n’ which in some instances runs as high as $10. i i1 ^ °the^1U^ ^.e pai^ out in the form of sick, death, disability '"*°rth'SPeC*a^ benefits, our membership should not frown.
qS rea®°n that our grand South Slavonic Catholic Union j Jet u'gan*zec*—to assist needy members. ct>°n a ® av°id abnormalities. For nothing will cause more jjv|:|e6,l)selves ^^understanding than to have a number report l ^ ^ thp-6	^or	compensation, when they know, down
,jrf r lr hearts, “it really isn’t so.”
A Cett
iiif
;D.
id.
ili? es
P
<tl3
til
ill.th
Center ^	—
Jill8 L°dge a v5~Center' Ram'
^«5>i art0, 2U’ SSCU’
^ an Vfit»ing tdance on Satur-’I'hl*1 ^e^ter at Smith’s
ev«°8e °f this dance is ^ tiri g°0(i 6rj one a good time, ,a “lotfnmUsic> hot rhythm *J! M tnl whoopee.”
should attend <K' Com‘cheir	with
^ “.\VrC;T8na8te7o“a"
‘.rf ' T.)	*	at	8	p.	m.
Anna Kalik and Jenny Mozina.
iJ a! k'Pe) to	mend
) * ' Nya ou °w is it? a i«n^°t So beerful Household-ywaiting« • While we’ve
jto	taught
te;,.. .
really
Ramblers to dance
WANTS TO SHOE THE WORLD
Thomas Bata—Henry Ford of the shoe business—who makes 100,000 pairs of shoes a day in his factory in Czechoslovakia, is buying out his second largest competitor in that country, also its second largest leather factory. Bata has asked the co-operation of the Czechoslovakian government toward developing huge industrial areas in which related industries may be grouped and better living conditions be provided for workers.
--------o-------
A: Do you know your wife is telling everyone you can’t keep her in clothes?
B: That’s nothing. I bought her a home and can’t keep her in that, either.
--------o-------
Obviously
Sergeant: If anything moves, you shoot.
New Recruit: And if anything shoots, I move!
COMMENTATOR
MORATORIUM
President Hoover’s proposal to postpone payments on war reparations for one year had a startling effect on the stock markets that caused a rise of many points on leading issues. Which brings to mind the spurt stocks made in January, February and March of this year, only to be followed by another slump.
According to the proposal, Germany is tq be the direct beneficiary, since the payments cannot be made as arranged by the Young plan. Economic pressure makes it an impossibility for Germany to meet the demands of other countries to settle up as a result of the World War. Unemployment and starvation are playing leading roles in Germany. Cou pled with outside pressure, makes one wonder why they haven’t proved a big disaster already.
Should Germany have a revolution and ignore its debts, the inevitable would happen. The debtor nations would bring pressure on the helpless country and before long another struggle would be in the making, involving nations interested in receiving their pound of flesh. Undoubtedly other nations would disagree with the methods employed to secure payments, and what would be the result? Another war!
A noted writer is of the opin ion that all this talk about moratorium is just another scheme to protect capitalism. He point? out that Germany has received numerous loans from the United States, and in order to protect the interests in the States, it was planned to lift the pressure on Germany on war reparations in order to meet the loans made by individuals.
But what is the United States to benefit from such an arrangement? A number of foreign powers, including Germany, owe us money for loans made during the war. Liberty loans subscribed by patriots during the terrific struggle must be paid back to the owners. Various federal taxes are imposed to meet this contingency. In short, it is the public that pays. Hence, should the foreign countries be given the privilege of postponing payments, interest on the indebtedness will have to be met by the people.
Which makes us wonder why such a proposal was made. Was it from the viewpoint of help ing the ailing world in general, or was it just a selfish scheme. Time will tell.
Chinese Remember Better
Miss E. T. Chen, who received her scientific education in Americd, is making a series of tests and experiments in the psychology laboratories of Amoy University in China to determine the principal mental difference between Chinese and Caucasians. She has concluded that the Chinese boy or girl of high school age has a better memory than the aver-Caucasians. She has con-and education. A Chinese youth, she says, can look at a printed page for only a few minutes and then without seeing it again be able to repeat it word for word the next day.
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. u.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. 1), 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elisabeth St., Joliet, III.
Anton Vessel, 319 w. Birch ,St.
Chisholm, Minn,
* * *
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, G117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
The semi-annual meeting of
the SSCU Supreme Board is scheduled to take place during the latter part of this month, date to be announced later.
Dr. Leonid Pitamic, Jugoslav minister to the United States, was the principal speaker and guest at the annual meeting and banquet of the Minnesota American-Jugoslav Association convention, which was held at Virginia, Minn., 0n Sunday, June 28.
Max Schmeling js now the
undisputed world champion in the heavyweight boxing circle as a result of his victory in the battle at Cleveland Stadium on the eve ot Independence Day. Frankie Simms, boxing on the same card, in a preliminary bout, defeated J0e Vincha of Boston in the heavyweight class. Simms is our local representative leathe^-pusher, and, with his victory byv Vi first-round knockout, he stands one step nearer to the goal of all prizefighters, that of world championship. To this end he has our support and best wishes.
Inter-Lodge News
News reports from Joliet, 111.,
state that Miss Mary Ogulin has been awarded a four-year scholarship to St. Francis’ College in that city. This is indicative of the advancement and progress which our younger friends are making in all parts of our nation. To Miss Ogulin we extend our congratulations.
Mr. Frank Taucher, Chicago,
prepared a calendar reform which is attracting international attention. The plan is novel in conception, and has been submitted for consideration before the League of Nations, with a view to promoting international understanding •and thereby to perpetuate world peace.
At its recent graduation exercises, Armour Institute of Technology at Chicago, 111., presented the degree of Bachelor of Chemical Engineering to Frank Podlipec, B. Ch. E., of Cicero, 111.
“Can you stand on your head?” asked a patronizing visitor of the youngest boy of the family.
“No,” was the reply, “it’s too high up.”
Corn Borer Spreading
The European corn borer continues to bore from within. Once this insect got a foothold in this country it has been impossible to exterminate it. It has continued to spread despite the many measures to curb it. There are two strains of this pest in the New England states now. One is known as the one-generation tyf>e and the other the two-generation type. As their names imply, they produce one and two generations of new pests, respectively, each ySar. The latter type is more destructive because it multiplies more rapidly.
  o------------
Jimmy: Dad, does it hurt to crack a joke?
Father: Well, sometimes if it’s too old, it might.
The Inter-Lodge Baseball League has been divided into two groups, namely Group A and Group B, Group A consisting of six teams and Group B of four. Two rounds will be played.
Second and third place teams of Group A will play one game to determine which will play the first place team for the Inter-Lodge title in a three-game series. Group B will have a championship series of their own, the first and second place teams to ba'ttle it out for the title of that division.
Saying It With Comrades
Win SSCU Slate Championship: Take Three Games in Heavy Week-End Schedule
Inter-Lodge League is planning a picnic for some time in August; to be followed by a banquet early in the fall.
Friday, July 10, the Boosters will play a postponed game with the Orels at Gordon P^irk No. G, 6 :30 p. m.
Next Doljack Day meeting will be. held July 20 at the St. Clair Bathhouse.
WHY THE BELLS RANG
To use -an old and well-known title, such as the above caption, may be called strictly unoriginal, but in this case it is directly applicable. The wedding bells rang loud and clear on Saturday morning, July 4, while most everyone was busy planning and preparing for the observance of another birthday of our na^iojial, independence.
The bells rang out in token of the ceremony whereby our well-known editor and brother lodge member, Louis M. Kolar, had undertaken to forsake his personal “independence.” for the more placid and blissful state of “matrimonial dependence.” It can no longer remain a secret that the bride is none other than the former Miss Frances Marie Jeric, a sister member of George Washing ton Lodge, No. 180, SSCU.
That is why the bells rang on July 4, 1931. Mr. and Mrs, Kolar are now on an extended honeymoon trip through the East and are not expected to return before the latter part of this week.
For the present, it is needless to say, the entire staff of Nova Doba and the New Era, together with the membership of George Washington Lodge, extend their hearty congratulations to the newlyweds, with all good wishes for success and happiness.
--------o-------
A New Contiment to Try
What tastes like meat but can be eaten by the strictest vegetarian? It’s a new condiment made by Boston chemical engineers.. Known as sodium glutamate, it is made by boiling gluten from wheat flour for hours with strong hydrochloric acid, then neutralizing with soda and allowing the resulting salt to crystallize. A fine white powder is thus obtained which resembles baking soda. Sprinkled over many meatless dishes this new condiment is said to add the desirable flavor of red meat. It is already popular in China and Japan, especially among Buddhists belonging to sects forbidding meat eating.
--------o-------
Unkind
“Yes,” said Charles, “I had some very trying experiences on the cricket field. I was once struck senseless by a ball.”
“And when,” asked one of the listeners, “do you expect to recover?”
Waukegan, 111. — Hail the champions! Comrades lodge (No. 193 SSCU) baseball team won the SSCU state championship by taking the second successive game from the strong Illini Stars of Chicago in a hard fought and thrilling contest by a 4 to 3 score.
The Illini Stars scored one run in the first inning, and shoved two more across the platter in the third frame. From then on, Charley “Chuck” Burks, Comrades speedball ace, held the visitors scoreless, allowing the Stars only two hits in the final six innings.
Wistain, the losing pitcher, hurled shut-out ball for seven frames, allowing the Comrades but three hits up until the seventh inning. In their half of the seventh, the C o m r a d e s bunched four hits to shove two runs across the plate. The Comrades were on the short end of a 3 to 2 count when they came to bat in their half of the ninth. The locals then won the game on one of those famous Chicago Cubs rallies in the ninth when Larry “Al” Petrovič started the inning with a single, Pabst flew out to the shortstop, one out, Kaires lined a triple to deep right field, scoring Petrovič with the tieing run. F. Petrovič was called out on strikes, two outs, Burks was hit by a pitched ball. Christie singled to left field, scoring Kaires with the winning run* together with the SSCU state championship. The ’Comrades won the first game by a 16 to 15 score.
In the nightcap the Comrades were defeated by the N. C. West Side A. C. outfit by a 11 to 9 count.
In Saturday’s tilt, the Comrades nosed out the Cosover and Love combine in a ten-inning tussle to the tune of 8 to 7.
In a twilight melee, the Comrades blanked the Waukegan Sokols by a 8 to 0 decision.
R. H. E.
Comrades .... 00000020 2—4 11 2
Illini Stars . 1 0 200 0 000—3 7 1
,	R.	H.	E.
Comrades ... 0 2 0 2 1 0 1 0 0 2—8 11 0
Cosover-Love 000020022 1—7 15 0
R. H. E.
West Side A.C. 32040200 x—11 12 1
Comrades ... 022401000— 9 12 1
R. H. E.
Comrades .... 03 2003000—8 9 1
Sokols ......... 000000000—0	4	1
John Petrovič, Publicity and Business Mgr.
 o-------------
Swiss Protect Eagles
Various bird clubs in Switzerland announced that they would pay an indemnity to any farmer wrho loses poultry or lambs by being carried off by eagles.
The object is to save from total extermination these picturesque birds which are fast being driven from this mountainous country. The peasants have been shooting the eagles because they say they carry away lambs and poultry. As a result only four birds have been seen by the mountaineers in the Graue Horner, Saentis and Sehwytz districts 'since the close of the World War.
--------o--------
Costs Nothing
Jones: I was thinking of buying a motor car, Bill.
Bones: You have no money.
Jones: That’s nothing, man; it doesn’t cost me anything to think, does it?
--------o--------
Ad Similes: As disillusioned as the girl who played up to the professor all year, then received a flunk in the course.
Inter-Lodge Basket-ball
The St. Clair Bathhouse Council at its last meeting discussed Inter-Lodge basketball to be fun on the same principle as the Inter-Frat; this was stressed by the chairman at the last meeting. He also called attention to the fact that the lodges should go out and get basketball players now, and not stock up with them just before the season opens. Six. teams have already signified their intention of joining the proposed league circuit. It is important that the SSC U lodges that have any intention of joining this basketball league begin looking for material early and not do as they have done last year, the three teams barely getting under the wire, in fact there was some doubt as to their entry into the league.
The New Era will take it upon itself from time to time to remind the SSCU lodges in order to prevent such laggard intention as that of last y»ar.
-------o-------
Getting Acquainted
Adolph Brezovar, G. W.’s Left Fielder
Cleveland, O.—Fellow members, this will introduce the George Washington left fielder, Adolph Brezovar. This lad can easily be termed a “Vosmik” of the Inter-Lodge Baaeball League. He covers the position assigned to him with the ability of a major league player. As long as the writer has known Adolph, his favorite sports have been baseball, bhsketball and football. If you will recall last season, Adolph played a nice game of ball and did some very fine stick work. To the writer’s knowledge, Adolph has the left field position in his hands and will play that left field territory as long as the G. W.’s have a baseball team. Adolph is taking great interest in the work of the lodge and is confident"that they can do what they failed to do last season, and that is to bring into the lodge the 1931 Inter-Lodge title. Go into it, you do your part and we’ll do ours. Work together and fight together and you’ll win.
Friends, after coaxing a narrative out of Adolph, he told me that Jimmy Marinčič did not complete his story by a long shot, so here’s the rest of it:
As you will recall, our trip was to the South Sea Island of Tahiti and of our return to home sweet home, dear old Cleveland. Pardon us* tropic tourists, fellows, if the “high and briny” sometimes slips over a salty operation on our befoggled memory glands, but never wish for the life on the ocean wave, or a home on the bounding deep. Well, boys, remember that old sea song, the one that the four bedbugs sang in the maid’s room? Friends, I never saw bedbugs at work before, but I did see them while on water, and more water. The four bedbugs had made a raft out of matches when the maid tried to drown them in the washbowl. I never felt greatly in sympathy with those cunning little quilt-cooties, nor really understood them until after doing a few weeks on one of these ocean-going rubberneck busses.
After watching these little creatures for a few days I soon learned what ailed them. You know it was the funniest thing I ever heard of, a bedbug baseball team, and these four were managers and wanted to play. I consulted Red and Jimmy and also myself and decided that we would be the spectators while they played against their fellowmen. Jimmy’s quilt was used for a baseball diamond, and what a ball field it made; only Jim didn’t approve of it, but we held him back from kicking and allowed him to be the “bum-pire.” These little creatures, who crawl around in the dark of the night and give you a little squeeze now and then, certainly could play ball. Jim called what he saw (I don’t understand how he ever could see only one ball). When the game had gone into the ninth, the score was 5-all, and in the tenth inning, with bases loaded a baby bedbug, the cutest I ever saw, same to the plate and crashed a four-bagger into deep center, the game coming to a close at 9 to 5 in favor of the supposed-to-be four victims of the washbowl.
“Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU.
The Reason
Doorkeeper (to youth who has arrived late at concert) : No, sir, during the singing I dare not open th% door.
Youth: Ah, perhaps it is as well to be careful. Some of the audience might run out. ,
Q|uiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiimHiiiiiiHiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin**
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllSIIIIIIIIIIIIIIIIilllilllllllllllllllUllllllllllllllillillllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllillilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll
Gustav Strniša:
SODNIK MARTIN
Sodnik Martin je bil velik, suhljat gospod brez brade in brk. Sključeno se je držal. Mrko je gledal izpod svojih zlatih očal. Vendar je bil dober človek.
Bil je znan lovec. Kadar je kdo priredil lov, ga je vedno povabil. Sodnik se je rad udeležil lova, čeprav ga še nihče ni videl, da bi ustrelil zajca ali kako drugo divjačino. Medtem, ko so drugi lovci zasledovali uboge živali, je Martin samo opazoval življenje v gozdu. Lazil je za zajci in jih gledal, ko so plašno, bežali pred njim.
Najbolj se je razveselil divjoga petelina. Opazoval ga je v zgodnjem mraku in se veselil njegovega petja in krasnega perja. Da bi ga pa ustrelil, to mu niti na misel ni prišlo.
Nekega dne sta prišla k sodniku dva kmeta. Tožila sta drug drugega,- češ, da je široka živa meja, ki rase med njihovima poljema, last samo enega izmed njih. Kmet Blaž je trdil, da je meja njegova. Kmet Andraž je pa ugovarjal in dejal, da meja Blaževa še nikoli ni bila, temveč vedno samo njegova. Trosila sta ga, naj jima pravdo razsodi kakor je pošteno in prav.
“Bomo pa prišli na lice mesta pogledat!” je odločil sodnik in ju odslovil.
Razpisal je res razpravo in določil dan.
Tisto noč, preden je odšel na komisijo, ni dolgo mogel zaspati. Mahoma je videl, da so se odprla vrata njegove spalnice. Na pragu je stal majhen fantiček prijaznega obraza. Sodnik ga je pogledal in se mu nasmehnil. Kako tudi ne? Deček je bil tak kakor drugi otroci. Le ušesa je imel popolnoma zajčja. Qospoda Martina so kar zasrbele roke, tako rad bi zgrabil dečka za ušesa in ga dvignil kakor zajčka kvišku.
“I, kaj boš vendar ti povedal, deček dolgouhi?” ga vpraša.
“Jaz sem pastir divjih zajcev in njih gospodar. Vsi lovci so moji največji sovražniki. Le tebe imam rad, ker še nisi nobenemu zajcu upihnil življenja.
“K tebi sta prišla dva kmeta zaradi meje. Tista meja je gosta in zaraščena, da nihče ne more skozi. Zajci se na vsem polju ne morejo tako skriti, kakor v tisti mejici. Tam jih še psi ne dobe, ker je meja pregosto zaraščena s trnjem.
Zdaj jo hočeta tista dva kmeta zase. Meja pa ni last nobenega izmed njiju. Občinska je. Le pogled prejšnje stare mape, pa boš videl. Poleg polja onih dveh kmetov ima občina kos travnika, ki je podaljšan v tisto živo mejo, katera je zaklinjena med njuni njivi. Merje-vec je to prezrl, ko je risal novo mapo. Zdaj si lastita mejo kmeta. Posekati jo hočeta in uničiti zajcem njih pribežališče in skrivališče. Sodi pošteno in ne bom te pozabil!”
Ko deček to izgovori, zgine.
Sodnik sam ni vedel, ali je bilo vse skupaj res, ali se mu je samo sanjalo.
Preden je odšel naslednji dan na ogled, je res pregledal staro mapo in se kar začudil:
“Vidiš, vidiš! pa je res nekaj na mojih sanjah!” je dejal in odnesel mapo s seboj.
Oba kmeta sta čakala na njivi. Vsak je imel svojega odvetnika s seboj, prepričan, da mora Zmagati.
“Za vas pa slaba kaže!” ju je pozdra-vil'sodnik. S. seboj je imel geometra, ki je še enkrat pregledal mape in dejal:
“Ta vražji županov oče je najbrže molčal, ko je merjevec napravil napako in prezrl, da je ta žive meja občinska last. Vidva se kar obrišita!”
Odvetnika sta se žalostno nasmehnila, saj je šla pravda po vodi. Kmeta sta se jezno pogledala. A sodnik je razsodil, da je meja občinska last in nimata nikake pravice do nje.
Naslednji dan ni bilo sodnika doma. Njegovi kuharici je prinesel majhen deček mladega zajčka, češ, da je za gospoda sodnika. Ko je prišel domov in zajčka zagledal, ga je prijel za uhlje in mu dejal:
“Ne boj se, dolgoušec! Takoj boš prost!” Že ga je odnesel na svoj vrt. Izpustil ga je, prepričan, da bo zajček pobegnil v polje.
Drugi dan se je zgodilo prav tako.
Popoldne se je pa šel sodnik na svoj vrt izprchajat. Ko dospe do konca peščene poti, začuden odstane. Dva mala paglavca se igrala na vrtu. Pred seboj imata v pesku začrtano mrežo in igrata “špano.” Lden ima črne kamenčke, drugi bele.
“Kako sta vendar mogla na moj vrt?” ju vpraša sodnik in se jima pri bliža.
Dečka sta skočila kvišku in zaploskala z rokami.
Tedaj se v pesku zarisana mreža jame večati. Preden se sodnik dobro zave, sc spremeni v velik splav, steza pa v široko reko. Splav se zamaje in splava s sodnikom vred po reki. Dečku pa veslata in ga prijazno gledala.
Splav obstane pred visoko votlino. Vsi trije vstop'ijo.
Gospod Martin se znajde pred malčkom z zajčjimi uhlji. Deček ga tako prijazno pozdravi in se dobrodušne nasmehne, da mu še uhlji vztrepetajo.
■ “Čakal sem te. Kaj zahtevaš za svoje plačilo?” vpraša deček.
Sodnik se brani:
“Ničesar ne maram! Dolžnost sem izpolnil!”
Deček ga pa kar presliši in pripoveduje:
“Tu imam čašo zdravilnega vina. Če ga izpiješ ne boš nikoli bolan. Morda si želiš razirgani klobuk pedenj-mo-žica. Če ca pokrjješ, te odnese veter kamer želiš. A iukaj je škatla izvrstnih smotk. Vedno je polna, pa če jih
The Boss Fisherman
HE is certainly rightly named, as there is no mistake about his being the boss fisherman of the tribe; he does not have have to sit on a bank with a hook, line and pole, and fight mosquitoes, while waiting for some fish to come along. Neither does he have to bait nor does he have to content himself with only the particular fish that chooses to “bite,” but he takes his station on a dead limb overhanging the water and selects the one that appeals to his fastidious taste.
■He is not at all retiring in his habits and it never enters that head of his, that sadly needs a comb and brush, to hide from the humans that invade his domain. Instead, he seems to want to make himself as conspicuous as possible, by passing back and forth—up and down the stream and sounding his raucous rattle with every wing-beat. He appears to resent the presence of the man on the bank. He has effectually shattered the common belief, that to be a successful fisherman, one must be very quiet. Keeping up an ear-splitting clatter is second nature with him. The muscles of his wings and his vocal cords seem to be geared together,, for the instant he puts one in motion, the other responds—and the response is anything but melody.
When he goes fishing, there are no lfs and ands about it, as he is dead-sure of a catch, provided there are any of the finny tribe in the neighborhood. He perches on an over-hanging limb, or on an upstanding snag above the water and patiently waits for his dinner to come swimming his way. Al exactly the psychological moment, he drops from his perch, as if shot— there is a splash, an under-water struggle, and he appears as dry as a chip, returning in triumph to his perch with a shining fish firmly clamped in his beak.
That part was all easy enough, but swallowing his prey is where the trouble comes in. If the fish is of a size that can be taken at a gulp, well and good, but if not, it is neither well, or good. He first kills his catch by striking it against the branch. Then he attempts to start it down, head first But the fins catch in his throat and Te gags and squirms artd brings it up for another try. The many efforts to land the fish in the stomach where it belongs, and the grim contortions he indulges in, are too funny for words, but it is anything but funny to the principal actor in the little comedy.
Most birds prefer the softest m'ate-rial they can find for the lining of their nests, but this curious fellow collects all the 1 ish bones and ^cales that are disgorged, being indigestible, and lines the nest with these. A prickly cradle for the half-naked fledglings, one would imagine.
True to their love for the water, they usually select a sloping bank from some stream, or pond, for the bringing up of the family. With infinite labor, they dig a tunnnci in the bank six or eight feet deep, and at the end a small living room is hollowed out. Here the four or six pure white eggs arc left. The birds become much attached to these river-bank homes and
še toliko popušiš.
Izberi si, kar hočeš! Ne brani se! Jaz nisem navaden zemljan, če ne sprejmeš mojega daru, ne boš srečen!” “Če je pa že tako, bom pa vzel!” sc je odrezal sodnik in modroval:
“Čaše zdravilnega vina ne potrebujem. Zdrav sem kakor riba. Da bi me veter nosil okoli tudi ne maram, saj imam urne noge in veselo srce, ki je srečno v naravi!
“Ampak smotke, tistele smotke bi pač ne bile napačne!”
“Sam si izbral!” odvrne deček in mu izroči škatlo.
Naslednji trenutek je pa sodnik spet sam doma v svoji sobi. Poleg njega stoji odprta škatla smotk. Takoj si pri-pali eno. lo vam je bil okus in vonj kakor bi vijolice duhal!
Zdaj je bil gospod Martin še bolj zadovoljen kakor prej. Veselo je pušil svoje smotke in razsojal pravde, dokler sc ni postaral.
1 a je zabila tudi njemu zadnja ura. Sam je ležal v svoji sobi. Odprla so se vrata in nekdo je vstopil.
Sodnik se je razveselil. Bil je deček z zajčjimi uhlji.
“Sam si izbiral! Zdaj bi si lahko pomagal, pa si rajši vzel tiste smotke!” je rekel deček in ga milo pogledal.
‘‘če je človek zdrav, ne pomisli na bolezen!” ga zavrne gospod Martin. Deček se mu nasmehne:
“Samo kapljico čudežnega vina ti smem dali, da boš lažje umrl.” 2e dvigne drobno čašico in kane kapljico sodniku v usta.
Martin se zadovoljno zasmeje:
“Zdrav sem! Zdaj pa popušim takoj še smotko!”
Prižge jo in se udobno vsede.
Prav tedaj pa pristopi smrt in stareek umrc tako lahko, da niti sam ni vedel, kdaj je bilo po njem.
Na pogreb so prihiteli sodnikovi sorodniki. Vsi so stikali okoli in iskali njegovo cigarnico, pa je niso našli. Deček z dolgimi uhlji jo je namreč vzel spet s seboj. Za mrtvaškim sprevodom je korakal tudi on. Ko so se ljudje na ■pokopališču odkrili, sc je deček spozabil in se tudi odkril. Vsi so videli njegove smešne uhlje. Nekdo ga je hotel kar zanje zagrabiti. Pa je prasnilo in čudni deček je izginil.
(“Mladi Jugoslovan.”)
Manica:
NA GODOVANJU
Brodnikov Cene je razun svoje dobre mamice gotovo najbolj ljubil staro Žli-čarjevo mater, blago ženico in precej premožno posestnico v vasi. Saj pa je bila ta ženska tudi res tako dobra Cen-cu in vsem revnim otrokom, da je upravičeno zaslužila ljubezen, ki jo je bila deležna pri mladini v toliki meri.
Žličarjeva mati je imela svojčas štiri otroke, dva sina in dve hčerki, toda na njeno brezmejno žalost so ji v zgodnji mladosti pomrli vsi in ko jim je potem prav kmalu sledil tudi njen mož, je ženica pričela živeti zelo samotarske dneve. Zamotilo jo je pridno delo in ljubezen do otročičev, katere je—kot nekako nadomestilo za svoje umrle ljubljenčke—vedno rada imela okrog sebe ter jih razveseljevala s kakim malim darom. Zgodnje sadje, ki ga je imela mnogo na svojem obširnem vrtu, so otroci vedno prej pokušali nego ona sama in Zličarjevega okusnega kruhka so bili njeni prijateljčki čestokrat deležni.
Otroci so ji izkazali svojo pozornost in hvaležnost vsako leto na predvečer njenega godu. Zapeli so ji otroško podoknico ter ji potem čestitali kakor je pač kdo vedel in znal.
Nekoč je naneslo tako, da je god Žličarjcve matere padel na ponedeljek. In tedaj so sc otroci zbrali v nedeljo proti večeru pred njenimi vrati. Brodnikov Cene je bil nekak voditelj vse ceremonije, na kar je bil seveda zelo ponosen.
Toda tisto popoldne se je Žličarjeva mati nekje precej zamudila, vsled česar se je slavje tako zakasnilo, da je bilo že treba nažgati luč.
Otroci so odpeli in čestitali. Slavljenka jih je posadila okrog ogromne mize ter jih pogostila z raznimi sladkimi dobrotami.
Cenceve oči so bile neprestano uprte tja na sredo mize, kjer so bili v veliki skledi naloženi tako lepi rumeni krofi, kakršnih Cene ni videl se nikoli. Oj, da bi jih smel samo nekoliko potipati, pa bi bil že zadovoljen!
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je mlade pogoščence za hip prestrašilo. Najbrž se je vroče petrolejke dotaknilo kaj mrzlega, kajti cilinder na luči se je razpočil. Otroci so se zdrznili, gospodinja pa je hitro stopila k luči, jo s pihom ugasnila in rekla pomirjevalno:
“Nič ne bo hudega. Le mirni bodite in počakajte nekaj trenutkov v temi. Takoj prinesem drugo luč.”
Nato je odšla v kulmjb.1
“Joj,” šine Cencu v glavo, “ne vidi me nihče. Zdaj hočem potipati vabljive krofe!”
In že stegne roko. Toda kako se pre-
return to them year after year.
In ancient times the kingfishers, or halcyons, as they were called, were invested with many superstitious fables, one of them being that they built a floating nest on the sea and that they possessed some mysterious power of stilling the waves while the eggs were being hatched, so it is that we have the term “halcyon days,” meaning clear, fine weather.
Tffe JUN/OB
Qook
PINEAPPLE SALAD
Wash, pick over one head of lettuce.
Wrap in a clean cloth and put in a cool place for at least two hours.
Open a can of sliced pineapple and drain off the juice. This can later be used for a gelatine or for a pudding sauce.
Crack and pick over six large nuts.
Put into a bowl—
4 tablespoonfuls of vegetable oil.
3 tablespoonfuls white vinegar.
1/3 teaspoonful salt.
Vi teaspoonful paprika, and set in a cool place.
Just before the salad is to be served, arrange the leaves of lettuce on cold plates. This recipe makes eight platefuls. If fewer arc needed save some of the pineapple slices and lettuce for another day.
Put one slice of pineapple in the center of each plateful of lettuce.
Sprinkle the nuts over the top.
Beat the dressing ingredients.
Pour over the salad and serve at once.
straši, ko zgrabi za vse polno rok, ki so posegle v skledo prav iz tega namena ali pa je kdo hotel celo kak krof “suniti”—kdove.
Cene brž odmakne roko. Med tem pade nekaj krofov iz sklede na mizo in koj nato že vstopi mati z lučjo.
Cene ves v strahu zre v tla in isto-tako tudi vsi drugi. Mali ugleda raztresene krofe in takoj ugane, kako in Haj- Namuza se in vpraša smenljaje:
“Ali si je morda kdo izmed vas že kak krof prisvojil?”
“Jaz ne, jaz tudi ne,” se pridno oglašajo drug za drugim,
“No, potem je prav. Saj so namenjeni vam,” je rekla gostiteljica z mehkim glasom. “A vendar bi ne bilo prav, če bi vzeli sami. Zdaj pa le po njih! Kolikor je vas, toliko je krofov. Alo, vsak enega!”
Otroci so na svoje veliko veselji vzeli vsak svoj krof ter se kmalu nato prav lepo poslovili od blage gostiteljice.
A vendar jim srce ni bilo tako lahko kakor druga leta. Zavedali so se, da nekaj ni bilo prav, da so bili zasačeni in da to ni bilo lepo. Beseda jim kar ni sla iz ust.
To mučno tišino je prekinil Cene, ki ga, je na skrivaj trlo prav tisto kakor druge. Seveda ni hotel izdati, da je bila tudi njegova roka v skledi. Ko so stali zunaj na cesti, je rekel trdo:
“Nič ne vprašam, kdo je v temi segel po krofih. Ampak samo toliko rečem, da v bodoče prijemajmo krofe pri luči’ ali pa nič!”
Po tem solomonskem Cencevem pouku so se mladi navihančki razbežali na svoje domove.
(“Mlado Jutro.”)
The Indian Rebellion
i6 A RE these Indians living on the J\ reservation real Blackfoots?’ queried Hal, who had come West to visit his cousin for the summer. “Or are they half-breeds?'’
“They’re real,” replied Chick. “So real that they still live in their own way, just as they did before America was discovered.”
“I’d like to visit the tribe and stay overnight in one of the tepees,” said Hal. “That would be a thrill for me.” “It would be for anybody,” was the reply. “But as far as I know, nobody’s had it, because the Blackfoots hold a dislike for the white man and Old Chief Long Smile doesn’t allow anybody even to visit the village in the daytime.” “But can’t we ride to the top of a hill and just look at it?” queried Hal.
“I guess there’s no law against that,” answered Chick. “Jump into your saddle and we’ll climb the foothills to the top of the ridge.”
The two boys mounfed their horses and started up the narrow and rocky path. At,an open spot halfway to the top they stopped for a breathing spell. Suddenly Hal gave a cry of surprise and pointed down in the valley to where a group of riders were entering the pass which led into the reservation. They were dressed alike and the horses were in military formation with a leader in front.
“It looks like a troop of U. S. cavalry!” he cried. “But it can’t be, ’way out here!”
“Why not?” queried Chick, with a laugh. “They may be soldiers going from Fort Monroe to Fort Pierce two hundred miles away. But what I don’t understand is why they are going into the reservation. That may cause trouble.”
“Perhaps it’s a short cut,” surmised Hal. “Anyway, it might be interesting to watch them pass through the village.”
He spurred his horse into action and with Chick following him, he made his way to the summit of the ridge. They sat motionless in the shadow of a large tree. Before them was the Blackfoot Valley, with the river winding through from end to end. Long wisps of smoke curled lazily from the tepees that formed the Indian village; while beyond was the mountain gap through which the Blackfoots could reach the plains to the east.
“The village looks deserted,” said Chick. “Perhaps the warriors are all out hunting.”
For reply Hal caught him by the arm.
“Look!” he cried, in excitement. “What’s that coming through the gap?” Chick shaded his eyes and then joined in with an exclamation of wonder.
“It’s a stage coach!” he cried.
“But 1 thought there were no more stage coaches out West?” replied Hal.
“So did I,” Chick answered. “But we’ve got to believe our eyes. Let’s go down and ride along with it for a ways.”
“Wait a minute,” Hal cried. “I see
THE HANDY BOY AT HOME
BY CHARLES A. KING,
STATE NORMAL SCHOOL, PLYMOUTH, N. H.
<tOD.SPIK£5 |/2 BOLTS 5 I/2R.RB0U3 METHODS OF FASTEN ING
<\9X~
1 *»
"A
C_
.rjwxi6"PieCE3 to cover sharp
EDGES Of'.HANOBR*/'	--------
!,v	V
cDTi' '4
jSWltflpsiq f'-LOAJ
“Handy boys” living near lake, occan or river shore or in an organized camp, cither working alone or under supervision, will find this float an interesting piece of work, for it connotes many pleasant summer days.
Secure six tight oil barrels, galvanized preferred, though if black iron barrels are given a heavy coat of asphalt or coal tar before hanging in place and each year thereafter, they should last several years and may be replaced at any time. For platforms wc shall need 3 2”x8”xl6’0” and 6 2”x8”xl0’0”. For hanging blocks A wo must have 8 2”x8”x23” (or the diameter of the barrels) and 4 blocks B 2”xl0”x23”. Cut an arc of a circle of the same diameter of the barrel from the bottom edge of each block, leaving 4” and 6” above the arc, according to the width of each. The twelve hanger irons C should be of at least 20-gauge galvanized iron, 2” wide and long
enough to reach t0 the top edge of the blocks A and B, and about 51” and 55” long, respectively. Place the hanging blocks on the barrels so their top edges will be out of wind when sighted across. Drill three 7/1G” holes in each end of each hanger and fasten with Vs” lug screws or bolts. If the barrels rest loosely in the hangers or slings, drive dry, shingle shaped wedges between the barrel and its blocks as at Z. The use of galvanized hardware throughout is advised. braces D and spike to each block. Fasten the middle plank of each platform with 20d spikes driven into each hanging block and brace. Fasten the outside planks far enough to allow a space between that and the middle plank for swimmers’ fingers to grasp. Place the platforms and barrels in position and fasten by either of the methods suggested, though bolts as at E is rec°mmended. Bore 9/16” holes to receive the y2” bolts
and place washers under both head and nut. Get out 24 pieces F, shown by dotted lines, l”x4” and 16”-18” long to be nailed to the ends of the hanging blocks to protect swimmers from the sharp edges of the iron hangers C.
The finished float should support a dozen or more swimmers; it may be anchored from either or each end by spiking or bolting an artchor plate G 2”x6”x24” undjcr the end or ends of the long platform. An eye or ring bolt may be fastened in this which will leave the surface of the platform free from obstructions that may cause painful injuries.
The float should be taken out of the water at the end of the season, carried well above high water line and placed on blocks that will raise it several inches above the ground. All repairs should be made, all fastenings examined and defective barrels replaced before the float is launched the next year.
the Indians coming out of ambush. They’re all together in a band, and I believe—why, it looks as though they’re going to attack the stage coach.”
“That’s nonsense, Hal,” replied his cousin. “They don’t do that any more!” But in another moment he had to change his opinion, for the Indians had rushed in on the coach from all sides, and had fired the first shots. There seemed to be passengers in the coach as well as a number of men riding on top of it, for they began to fire back at the Indians.
“I can’t believe it,” said Chick. “This must be only a game of some sort.” •But just then two of the	Blackfoots
were	hit by bullets,	and	they	fell
screaming from their horses.
“It’s real, all right,” he decided. “What will we do?”
He	did not wait for	a reply, for	his
mind	was made up.	He	turned	his
horse’s head so sharply that it reared high into the air on its hind legs.
“Where are you going?” cried Hal. “I’m going to warn, the cavalry,” was the reply. “Let’s hope we’ll be in time.” In another moment both boys were galloping recklessly down the trail, giving their steeds free rein, only checking them when they stumbled down the mountain and across the plain and when they got to the pass they saw with relief that they were in time, for the soldiers had not yet gone beyond the entrance of the pass.
They told what they had seen to the major in command, who immediately gave the order to gallop into the reservation. As they came into view of the attack, the major rode over to Hal and asked him if he were armed. Hal told him no, so he handed over a gun.
“It’s loaded,” he said. “But there’s no extra ammunition. , It’ll be a short fight, thouglt, for the Indians are no match for us. Follow me and keep low against your horse’s neck.”
They charged into the thickest of the fight, where a group of Indians had taken refuge behind a copse of trees and were sending shots and arrows both, toward the defenders of the stage coach. These savages were .dispersed first, and while some of the soldiers gave chase, others began to fire at the fighting line of Blackfoots circling the coach.
“Let’s make for the center,” cried Chick. “Then we can turn our backs to the coach and fire with better aim!” The two boys broke away from the unit of cavalry and charged for the stage coach, but a moment later found themselves pursued at dose quarters by two Indians. Hal turned in his saddle to lire a shot, and as he did so he gave a gasp of fear, for both Indians had guns aimed directly at him. As he looked, they pulled the triggers and the weapons were discharged point' blank in his face.
To his surprise, he felt no shock nor paint, nor any blood when he drew his hand across his face. Then a strange thing happened. For no reason at all, the two half-naked warriors gave cries of pain and fell backward from their horses, as though hit at close range by deadly bullets.
The battle seemed to stop as though by signal. A man dressed in white flannels came out from behind a clump of bushes, held up his hand for silence and said:
“That was a fine scene, boys, but the riding was too tame. Take the stage coach back into the gap and bring it down the trail again. The Blackfoots will attack just as they did before, but when the time comes for you soldiers to ride in, I want you to come in as if this were the real thing and you meant business.”
Hal stared at this man in amazement.
“Who is he?” he asked the major. “He’s the director,” was the reply “Of what?”
“Of this moving picture we’re taking of western life* as it really was,” the major laughed. “I’m not a real army major,” lie went on to explain. “I’m a movie actor, and my wife and little girl are supposed to be passengers in that stage coach.”
Just then the director came over to the boys.
“You iwo lads were all right,” he said. “But if you’re going to act with us, you’ll have to put on a cavalry uniform. You’ll find some extra ones at the hut in the village. Ride over and tell my man there to fix you up.”
“But how about Chief Long Smile?” queried Chick. “Will he like it?” “Like it?” laughed the director. “Don’t let that worry you. After persuading him for five years, we finally gbt him lo agree to use his tribe and his reservation for taking this picture, and after finding out what fun it is, he’s as happy as a child.”
“Just likum old days,” grinned Long Smile. “White boy come stay my tepee and live like Injun brave Likum?”
Chick nodded gravely.
“Likum,” he said.
And that was the beginning of a friendship that lasted all that summer and seems due to last-for many summers to come, for the friendship of an Indian is as true as the course of a ship steered by the North Star. When Hal left the West to go back to school, he had to promise Chief Long Smile that he would return the following year.
“We mak’um picture Injun massacre,” grinned the chief. “Me wantum
Mile Klopčič:
FABRIKA
Whe PuPpy. Kiven i Petted i didn’t I vw«nt o
I b°v w£
'0 feet , f would
Nekoč sem naprosil očeta, ®a scoldCc tovarno je	vzel.	_	■	but th,
Hotel sem videti, kam hodi	i"
vsak dan.	( ownCr
Vedno ponavlja mi mati: “Tu“' I dicjn’ trpel>	m	4 1 had
tudi ti boš kot oče tvoj nosu ever dlan.”	side I
tff ^ pla,
In ker nisem razumel teh 11,2 ^'ouldfj besed	j	*atch	,
sem sel z očetom in sva u ^asa^ fabriko.	( Thes
Bilo mi je, ko da odkril sem becauS( svet, kjer doma je trpljenje vel>K no Usg
• 'A home_
Počez in navzgor so hiteli širok'1 bq[ to jermeni,	tied wj
gonili so silna in majhna kolesa, tugs ar ki sc vrte neprestano, pomlad v 1 was ( podnevi, ponoči—ivečna živa z ’> caugj,t telesa.	"'as Sei
d *0Wed t
Iz strojev, železnih	teles, je	“Trai
kapljalo,	"ent c
to stroj sc znoji od-vročine vrve - tw0 D]e iz strojev je sikalo, pelo in glaS 'ere ^ ščalo —	JPack^
0 to jc dom krika, to je hiša h'1 "»nger
. | ji j*1®11 ag
“Vidiš, moj sinko,” je oče deJa J began vame zagledal,	lshed v
“lu v tem vrvenju vsak dan st®)1^ INn re| Če bi govoril ti dneve, nikoli Jor st]e povedal,	’	N pas
kako neizmerno vsak dan trpia1, ®*y olH
. t On tl
Stroji hitijo, jaz hitim ž njim' 0 thr0, osem ur, dolgih ur dan za dne1"' kept : Sleherna ura hrbet ukrivi niii 11 fr0n a odpočiti sc v delu ne smeD1, liked
t- -	.	iin*	kbe al
Tisoč nas je, ki ob strojih stol ne Coi),
tisoč nas jc, ki imamo žuljavc ® i“tt he
tiseč nas je, ki le v stroje strin'111 ■. J°Und
a zunaj nekje je pomlad in soln^ ‘"e bar
Ko sem se vrnil domov, seat ^ eame rt svoji velel:	•	(i d'Was
“Zdaj razumem, kaj mi ponavli1 Jfys i s dan:	> *ee tf
jaz sem očetov sin, zato tudi )J> 0ne
trpel’	tkH
tudi jaz bom kot oče moj nosu' nen j dlan.”	V his
-----------o----------jjjjjn an
PICNIC DAYS <s'
Picnic days are here again, ‘''an a Let us slip away;	Ho
Wood and field are	calling	j
“Come to me and play!”
1	^ ran
Let us pack a lunch and go |!.0|He ■ Out where Summer dwell5’ life, She has lots of room, I know,	pa|1
’Round her hills and dells- Or „
aiwa.
We will pick a nice spot out By a singing brook,
And you kids can run about,
Papa read his book.
And we’ll spread our table thefe Ffed Underneath the trees,	C* "’a;
And on grassy couches rare	n, Cnte
Stretch ourselves at ease. tj*' he
,)
We will spend the long brifi1*1 fjjje ^ Idling in the sun,	hi;
Joying in the trees and flowef5 (lie«ied 1 ill the day is done.	f‘ni'
_______________________ cfet
O——	i K.,
Marij Skitlan:	^	»sk ^
MLADO POLETIJ Sn!u v rožnatem vozu se k nam PrF '**cuSe vroče je, vedro poletje	'°1(1 hir
in je razsulo čez zemljo prost1" as c radostno petje in cvetje. , ^ls Pan
Vriskajo dalje vse solnčne i*' ^	hij1" °1
čresnje rdeče zorijo,	.J	% ^ra
vrtnice, skrite med listjem *el ‘ Thto|< sladko—omamno dehtijo.	N s^
Vse razposajeno raja in vrisk®’ *very^ nič se za jesen ne meni:	.	J.,0l,nd
daleč še zime tegobni so do.®	i ere
daleč vetrovi ledeni . . .
----------o *	ha>j ^
Maksa Samsa:	^	1
MATI IN DETB ^
Drobno dete mati je zibala, J toplem ji naročju zdaj JU tam v deželi sanj in sreč®
Speče očke mu je poljubi^’. v misli se je majka potop' ^
“Ko dorasteš, duša moja n'V	jnQ«e
kakšno postelj sreča bo P °.	j 8
Bodo ravna, prava pota tv«) a f sredi trdega življenja boja- J 9ndSo trepetlika boš, hrast ki"	1^ ®eo
Mu pobožala je laske zlate’	fet^
iz očesa solzo si otrnila,	■’	bi	'rS
tnsno dete k sebi je privil*1' , «t, ^
• o " hjV ni
Danilo Gorinšek:	5*. '°
KRESNICE	(4 ^
Veš jih, tiste zlate pt'ce’	Jjj^atj
ki kot zrnca drobne s®'	ct,
ki bleščeče, kot zvezdi®	1 ^
v letno noč zasvetijo ■	^
Ali — kot so zasvetil®	^ Q;|
pravkar šele sred ten1®’	^‘Nq,
vgasnejo, čim ulovile	hy V(
v pest jih naše so ro*e'	^'1 ?”
Ptice naj lete,
zvezdic® | Ni»tr v srcu žar naj netijo, jjf , st sfo naše drobne — pa kr®5	0 drj
naj vso noč le svetijo^/11	My .
-----------------------------------   !	j	• Up
you for my son.”	,	j	laiic
Hal was delighted.	v",r he
“That ought (o be thrill	^	hat?,
anybody,” was his remark''^/	St0
who had secretly always play a part in the movies, ^ agree with him.
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
Whe A D0G’S LIFE
PuPpyCn \LhMS born’ 1 was a cutc !ittIe ''1 Riven to a lim 'uWaS Sti11 younS> 1 was (^Petted mp	y* anc* friends
; didn’t hav anc* *le<* me so much that I Vent on f6 *° 'V’s*1 anything. This boy w„ or a month and then the little to fCed something else. He forgot
I '*,°uld kick0’ an<^ w*1en he saw n,e he scoIdecjw,- me' ^‘s mother and father bl,t the lit« f^r treating me like that, The n2 b°y didn’t care, owner Lh > u decided t0 give me a new ' didn’t ur r'cec* and barked because
1 liad nn to 8°- 1° my new home ever I Wa reedom. I was tied when-side I m,„S ou,s‘dc and when I was in-
ialC ‘° P'ay whhatCtiled cIosely- 1 yeaned ’»'“uldn’t i * the children, but they
«$Watchdm. J710' 1 was kePl for a *'as awakn ant* at. nights I whined and These n’ yearn‘n8 for my old master.
was no good no uSe -t-.8 ed t0° much and was of home. j next day 1 was in a new but to as a8a>n to.be a watch dog, With ° mean looking men. I was ^ and	ropc anc* w‘tb a ^cw
* "’Ss tirprfk 1 Was free- 1 ran until CauEht. i . ecause I didn’t want to be ?as settin down to rest as the sun
the **	* srnellcd smoke and fol-
"Tramn scent^and came upon a camp, 'ent ciocf’ no doubt,” I thought. 1 •*o men J and saw no °ne. At last *Crc mv iPpearcd and 1 saw that they ?ac^e amfr owners- They opened a l|ln8er in Saw a Piece of steak. My
i"611 a8ainCreaSec* at t*lat smel*- The ) began Went to ehop more wood and lshed wit, eat the steak. I wasn’t fin-fen return * second piece when the
f°r shelter6 V * took the piece and ran
Passed	men came after me,
% old m me- 1 then started back to On ,h aster-!° t'iro\n,e„t°ad a group of boys started kept run °nes at me’ * was tired but " front n/1'11® unfii boys stopped. *iked riphme Was a 'arge dog, which u ^ afraid1 away’ and he told me not k c°md n t*la.t e would protect me.
«j 1 he saiH0t|br*n8 me home with him, iJ°Un<l m p- would see me soon.
*e barn ,lrst home and crawled into 1 I let °^ed out and saw another \a,fle runn- 0U* a whine and the dog ” "’as mv"18 t0 t*1e barn. 1 found that t ys 1 sha *!fW. friend' The following See thp r! , i1*3 food and not once did
One ni i*tIc boy-
Jrkin» * was awakened by some
• n I We ^r'end needed me, and
2 wnt .out ' saw him have a man h" and r started after the fleeing ^ so ,-n?lly 80t him in the leg and a n men	he couldn’t get loose,
ta!® a,vav Came running and took the i >isV Went back to my friend, ,flW] ))e j-	I whined by his side
Jter and6 * looked and found my
n intWas happyt0 be safe'
“Gn° b's arms and he whispered
of6’ y°u an0ddTOld puppy> yQ<i saved my
j ^is fr are going to be the best iJr i’°m now on.” He meant k, a'wav<s ? an °'d dog, and my master lnd to me.
Mary Chanko,
No. 66, SSCU, Joliet, Ml.
^ red h A SECRET
^h«lu8t gra^uated from college th Cntered me 0n vacation. When he** ^ Wo0?1*6®6 ^is fa*her promised Hmd u'd tell him a secret when
•le'ihraduate- *
^ i1'8 fat? a ti'ne when he could th6'11?'1 to h !r al°ne, but his father j. tirrte Cne sy a'* the time. Finally crct. “te and he asked about the
t 1)1 too
g Vour°° b“sy now, son, you’d better Cv his m ber-” he answered. Fred touUsc abn,°. ’ but she also made an V hi>n to ielling the secret. She hiijS CUrious; afu his grandmother. He Parenu out the secret and why hisnt Out On^hre to° busy t0 tell‘ 516 Shp 8raidninth porch. where he found !1 °ld him°ther- He asked her and and ey wentto conie with her. ev she bCC;. t0 grandmother’s room arQri,where ? to i00*1 the door and look Vh>l Tu 0 see if someone was b5s ''e Fred Cn s*1.c went to the bed for! him. ''us sitting and sat down iafJ?rtl and , L.ls gfandmother leaned hear- sPered so that he could
I hcre j '
Submittend°hSa"ta Claus.”
oy Josephine Chanko, ^No^66, SSCU, Joliet, 111.
Ar good old fairy
in°ne dav TALE
0l)t to p£ie" 1 didn’t feel like go-hji-f fairv	sat	in the house read
<llin!,Sonie lirrC' Thc usual tale of the the h °n With ° uWbo dashes into the Str«, ^oine broken limb, sweeps up p eh. d starts on the homeward
S lry tales	,
^at c,t> thisrCn 1 for boys of my agc’ had tniy frienH°ne was so interesting sV»r ® call s’. Gavin and George, ed k'4' 1 We ® s,x times before I an-planLa vollev , ?utside and was greet-^Uct n for questions and an ex-
II . my Un1uestionable con-\ >ly eh,
stiff ^ell, hC)nEcd the subject by say-aDd pu,tie 0f ^what about a good N^ilv‘n Put	They	interrupted
nX sWeetnUCS,ions t0 me'
CaH^°u failcd ,eSS’ Wl11 you explain a Niceiv ^ resPond to the first
NerSh?rP diE „C°u,rse’ but he gave ^Uu’	f 1 was obliged to
“ m'm" A\y y-	ne ground wasn’t any
Sot „ answer j •
Sano’ byt Ca!,S:8Usted George, so he r h»C had int Persisted. My re-''I'at's., be6an .erested him evidently,
‘'8t0t>,says.° P°ke me’ “Reading answered, but the pokes
;rjt
•ved1
isi>(
tied
DOPISI
liridgeville, Pa.
Veliko se čita o problemih bolniških skladov v glasilih raznih naših podpornih organizacij. Čita se o izčrpanih skladih, o nakladah itd. Razmotriva se o vzrokih, zakaj je toliko članstva na bolniški listi. Iščemo poti, po katerih bi prišli skozi današnjo krizo, ko smo večinoma suhih žepov (vsaj jaz za enega dobro vem), da ne bi bilo treba poleg rednega asesmenta plačevati še izrednih naklad.
Naš prejšni glavni predsednik Anton Zbašnik je nedavno precej na široko opisal svoje mnenje v tem oziru in poživljal članstvo, oziroma glavni odbor, da za nedoločen čas obrne podporo atletičnega sklada v podporo onemoglih in brezposelnih članov. S tem priporočilom se jaz popolnoma strinjam.
Drugo priporočilo naj bi bilo, da varujemo naš 'bolniški sklad, dokler smo zdravi. Varujmo pa tudi naše zdravje, dokler ga imamo. Ako je enkrat izgub-
J %
pril
tfitH'
became unbearable, so I answered, “Aw, fairy tales.” Gavin was so surprised that he toppled over. The brutes! They must have laughed or rather howled, for an hour, so I decided to put up a defense for myself. “What’s so funny?” I demanded of them.
“It’s so ho-ho-ho-he-oh-hoo-ho-ho,” babbled George.
“Awright, come on in and sec for yourself, boy, it’s a good story, come on,” I said. They went and after I had read for three minutes, the room was so still that you could hear a pin drop. They were simply enthralled. That’s the best one that I’ve put over those pals of mine.
Josepli Medic,
No. 137, SSCU, Cleveland, O.
 0----------------
SCENE ON A RAINY DAY
The rain is pit-patting on the roof and it makes a swishing sound as it falls on the pavements, trees and grass.
All the little lightning bugs, caterpillars arid flies seek shelter under the leaves from the rain.
' The little children are playing and splashing in the mu'd puddles made by the-thousands^of little drops of water.
The ladies daintily step across the pools of water, being careful not to get their silk stockings all splashed and spotted with mud.
The gutters, made by wheels of autos and wagons on the alley, are filled with a small stream which runs down [ hill into the street, then along the curb and into the sewer, where it falls like a miniature Niagara Falls.
The flowers droop under their burden of water, and the blossoms are beaten off the umbrella trees and fall to the ground. The sunflowers look in vain up to the cloudy skies watching for the sun which does not appear. This is the scene on a rainy day.
Rose Mary Glazer, . No. 166, SSCU, Indianapolis, Ind.
 0------------1—;—
AN EXPERIENCE IN CAKE BAKING
My mother went to town one afternoon and told me to scrub the kitchen floor and then go out and play with my sisters. After I had finished my work and everything was put in its place, I decided to make a sponge cake. I got out all the necessary articles and ingredients. I worked diligently for an hour and when I was finished I put the cake in the oven.
When I thought the cake was done I took it out.and tried to take it out of the pan, but, no, it stuck fast. I didn’t know what to do. I just finished putting the cake together the best I could when my mother came in. She asked me what smelled, and I began to blush. When I told her what trouble I had in getting the cake out of the pan, she asked whether I had let the cake cool in the pan upside down. 1 then knew my mistake, and since that time I haven’t tried to bake anymore.
Angela Janezich,
No. 2, SSCU, Ely, Minn.
 0 —
FISHING
One day my boy friend and I decided to go fishing. We went to a little stream and caught three dozen minnows. We went home and the next morning started at 4 o’clock on our fishing trip. On the road we stopped to watch two boys fighting and then we continued driving, for our goal was twenty miles away.
When we reached the lake we first put up our tent and then set out on the boat to make a catch. I caught two little fish, which I threw bUck into the water. After going all around the lake, we caught five fish. I cleaned them and my friend fried the fish for our dinner.
In the afternoon we had more luck, because the fish were sure biting. We caught about ten, one being about 28 inches long. I was very surprised to see that the big fish was caught on my hook. About 5 o’clock we broke the tent and set out for home.
Frank Kotnik,
No. 25, SSCU, Evcleth, Minn.
 0-----------------
THE STUDY DAYS ARE OVER
Our school was out on the 5th of June. We are glad that we are free from school studies, for now we can play.. We can also help our parents and learn how to keep house.
The berries are beginning to ripen and by next month there will be enough to pick and store for the winter.
Minnesota is a cold state, but in summer it is beautiful with its scenery and lakes. The crops of barley have sprouted in the middle of May, and they arc growing quickly. So many times in September a frost comes, and we have to harvest our crops sooner.
This spring we had a lot of rain and the grass is growing very tall, but the vegetables are growing very slow.
Anna Kotmk,
No. 25, SSCU, Eveleth, Minn.
---------o--------
OUR PECULIAR PET
When I was very young, our family had a pet. It was a small black dog named Tommy, lie ate only bones and meat. He jumped about and had a lot of fun frightening the children. We all were afraid of him and we would hide under the blankets, but he found us just the same.
Whenever Tommy was outside the neighbors’ children would stay in. He was a regular terror in the neighborhood. The only time he behaved was when he was asleep, but even then he barked half the night at people passing by.
One day our neighbor was talking to my father. I could only understand a
t
S tem bomo koristili sebi in seveda tudi našemu bolniškemu skladu. Večkrat slišimo tožiti enega ali drugega bolnika, da če bi bil še enkrat tako zdrav kot je bil, bi se znal v bodoče bolj čuvati. Žal, da tako spoznanje večkrat prepozno pride. Res je, da vsakega lahko zadene nesreča ali bolezen, toda če se nekoliko pazimo, se marsikateri bolezni lahko izognemo.
Tiežko je sedaj, ko se na vseh krajih toži, da dela ni. Toda, kadar imamo delo, ne smemo misliti, da mora hiti vse en dan storjeno. Bodimo zmerni tudi pri delu, saj imamo čas biti v Ameriki. Tudi snaga je velikega pomena za zdravje. Ce je obleka zakrpana, ni nič grdega, grdo pa je, če je umazana in ne snažna. S primerno hrano si
little of the conversation.
“Yes, I think that dog ought to be shot or killed,” said Mr. Jones.
“You’re quite right, John. We’ll kill it tonight. You’ll help, won’t you?” asked father.
“Oh, sure, you know me,” answered Mr. Jones.
I was very glad. Evening came and the dog was tied to a post in the yard. He was killed with a gun.
When I was older my mother told me that the dog had been poisoned and that was why he acted so queer.
Amelia Peternel,
No. 2, SSCU, Ely, Minn,
 0------------------
REVENGE Old man Hall, age 54, was the crudest man in the village Kropif, but nobody knew it better than his two motherless daughters. Jenny was 9 years old and Amy 13. The two girls slept upstairs in a middle-sized room. The room contained electric lights, which were never used. The girls had to be in bed by 7:30.
The two talked until 10. Amy told a joke that made Jenny laugh. “What was that?” asked Amy. A dark figure crept up the stairs. It was Dad! He grabbed the heads of the two girls and pulled their hair. After finishing this, the old man told them to be quiet or he’d kill them. The girls cried and talked about revenge.
The next night the girls were unusually happy. They both went to bed and were anxiously waiting for Pa to come up. He soon came. He grabbed the usual place. What a surprise! The two girls had changed sleeping positions, so Mr. Hall grabbed two feet instead of two scalps.
Amelia Peternel, SSCU No. 2, Ely, Minn.
 0------------------
Canonsburg, Pa.
1 am writing a few lines for our page. This is the first time I am writing to our paper. I am a member of Lodge No. 149, SSCU, Canonsburg, Pa., since the lodge was organized.
I was reading our page steady, and like to read what the young members write. I wish some of the young members would write sometimes of the Lodge 149.
I am going to the Hawthorne School of Canonsburg. I was in Grade A-3 last year. Let this do for today. Next time I will write more.
Helen Zagar, agc 8 years, No. 149, SSCU.
 0------------------
NAGRADE Za dopis, 'priobčen v mladinski prilogi Nove Dobe meseca junija, jc prejela $1.00 nagrade Genevieve Petrovich, društvo št. lh'2, Anaconda, Montana. — Častno priznanje (honorable mention) zasluži Angela Janezich, društvo št. 2, Ely, Minn.
»
bomo obdržali našo kri rdečo in jO ZRAČNIH LADJAH
zdravo; dosti je tečnih in zdravih jestvin, ki so poceni. Ni vselej najboljše, kar je najdražje. In za domačo toniko včasi ena čaša dobrega grozdnega soka več pomaga kot koš medicin.
Seveda je tudi pri tem treba vedeti za pravo mero in se po isti ravnati. Najboljše zdravilo škoduje, ako ga jemljemo v prevelikih količinah.
Poleg tega tudi zdravju koristimo, če se ne bojimo solnca in njegove gorkote in se ne zapiramo v temne kleti. Pojdimo na sveži zrak in okopljimo se v solnčnem siju. Zdaj je sezona piknikov, ki spadajo med najboljše zabave. Na svežem zraku in v družbi prijateljev in znancev se zabavamo z godbo, petjem, prijateljskimi pogovori in s tistimi dobrotami, ki jih preskrbi pripravljalni odbor.
V nedeljo 12. julija priredita godba iz Thomas Runa in pevsko društvo iz Canonsburga skupno koncertno veselico poleg Slovenske dvorane v Thomas Run, Pa. Rojaki vse tukajšne okolice so vljudno vabljeni na poset te prireditve. Dovolj bo duševne hrane in tudi za uteho lakote in žeje bo skrbi j eno. Igrala bo naša slovenska godba in donela bo naša lepa slovenska pesem, kot se ne sliši vsak dan.
Sldbi časi naj nikogar ne zadržujejo, kajti vstopnina na to koncertno veselico je vsem pro-: sta. Pevsko društvo “Ilirija" začne izvajati svoj program ob treh popoldne. V solospevu bo odlični tenorist F. Cesnik zakrožil odlomek delavske himne: “Vi ste junaki, vi siromaki, v vas. ima uprte ves svet oči!” — Na svidenje toi-ej v nedeljo 12. julija pri Slovenski dvorani v Thomas Run, Pa.!
R. Pleteršek.
ie>
V
tffl3
Chicago, 111.
Vsem cenjenim članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ tem potom naznanjam, da se vrši naša prihodnja seja v sredo 15. julija zvečer, in sicer v navadnih prostorih. Seja bo zelo važna in je potrebno, da se je udeležite vse članice. Ni samo dolžnost društvenega odbora, da se udeležuje sej, ampak vseh članic, ker le, ako nas je več navzočih, se lahko kaj koristnega ukrepa v prid društva in Jednote.
Prosim tudi članice,, da redno plačujejo svoje asesmente in se s tem izognejo neljubi suspen-daciji. In ne pozabiti priti na
sejo 15. julija!	____
Sestrski pozdrav vsem članom in članicam JSKJ, članicam našega društva pa: na svidenje 15. julija!
Agnes Jurečič, tajnica dr. Zvezda, št. 170 JSKJ.
Pittsburgh, Pa.
Podpisani bi rad izvedel, kje se nahaja moj brat Anton Kranjc, doma iz vasi Cepno pri Št. Petru na Notranjskem. Pred nekako devetimi leti se jc nahajal v Seattle, Wash. Od takrat nisem več slišal o njem. Ako bi kateri rojakov kaj vedel o njem, bil bi mu hvaležen, če bi mi sporočil, in seveda, če sam to čita, bi želel, da se mi oglasi.
Joseph Kranjc, 513—56th St. ,Pittsburgh, Pa.
 o-------------
Ogromen premogovnik
Kitajski inženirji in znanstveniki, ki so zadnje čase razisko vali premogovo polje v Hallung-kiangu, severna Mandžurija, izjavljajo, da se tamkajšni skladi premoga 'širijo sto milj daleč. Po njihovem mnenju vsebuje ta ogromen premogovnik najmanj 300 milijonov ton najboljšega premoga.
------o-------
TANTALUM
Tantalum se imenuje redka kovina, ki se s,matra za naj trpežnejšo izmed vseh znanih kovin. Samo koncentrirana žveplena kislina se prime te kovine, toda le, če se kuha v nji.
Tovarna kavčuka, “The Goodyear Tire & Rubber Co.” je svetovno znana. Znani sta istota-ko Goodrich in Firestone. Vse te tovarne so v mestu Akron, O.
V teh tovarnah so zaposleni tudi naši rojaki. Tja hodijo delati tudi iz našega mešta Barberto-na. Mesta Cuyahoga Falls* Akron in Barberton se namreč držijo skupaj in med njimi ni ni-kake naravne meje. Takih tovarn je tukaj še več, in ta kraj je takorekoč svetovno središče, kar se tiče izdelkov iz kavčuka •Vsled tega imamo tukaj vsako leto zelo veliko obiskovalcev-turistov. Posebno vabljiva točka za turiste letos je mesto, kjer gradi “The Goodyyear-Zeppelin Corporation” veliko zračno ladjo za našo mornarico. Turisti v tisočih prihajajo tja iz vseh krajev in držav naše Unije.
The Goodyear-Zeppelin korporacija je oddelek tovarne Goodyear Tire & Rubber Co. Kdor izmed naših rojakov potuje v tem poletju skozi našo državo in blizu našega mesta, si lahko gredoč ogleda to že precej izgotovljeno zračno ladjo in delavnico. Nobene vstopnine ni in nobene sitnosti, le za “parking” prostor morate plačati 10 centov. Razume pa se, da v notranjost delavnice ne puste nositi fotografičnega aparata (Kodak Camera), niti ne puste, da tam kadite. -
Ako pridete v Akron od severa, se peljite ven iz mesta južno po Akron-Massillon Road štiri milje. Ako pa pridete v naše kraje od juga, se peljite iz Bar-bertona po Springfield Road (Route 17), vzhodno iz mesta pet milj, pa pridete na mesto.
Prostor, kjer je delavnica (Airship dock) je poznan pod imenom “Akron Municipal Airport.” Tam je postajališče tudi za zrakoplove in za manjše zračne ladje, ki jih lastuje in dela prej omenjena Goodyear družba. Za par dolarjev se lahko popeljete v zrak na enem ali drugem.
Seveda, največ ljudi pride tja ob nedeljah in največ akcije je tam na te dneve. Prostor obsega 900 akrov in je last mesta Akron. Mesto je za ta prostor potrošilo že več kot dva milijo na dolarjev, ker so prostor potrebno zravnali, je bilo potreba premakniti skoro dva milijona kubičnih jardov zemlje. Nekaj posebnega in vredno za pogledati je delavnica sama. Je to največja zgradba na svetu, taka, kjer ni nobene podpore (stebra) za streho in isto drži samo velik obok (velb). Poslopje je dolgo 1,175 čevljev, 325 široko in 211 visoko.
Poslopje samo je stalo čez dva milijona dolarjev. Notranjost “dvorane” obsega osem in pol akrov površine in kubična vsebina notranjosti pa je 45 milijonov kubičnih čevljev. Zadosti veliko torej, da se bi tam postavila precej velika vas. Sto tisoč ljudi gre lahko pod streho, ako je zunaj dež. Skoro vse članstvo naših slovenskih podpornih organizacij bi lahko tja spravili.
Znani Ripley pove v svojih “Believe it or not,” da nenadna sprememba toplote zraka povzroča tam notri oblake, kateri se tudi zgoste in pada dež. Podpisani seveda ne more jamčiti za vrjetnost tega, ker ob obiskih ni bil še nobenkrat priča kaj takemu.
Nekaj posebnega pri tej zgradbi so vrata. Vrata držijo na vrhu strehe skupaj jekleni klini 17 inčev debeli in šest čevljev dolgi. Vrata sama pa ne visijo, ampak vsaka polovica vrat leži na 20 železnih kolesih (trucks) na železniškem tiru. Vrata odpirajo električni motorji in isti potrošijo za cn dolar elektrike, ako odprejo vrata. Vrata se odpirajo s hitrostjo 40 čevljev na minuto. Vsaka polo vica vrat tehta 600 ton.
Pod poslopjem so v železnih
cilindrih shrambe za plin, katerega tam držijo pod pritiskom 750 funtov. Ta plin, s katerim bodo tudi napolnili celice zrako-
plova, je takozvani helium plin.
Je sicer težji kot nevarni in gorljivi plin dušik (hydrogen), ker med tem, ko prvi v količini en tisoč kubičnih čevljev pod gotovimi pogoji lahko dvigne 69.C funtov teže, dvigne zadnje imenovani 75.1 teže. Helium ima pa to veliko prednost, da ne gori in ogenj celo pogasi, ako bi istega pod njim izpustili. Prednost tega plina je tudi v tem, ko je zrakoplov napolnjen z njim, so lahko vsi stroji v notranjosti zrakoplova. Ta plin je iznašel francoski zvezdoznanec Jannsen leta 1868, ko je opazoval solnčni mrk. Ime je grško (helios) in pomeni solnce. Ta plin se dobiva v južnih državah naše dežele in je pomešan z naravnim plinom, ki ga rabimo za kurjavo. Sprva je bilo pridobivanje tega plina zelo drago in je stalo §450 za tisoč kubičnih čevljev. Sedaj se je cena za pridobivanje znižala na $15.
Predno grem dalje, naj omenim početek zrakoplovov, oziroma balonov, to je takih, katerih nosilna moč je plin in ne motorji, kakor je to pri airplanih. Zračna ladja se lahko drži v zraku brez pomoči gonilne sile, brez motorjev, in motorji so na zračnih ladjah v prvi vrsti zato, da ladjo kretajo. Je tako kot na primer pri parniku. Parnik drži voda na površju, stroji ga pa gonijo. Prvi poizkus sta naredila brata Montgolfier leta 1783. Naredila sta balon iz papirja in pod istim pritrdila oglje iz lesa, katero je, ko je tlelo, produciralo plin, ki je dvignil 'balon v zrak. V istem letu (avgustu) je drugi Francoz, po imenu Charles, naredil balon iz svile in ga napolnil s plinom (dušikom), kateri ga je dvignil v zrak. Ko je to slišal starejši brat Montgolfier, je hotel tega prekositi in je naredil drugi balon, v ka- 1 terega je djal eno ovco, petelina 1 in raco. Vse to je potem spu- 1 stil v zrak izpred palače v Ver- ! sailles. To so bile prve žive stvari, ki so se dvignile v zrak < in srečno brez poškodbe zopet 1 pristale na zemljo. V spomin na ta dogodek imajo danes pri U. S. Army Air Corps znak (in- ’ signia), na katerem so te živali upodobljene.
Prvi človek, ki se je spustil v ; zrak, je bil tudi Francoz De Rosier, kateri se je ne glede na pre- i poved kralja Louisa XVI. spustili v zrak in letel nad Parizom , meseca novembra, 1783. Benjamin Franklin, ameriški patriot, diplomat, katerega ime vidimo kot podpis na Izjavi Neodvisnosti, je bil priča teh prvih poletov in je o tem poročal domov v j Ameriko. Med dru,gim je pisal, da bo mogoče prišel čas, ko bodo imeli ljudje pritrjene v zraku balone, do katerih se bodo vzpenjali po vrveh. Nosili bodo tja meso in drugo hrano v mrzel zrak, da se tam živila ohranijo sveža, in tudi vodo, katera bo tam zmrznila, kadar bodo rabili lod. Znano je gotovo vsakemu, da prvi, kateri je poizkušal narediti balon vodilen, je bil nemški grof Ferdinand Zeppelin, rojen 8. julija, 1838. Nemci imajo največ zasluge za razvitek in napredek z zračnimi ladjami te vrste.
Tukajšna tovarna, ki dela to ladjo, ki bo nosila ime Akron. je kupila patent od Nemcev. Glavni voditelj pri zgradbi tega zrakoplova in precej, oziroma večina delavcev je Nemcev, ki so prišli nalašč zato som iz Nemčije. Ker pa pri tem delu zapo-i slujejo samo ameriške državlja-i ne, so bili ti primorani se naturalizirati. Smešno je bilo, ko je nekdo pred nedavnim protestiral potom tukaj snih časopisov, češ, zakaj se tam in še pri delu za vlado zaposluje skoro same ino-zemce. Temu 100 procentnežu se je potem odgovorilo, da zato, ker domačini, tukaj rojeni, ne
znajo tega dela delati.
Pričakuje se, da bo ta zračna ladja dodelana v teku dveh mesecev. Zrakoplov Akron bo imel v sebi šest milijonov in pol kubičnih čevljev plina. Graf Zeppelin, ki je obiskal Ameriko, je imel 3,700,000.	Akron bo
dolg 785 čevljev, širok na najširšem mestu 132, visok pa 146. Zrakoplov bo poleg samega sebe lahko še nosil 182 tisoč funtov teže. Imel bo osem strojev s 4,480 konjskih moči. Maksimalna' brzina bo 84 milj na uro. Prevozil bo lahko, ne da bi pristal na zemljo v teku svoje vožnje 10,580 milj. Ta zrukoplov je seveda namenjen za vojne namene, oziroma za mornarico. Gotovo pa je, ko 'se bodo taki zrakoplovi enkrat izkazali za praktične, da se bodo gradili tudi za promet. Ustanovili sta se v to svrho že družbi:	Interna-
tional Zeppelin Transport Co. in Pacific Zeppelin Transport Corporation. Ti ljudje sedaj študirajo in opazujejo in ako se jim bo in kadar se jim zdelo praktično, bodo začeli pa seveda graditi.
—Anton Okolish. -------o--------
Komu naj zaupamo denar?
Današnja depresija ali slabi časi so marsikateremu Slovencu in Slovenki stavili vprašanje: Komu naj še zaupam denar? Brezdelje in misel, koliko časa bo to še trajalo, neugodne vesti iz denarnega polja, ta izgubil denar na bolidih, drugi zopet drugače, to so res skrbi, ki ne poznajo nobene šale.
Vedno se učimo, toda radi pozabljamo. Vendar ostane dovolj jasno in prepričalno, da so naše denarne inštitucije, ki so rastle z našim denarjem, nam naj'bolj naklonjene, za nas najbolj poštene in varne. V zadnjih časih so se izkazale, da so zanesljive in-varne, da je naš vloženi denar ostal med nami ter pomagal nam kot narodu do boljšega blagostanja in sreče. .
Poleg drugih denarnih zavodov imamo Jugoslovani v Clevelandu tudi slovensko hranilnico The International Savings and Loan Co., ki posojuje na prve vknjižbe. Vsak ve, da je zemlja .tista, ki živi nas vse ljudi,
! ter da je denar investiran v zemljo najbolj varno naložen.
Publikacija, katero izdaja Ohio Bankers’ Association pravi, da je v letu 1930 zaprlo vrata 25 bank v državi Ohio. Nadalje pišejo, da se situacija ni kaj dosti izboljšala, kajti do prvega maja 1931 je zaprlo vrata še' na-daljnih 20 bank v državi Ohio. Na drugi strani so v istem času v državi Ohio zaprle vrata samo tri hranilnice. V tem se kaže, la so hranilnice stale trdno.
V mesecu juniju je Associated Press prinesla poročilo, da cena vseh delnic na New York Stock Exchange padla v mesecu maju za svoto §5,936,002.
Vse hranilnice v državi Ohio imajo preko dva milijona delničarjev in vlagateljev. V dvanajstih slabih mesecih ti vlagatelji niso vzeli dosti denarja iz hranilnic. Povprečno je prišlo na vlagatelja po $17.00. Toda kaj je najbolj važno je to, da so vse te hranilnice imele koncem leta $1,244,266,926 premoženja, in vsak dolar je bil vreden 100 centov. Prve vknjižbe držijo cc.no, denar na posojen na delavske domove je varno investiran.
The International Savings and Loan Co. bo plačala svojim vložnikom po 1.' juliju 1931 po 41/2% od vloženega denarja, kot je razvidno iz oglasa v tem listu.
-------o-------
DOVOLJ PROSTORA
Država Wyoming, ki je v sploinem zelo redko naseljena, ima cn county, ki je 103 milje dolg in 48 milj širok. V tem county ju je samo eno inkorpo-rirano meso, namreč Gillette.
Rado Murnik:
JARI JUNAKI
PRIJATELJ PERUTNINE
“Ujuhu! Živio dopust!” se je veselil Janez Tratar, gospod Morove stotnije vzorni trobentač, meglenega septemberskega jutra na dvorišču dolenještajerskega očanca in zapel po napevu vojaške budnice:	“Vstan’te fantje, saj je že |beli, beli dan!” —
“Danes sem vam zadnjikrat trobental jutranjo pesem! Prima-ruha, saj sem že dosti lazil okoli, dnevni kaprol pa še več, da sva zbudila kompanijo, ki je razkropljena na vse strani po hribih. Samo še danes ga bomo markirali, potem pa pojdemo domov, domov! U-j-u-ju-hu!”
Dasi niso pri polku pogrešali krepkoudnih korenjakov, se vendar s Tratarjem.ne bi mogel meriti izlepa nihče. Mišice orjaškega moža so bile kakor jeklene in težko naloženi nahrbtnik je nosil tako izlahka, kakor prazno škatljico za užigalice. Veleizpremi-njavi obraz mu je bil širok, starikav, in kadar so mu jele igrati mišice na njem, je sililo vsakogar na smeh. Tratar pa ni bil krepak samo na telesu, ampak tudi na duhu. Bil je biser svojega poklica, navihan, šegav, lahkomiseln, vedno razposajen—kakor poprek godci. Poleg vojaških signalov je znal trobiti tudi i marsikaj izvirnega. Uglasbil je lepo vrsto krasnih davorij, tako* veselo menažno koračnico, poskočno koračnico za plačilni dan in za dirko v kantino, genljivo žalostinko za raport in dolgočasni zapor v vojašnici, presunljivo postno ali lačno večerno koračnico, pa še drugih takih nekaj. Mnogostranski umetnik je znal pa tudi izborno na harmoniko in orglice.
Iz velikega sen jaka so prihajali vojaki, še vsi pospaniin trudni od silnih naporov velikih cesarskih vaj; včeraj so bili preganjali sovražnika od prvega zora skorajda do mraka, korakali še dolgo do prenočišča in kuhali menažo šele ob desetih zvečer. Otresali so si bilke in latovje s pomečkane, povaljane oprave in kap, mazali škornje, se ščetali, se umival* pri koritu, stoje pili kadečo se kavo. Mimo njih je hitel s svojimi knjižurami in dragocenimi rokopisi mozoljasti gospod računski narednik Hudournik, stotnije skrbna mati. Mudilo se mu je k stotniku.
“Še danes, potem pa adijo, trobenta, ljubica moja!” je vzkliknil Tratar iznova. “Bogve, kdo bo odslej trobil nate in ti pihal na dušo! In ti cesarska suknja, adijo, le cela ostani! Bogve kdo se bo odslej v tebi potil mili domovini na čast in slavo! Jaz pa pojdem na Gorenjsko . . . Jutri 'bom že doma! Pozdravljen se demnaisti! Serbus!”
“Ma bodi ga tiho?” ga je zdajci nahrulil Giovanni Cociancich, prostak-tretjeletnik. Škodoželjno je zamižal, namrdnil nos in kimal: “Odil ga boš tudi še na orožne vaje, udiča prekleta!” Cociancich je bil dičen “patrioto” iz Trsta. Oče mu je bil Slovenec, mali pa Italijanka. Bil je suh, šibek dolgin s kodravimi črnimi lasmi, sanjavimi in zaeno hinavskimi črnimi očmi. Oglodani žoltavi obraz, kakor izklesan iz pokvarjenega umazanega parmezanca, je kazal same ohable poteze. Na prsih je prenaša) več debelih prstanov od pristne medi.
“Tvoja nič ne velja, kremža, laška!” je ugovarjal Tratar. “Lej, ti si kaj neumen! Kaj tistih par dni! To^me nič ne skrbi Pa saj tudi ti ne boš imel nobenega priboljška!”
“Ma ne govori, no, kmet?” je zabavljal Cociancich, zazehal in vzdignil kazalec.
“Kaj?” se je ujezil Tratar in se široko razkoračil pred kodro-lascrm. “Kmet? Ali je to kaj tako slabega? Veš kaj, če ne bi bil ti taka mila Jera kilava, bi te ubral za tvoj goltanec, za tisti suhi, in bi ti s pestjo kaj zapisal za ušesa! In pol vic bi mi Bog odpustil pa še kakšen grehek povrhu! Baba babasta, nisi vreden, da nosiš hlače! Jaz sem pa fant od fare in najboljši trobec, kar jih je le kdaj poslušal naš sedemnajsti in jih še bo!”
“Ma molči, canaglia? Kaj ši ga boš govoril š takega gospoda, kakor ,šem ga ješt!” se je ujedal Coriancich in se hvastavo potrkal na prsih.
“O lakota uboga, ali ne boš hitro nehal delati greh in dražiti poštenega Slovenca? Treba te bo izkaditi po tvojih debelih lažeh, hu! Taki gospodje, kakršen si ti, taki hodijo pri nas z malhami od hiše dp hiše, makako!”
Vojaki so se zagrohotali.
Cociancich pa je molel sedem prstov kvišku in hrestal: “V Trštu ješt ga imam išo, ga imam šedem konje, eccolo . . . Ješ* šem ga fiakar, ma ti ši ga lapeč!”
“Dete vendar, sedem konj!” se mu je rogal Tratar in zaploskal z rokami. “Viž na! Za tistih tvojih sedem kljus tržaških ti ne dam nobenih sedem gorenjskih koza! Ti mi že ne potlačiš besede!”
“Ješt si ga jem však dan meso, piske, golobe! E?”
“Mhm, polento in včasi kakšnega vrabca,” se je norčeval trobec. “Saj snedeni Lah vse polovi in pohrusta, kar je le količkaj ptiču podobnega, vse, še celo uboge lastovke! Tako so mi pravili moj oča, ki so bili več let na Laškem.”
Zopet so se smejali fantje Cociancichu.
On pa je naredil figo in živahno pomigal s palcem med kazalcem in srednjakom, rekoč:	“Pridi ga v Tršt, no? Ga Ijoš itr^
videl udiča prekleta !”
“Kaj še! V Trst me pa ne bo! Kaj bi hodil tja po polento, ko imam na Kranjskem toliko klobas! Zgaga te peci vse žive dni samega tamkaj! Meni se bo pa dobro godilo doma na planinicah! Živio!”
Suhi Italijan je zamrmral debelo kletev in odšel. Tratar pa je jel Židane volje opanašati raznotere živali: rezgetal je kakor žebec, mukal po kravje, krulil po pujsje, meketal, lajal, mijavkal, regljal. Naposled je zakrilil z rokami kakoy kokot s perutnicami in zapel:	“Kikiriki!”	tako varavo-prirodno, kakor rojen pete-
lin. Za skednjem mu je takoj odgovoril premočeni domači petelin.
Tovariši so na glas odobravali njegovo predstavo, Tratar pa je naglo zlezel nazaj na svisli, ker je pogrešal svoj žepni robec. Našel ga je takoj poleg svojega ležišča na senu. Tedajci je zagledal ob zidu velikanskega pajka, ki se je nihal na tanki niti. Prijazno je pozdravil živalco in se ji lepo zahvalil, češ, da mu je prinesla srečo. Nato je malce pogledal skozi oprašeno omreženo okence in zazrl zdolaj na sosednem vrtu prijatelja Cociancicha.
Patrioto se je oprezno oziral naokoli in se plazil proti mlademu petelinu, ki je bil menda šele komaj začel uživati medene tedne srečne kurje ljubezni. Cocianch se mu je bližal prav po-
časi in mu ponujal drobtin. Zdajci pa ga je ugrabi in mu zavil vrat. Zopet je previdno pogledal naokrog, potem pa naglo poba sal petelinčka v telečjak.
“Le čakaj, gospod Lah!” se je muzal Tratar na tihem. “Zdaj vsaj vemo, kako si boljšaš menažo! Kradeš kuretino, kradeš, primaruha, potem se pa bahaš z gosposkimi pojedinami! Le to bi rad vedel, kje in kako si ga danes daš peči ali celo ocvreti! Saj osolim ti ga že jaz, osolim in zasolim, pa še prav pošteno!”
Izza ogla se je pojavil narednik Apis, stotnije modri oče. Vojaki so si oprtali telečnjake, sklepali sklepance na usnjatih prepasnikih, stopili v red in odkorakali s hribovja doli, da se združijo s stotnijo, z bataljonom in polkom. To je trajalo precej dolgo, ker so bili razdelki poraztreseni daleč naokrog po gričih in holmih.
Potem so sedemnajstovci krenili dalje, izdanilo se je; jutranja megla se je gostila in se prelivala v sivobelkasto jezero. Čez poldrugo uro so se ustavili kraj gozda, koder se je pot bližala veliki cesti. Ondukaj so morali čakati, da so prišli mimo drugi oddelki mnogobrojne vojske.
Dolgo so poslušali enakomerne korake peščev. Stotnija se je vrstila za stotnijo, polk za polkom. Kakor valovi modre reke so se dvigale in nižale vojaške kape. Zdajpazdaj so korakajoče vrste postale in se stisnile v stran in mimo so pridirjali ošabni dragonci, ulanci v gostem oblaku prahu. Pridrdrala je artilerija, vojna kraljica in tla so se stresala pod težkimi vozovi in topovi. Za njimi so se prikazali urni sivi strelci.
/ Naposled je bila pot zopet prosta. Čakajoči pešaki so se vzdignili in korakali za dolgo pisano kačo po prašni cesti. Po travnikih in poljih se je kuhala še vedno gosta megla. V njo je izginjalo na dexsno in levo krdelo za krdelom. Oddaleč so slišali zamolklo grmenje topov in lagan prasket pušek. Umeknili so se z nasajenimi ibodali v smrekov gozd in tiho zasedli najboljše zasede za grmovjem vzdolž roba. Nekateri so klečali za debelimi debli, drugi so ležali v jamah in za skalami.
Gospod Mora, stotnije hrabri poglavar, je pozorno gledal in le še gledal skozi daljnogled. Resno se je držal mož in temno: vsekakor je pričakoval nevarno mesarsko klanje.
“Pa so res čudni ti manevri!” je razglabal Tratar. “Cisto nič ne vem, odkod smo prišli in kam silimo. Sovražniki streljajo na nas—da se jim l.e ljubi!—mi se jiin pa skrivamo in čakamo, da bi jim mogli do živega. Sovražnik bi rad nas, mi pa sovražnika! To je vsa učenost, vsa modrost! Ali je zato res treba toliko generalov? Oh, če bi jim zdajle trikrat odtrobil, kako grde bi bil potem zaprt!”
Stotnik Mora je lazil od roja do roja in popravljal zdaj to, zdaj to, dasi je bila stotnija razpostavljena in skrita .popolnoma dobro.
“Da mi ne bo nihče klečal na levi strani drevesa, kakor včeraj tisti tepec, tisti Cociancich! Pazite, Cociancich, sicer ne pojdete danes na dopust! To vam rečem! Korporal, glejte, da mi Cociancich ne zaspi, če ne vaju dam zapreti obadva!”
Nepremično so ležali pešaki v rosni travi in pod mokrim grmovjem, ki je iz njega še puhtel topli duh noči. Vse je mirovalo po gošči kakor v tajinstvenem hladopolnem svetišču. Vzduh je prepajala trpka, grenka vonjava smrečja in igličevja in gozdnih zeli in bili. Megla se je poslavljala, tajala, ginila. Tam v daljavi so rumenela polja, še ne poteptana, stali gozdiči kakor temnozeleni zidovi; blesteli so jim vrhovi in rdeli v svitu mladega solnca in nekaj svečanega je trepetalo nad njimi. Še je prevladoval jutranji vonj in hlad, toda že so čutili vojaki bližino vročega dneva.
Tratar, stotnije vzorni trobentač, se je lagodno iztegoval v visoki, gosti praproti in mislil misli izvirne:
(Dalje prihodnjič)
(Povest “Prijatelj perutnine” je ponatisnjena iz knjige “Jari junaki” katero je spisal slovenski pisatelj-humorist Rado Murnik, ki se zdaj bolehen in postaran nahaja v hiralnici v Ljubljani, Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu zbira zanj pomožni fond. Tozadevne prispevke sprejema tudi uredništvo Nove Dobe.)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Propaganda za Jugoslavijo v Švici. Naučna sekcija socialno demokratske stranke v Zurichu, ki si je nedavno pri volitvah v mestni zastop priborila veliko večino, je sklenila, da letošnjo naučno ekskurzijo posveti Jugoslaviji. Uprava organizacije ;i-; naprosila znanega poznavalca in prijatelja Jugoslavije urednika Herberta Tauba, da ji sestavi program za to potovanje. Urednik Taub, ki je pred nekaj leti izdal lepo knjigo “Fuhrer duch Jugoslavien,” je nedavno v Zurichu predaval o Jugoslaviji in pri tej priliki predvajal slike in filme, ki jih je posnel na svojem letošnjem potovanju na luksuznem brodu “Kraljica Marija.” švicarska ekskurzija v Jugoslavijo je določena za mesec september..
Te dni je iz Dubrovnika odpotoval ameriški znanstvenik William Cadwell, profesor na univerzi v Montrealu v Kanadi. V razgovoru z novinarji je izjavil, da se Amerikanci, Angleži in ostali turistični svet ne bodo mogli upirati lepotam in čarom, ki jih nudijo jugoslovanski romantični kraji, zlasti jugoslovansko Primorje. Prepotoval je Evropo i‘;l Ameriko, a nikjer ni videl lepših krajev. Dalmatinska obala, je izjavil Caldwell, je turistična atrakcija z redkimi tekmeci na svetu. Dubrovnik pa je brez dvoma naj-zanimivejše mesto Evrope. Dubrovnik in Dubrovčani so lahko ponosni na svojo preteklost in sedanjost, ker inspirirajo za-
upanje in nado v bodočnost Jugoslavije kot dežele, ki je pre-destinirana, da igra važno vlogo v razvoju slovanstva in člo-večanstva.
Koroške vesti. Tudi koroški Slovenci so proslavili 60-letnico pisatelja Finžgarja ter 14. junija priredili v Šmihelu lep “Finžgarjev da n.” Brn-ški fantje z Zile so prinesli koroško slovensko pesem, več ro-žanskih in vsa podjunska društva so poslala svoje zastopnike, prispevali so k prireditvi globaški fantje in dekleta z nastopom v igri “Divji lovec.” Vsa proslava se je izvršila v zadovoljstvo gostov in prirediteljev.
— Svinčeni rudnik v Pliberku je ustavil obrat — izgubilo je delo in zaslužek nad 1,000 delavcev. Pravijo, da bo del odpuščenih delavcev dobil zaposlitev pri gradnji ceste na Veliki Klek.
— V Krški dolini je več oseb vedrilo pod neko smreko. Pa je v smreko udarila strela in ubila dva posestnika, tri druge pa težko poškodovala.
Pri litijskem sreskem poglavarju se je zglasila deputacija polšniškega kmetijskega občinskega odbora P°<I vodstvom župana Pograjca, da obrazloži žalostno stanje, v kakršno je nedavno spravilo silovito neurje vse tamošnje prebivalstvo. Neurje je nastalo okrog 17. in je toča neusmiljeno klestila pol ure, nakar se je Prenesla proti Dolam, a se je zopet vrnila in vnovič klestila cele četrt ure. Spremljal jo je silovit vihar, ki je zlasti po Mamolu in Dolgem brdu lomil stara drevesa, ki bi
jih mož komaj obsegel. V okolici Potšnika, zlasti na Dolgem brdu, Glavnici in Veliki Preski, je uničena vsa setev. Kmetijski občinski odbor je ocenil škodo na najmanj 100,000 Din, ljudstvo pa je tembolj prizadeto, ker živi v hribovitih krajih edino od pridelka lastnih naporov. Naliv je odnašal tudi zemljo in je zlasti v okolici Glavnice na mestu plodnih tal samo še kame-n j e.
Deputacija je sreskega poglavarja prosila zlasti za posredovanje pri naklonitvi podpore in odpisu davkov, od banovine pa prosi jesenskih semen in umetnih gnojil. Splošna želja je tudi, da bi se projektirana cesta od reke preko Ljubeža in Preske do Radeč začela čim prej graditi.
Kolika je škoda v krajih, ki so bili te dni v kamniškem okrožju prizadeti od toče, se ne da še s številkami točno ugotoviti. Ponekod je bilo uničenega polovico pridelka, v vaseh Dragomelj in Ihan j, pa se je že uradno ugotovilo, da je toča uničila ves pridelek. Na sadnem drevju ni ostalo niti enega sadeža, vse je stolčeno na tla. Ječmen, ki je že pričel zoreti, je popolnoma omlaten, prav tako je uničen tudi ves posevek rži in pšenice, krompir se bo morda še nekoliko popravil, žito pa so že povsod poželi, da ga vsaj pokrmijo živini.
V kratkem vzhodno od Domžal je toča že večkrat uničila ves pridelek. Oblaki s pogubo-nosno točo se pripode s štajerske strani proti Domžalam in so menda za vasi, ki leže južno in severno od te smeri, neškodljivi. To je takozvana moravska struja in ga nesreča v obliki toče le malokdaj obi’šče v večji meri. Medtem, ko je v Domžalah padala debela toča, je n. pr. v Kamniški Bistrici padal samo pohleven dež.
. o------------
ALEKSANDRU TOMANU
V SLOVO
Sokole sivi, drug naš, prijatelj, pravde, resnice večni iskatelj: zlomljenih kril in slepih oči dal si orožje iz trudnih dlani; zadnjič vihra ti črn prapor nad glavo
tebi v slovo in tebi na slavo . . . Kam te po svetu je širnem zaneslo, kje sukal si čopič, lopato in veslo, *	'
kje puško in sabljo v gorenjskih rokah,
tlačanom v pobudo in valptom na strah?
S Karadžordžem te videla Bosna krvava, stepe ti ruske šumela je trava, srkal kanalov londonskih si vlago,
v besnem vrtincu pestil te Chicago, ob časih divjih, ob časih norih pa čuvaj naš Grad te je v svojih zaporih,
ko pa zarja Svobode nad nami se vnela, spet duša miru si je zaželela . . .
Ti tihi, ti skromni romar brezdomni, zdaj ga imaš ...
Rad. Peterlin-Petruška.
USODA VELIKIH MOŽ
Veliki možje so vedno daleč pred naziranji svojega časa in tako sejejo čestokrat seme za bodočnost, ki je več ne doživijo. Ta, tragična usoda se nam kaže tudi v življenju mnogih znamenitih zdravnikov.
Doletela je na primer “norega anatoma” Besala, ki je zre-volucijonira! dotedanje nazira-nje o ustroju človeškega okostja in živčevja ter dokazal, da se nauki starogrškega zdravnika Galena o človeškem okostju sploh ne nanašajo na človeka, temveč na opice. Množica je pa, videla v genialnem anatomu samo groznega fanatika, ki secira trupla obešencev in umorjencev. Inkvizicija ga je obdolžila,. da greši s svojim počet-
jem zoper božje postave. Umrl je reven in zapuščen v tujini.
Turi Paracelsus, ki ga danes smatramo za enega naj večjih odkritejelv skrivnosti narave, je veljal v življenju za norca. Še pred nedavnim je bilo njegovo ime “Bombastus” v /abi za označbo širokoustne in naki-čene, umetnosti.
Ko je angleški zdravnik William Ilarwey odkril krvni obtok, je morala njegova knjiga o tem iziti v Nemčiji, kajti v Londonu je ni hotel nihče tiskati. Vse se je smejalo njegovemu odkritju in ga smatralo za blodno zmoto.
Mesmer, ustvaritelj magnetskega zdravljenja, je bil vse svoje življenje zasmehovan. Pregnali so ga z Dunaja, šele po njegovi smrti je svet spoznal pomen njegovega prestopka.
Edvard Jenner, izumitelj cepljenja zoper koze, je prejel svojo razpravo o tem od Londonske znanstvene družbe nazaj s pripombo, naj si ne kvari dobrega imena s takšnimi beda-stočami.
Pravi mučenik odkritij je bil graški zdravnik Leopold Auen-brugger, ki so mu nadeli zasmehujoči naziv “bobnar.” On je učil, da je mogoče spoznati različne spremembe notranjih organov in* bolezni po zvoku trkanja s prsti na določenih mestih telesa, šele 60 let pozneje sta uvedla Corvisart in Lean-nec njegovo metodo v medicino, kjer je še danes eden najvažnejših diagnostičnih pripomočkov.
Samuel Hahnemann, ustvaritelj homeopatije, je moral četrt stoletja romati iz kraja v kraj, ker so ga preganjali kot sleparja in zločinca, šele v zadnjih letih svojega življenja je doživel zmago svojih idej.
Tragika nepriznanega genija je popolnoma uničila Ignacija Semmelweisa, ki je odkril vzroke porodniške mrzlice in način, kako se je porodnica ubrani. Zaman se je bojeval za svoje idejo'infekcije in aritišepsp," zasmehovali so ga tako, da je na koncu res kazal znake blaznosti. Danes pa velja za “rešitelja mater.”
(“Jutro.”)
—:-----o--------
ODDIH ZA DOLŽNIKE
Predsednik Hoover je dne 6 julija sporočil časnikarjem in državljanom v splošnem, da so njegov predlog za enoletni “praznik v plačevanju,” sprejele
vse vplivnejše države, ki P.ri jo pri tem v poštev. Preds# kov predlog je bil, da se do*1 Nemčiji enoletni moratory je, da ji eno loto ni treba pj8! nikakih vojnih dolgov, o2'1^ vojnih odškodnin in obrest' istih. V tem slučaju, da bi ^ Zedinjene države eno leto ne jale nikakih odplačil na do$ od evropskih držav. Z ™ odškodnino, ki jo preje*11 razne evropske države o (F' čijo, plačujejo iste svoje dol? Zedinjenim državam, pole.-™ pa jim še nekaj ostaja za če potrebe. Zedinjene prejmejo letno na račun vanega kapitala in za °1 $262,000,000 od evropski'1 žav. To bo za eno leto o ker so dotične države Pr's Hooverjev predlog, da za eI1f. to ne bodo terjale plačil 0“ <
.ti	ji
čije, da se ji na ta način P1 na noge. Proti Hooverje, predlogu je imela največ P° lekov Francija, vendar * končno podala. — Splošno*® di, da bo enoletni medfl®^ t'°ve “praznik v plačevanju” pomagal svetovnemu gosf stvu iz sedanje depresije-
do”
drž*
dol?
)bi®
od najmanj^
do največje11
društva
in posameznih izdeluje lično moderna sl®' venska unijska tiskarn2.
Ameriška Domovin1
Cl 1 7 st. clair aV* CLEVELAND,OHlu
N0.
DR
H«
Posle yrad ^inn konci lebia K. Je
Cl,
Slo
eYe
tiled
Vi
GLAS NARODI
NA.ISTAUEJŠI NEOOVl* SLOVENSKI DNEVNI*
V AMERIKI
Je najbolj razširjen slo',eI'| list v Ameriki; donaša vs«*^ nje svetovne novosti, iiaj*3 Izvirna poročila iz stare vine; mnogo šale In Prfv, >1 , romanov najboljših pisatelj®'
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo poŠilJ®^
Vsa pisma naslovite
GLAS NARODEN
216 W. 18th St., New York. ^	’
SLOVENSKA HRANILNICA
Ustanovljena leta 1916
Ne
fo Ši:
plačuje po 1. jul.
Po
Sprejema denar po pošti Pridite ali pošljite na
International Savings and Loan Co*
6235 St. Clair Ave.
ali
819 East 185th St.
CLEVELAND, O.
na vase vloge
'fin,
tu
j'
in
Nv,
Nei
S«
h ^
Di]
ecia
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar	;	jf
5400 Butler Street	Pittsburgh.	^
izdeluje pooblastil«, kupna pogodbe, pobotnice »take *r*te, *p«r0*V '^i
r0(
\
rc '^i<5
vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi i«’Am»«'i** tn stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
O
0
o
JSJEGLEDE KJE ŽIVlTČ
v Kanadi ali Združenih Državah
jc zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete	L
za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro 110
'»di
C
> c
PMj
K
n
o
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% že s p<'v*1’1 dnem vsakega meseca.
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev polnih zneskih, kakor so izkazani na izdajnih potrdilih.
Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brci 11 potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podP',s ijff* slovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljfl dokaz pravilnega Izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebni za posameznike v slučaju neSnid‘
delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih sodniji v stari domovini.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New	York
  — Telephone BArclay 7—0,180 ali 0381
P'
'or
N %v
'Voi,
JUfcjj
ji
Jej
>
Je l^ih
H