•»PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA
MISLEČE CIT ATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoalav Fetleration, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
IT. —- NO. 1608. iatm" m	nattar, hI «, l«n, al Mm pa« iMm al Cllup. IN.. aa*r tfca M tf
•f Mar« J, UP«
CHICAGO, ILL., 6. JULIJA <July 6), 1938.
Published Weekly at *801 S. LawnJale Ave.

LETO—VOL. XXXIII.
ANGLIJI SE KUHA NOVA USTAVNA KRIZA
ANGLEŠKI POSLANEC POZVAN PRED VOJAŠKO SODIŠČE
Chamberlainova vlada obdolžena, da je hotela dati nagobčnik parlamentu
NAKANO PREPREČIL PRIZADETI POSLANEC, KO JE ZADEVA SPRAVIL PRED PARLAMENT
IZGUBLJENA DIVIZIJA" NA VARNEM
Pretekli teden se je v Londonu zabela afera, ki je postavila vlado konzervativca Chamberlaina v sumljivo luč in ki mu utegne napraviti vroča tla, ako se mu je ne posreči gamečkati. Duncan Sandys, poslanec Chamberlainove lastne konzervativne stranke, je namreč naslovil na vojnega ministra Hore-Belisha pismo, v katerem mu je dal vedeti, da namerava staviti nanj vprašanje v parlamentu, tičoče se angleške zračne obrambe. Iz pisma je bilo razvidno, da je <pri-ftel Sandys v posest strogo zaupnih tajnih obrambnih informacij, ki bi smele biti znane samo šestim članom vlade in generalnega štaba. Stvar je bila lelo neprijetna in Hore-Be-llsha je brž sporočil zadevo ministrskemu predsedniku Cham-berlaimi, ki je očividno mislil, da je treba nekaj ukreniti, da se prepreči blamaža.
Poihr pred vojaško sodišče
• Ker je Sandya tudi vojaški častnik, je bila zadeva izročena vojaški oblasti, ki je nato skieaila pozvati Sandysa na odfovor. In tako je Sandys dobil poziv, da nastopi v polni u-niformi <pred vojaškim sodi-. ičem, da pove, kje je iztaknii omenjene tajne informacije.
da bo prišlo do hirde ustavne krize. Opozicija je izjavila, da je Chamberlainova vlada s to akcijo napravila poskus, omejiti svobodo govora v parlamentu, in da je vprašanje, ki je s tem nastalo, kdo Ima večjo oblast: od ljudstva izvoljeni parlament ali vlada. Stvar je nato vzel v roke zbornični odsek, ki odloča o pravicah poslancev, in ta je soglasno odločil, da se je šlo 'predaleč in da vojaško sodišče ni imelo nobene pravice, klicati ga pred se, ker ga krije poslanska imuniteta. Chamberlain je nato predlagaj sestavitev izrednega odseka, ki naj preišče Sandyse-ve navedbe. (Sandys je med drugim izjavil, da se mu je naravnost zagrozilo s kaznijo na podlagi protivohunskega zakona, ako ne pove, kje je dobil sporne tajne podatke.)
"Udarec za demokracijo 1"
Chamberlainov predlog je bil sprejet po hudi debati, tekom katere se je oglasil tudi Clement R. Attlee, vodja delavske opozicije, ki je naglasil:
"Za demokracijo ni hujšega udarca, kakor če se dovoli vladi, da zavira člane parlamenta pri izvrševanju dolžnosti, ki jih imajo do ljudstva. Potrebna je vsa opreznost, da obvaruje-
Pozvan je bil na podlagi zako-imo našo deželo*pred pogubni-na o uradnih tajnostih, ki je'mi doktrinami totalitarnih dr-
bil sprejet pred 18 leti v svrho pobijanja špijonaže. če bi se bil Sandys odzval pozivu, bi ga tudi uetgnila doleteti kazen na podlagi tega zakona. Toda mož j« svojo zadevo rajši spravil pred parlament.
Vihar v zbornici
Sandysevo odkritje je povzročilo veliko razburjenje v 'poslanski zbornici in brž so padli očitki iz vrst opozicije, da skuša vlada natakniti nagobčnik parlamentu, da ne bi mogel kritizirati vlade in njenih nezmožnosti. Začelo je kazati,
"Smrt
• •
//
spijonom
To geslo postaja v Evropi čedalje bolj popularno, kajti evropski kontinent mrgoli ipi-j<MK>v 4 4 prijateljski h sosedov", ki drug drugemu kradejo najrazličnejše obrambne, ofenzivam m druge vojaške tajne. Nemčij«, Italija, Poljska in Sovjetska Rusija so to geslo ie Popisale y Svoje zakonike in ^fo vohunov v teh deželah ja bilo ie eksekutiranih.
Zdaj se je pridruiila tem Melam tudi Francija in doloma smrtno kazen za špijona-io * mirnem času. Francija da bo s to drastično akciji" omejila špijonsko nadlogo, ^ ji je začela Hi na iivce: lani
samo v okolici Strassbourga (blizu nemške meje) obsodili
*	••por nad 150 os*b, katerim i* bila dokazana ipijonaia.
Povečane vohunske aktivnosti po Evropi so posledica silam napetosti m negotovosti! "oHena vlada ne ve,., kdaj bo Počilo, zato se vsem mudi priti
*	posest vojaških tajn drugih •rta* — "la mk glučaj" ...
žav, kjer je bila svoboda uničena. Zakon o uradnih tajnostih je bil sprejet v svrho pobijanja špijonaže. In v tej zbornici ni špijonov! Kar se v resnici dogaja je to, da je začela vlada zamenjavati svoje in svoje stranke interese z interesi dežele, kar pa ni istovetno."
Churchillova kritika
V debato sta 'posegla tudi konzervativni vodja VVinston Churchill in vodja liberalcev Archibald Smclair. Prvi je naglasil, da protivohunski zakon ni bil sprejet zato, da bi se za njegovim plaščem skrivali nezmožni ministri, nakar je obdolžil nezmožnosti vojnega ministra Hore-Belisha. Sinclair je pa .dejal: "Vlade le prerode zamenjajo nevarnost, ki preti njim, z nevarnostjo za državo. Pravica parlamentarne kritike je najvažnejša zadeva države. Parlament je in mora ostati nad armado in nad vlado. Saj
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Na alilu ao ranjeni rojaki »lavne ipanake "iafubljene divisije", ki a« ja dolg« tedne jnnaako soperttavljala fanatičnim a i lam v Pirenejakem gorovja, naiadnja i« j« pa umaknila pred premočjo preko preleta Maladeta
▼ Francijo. Gornja alika jo bila mU v francoaki obmejni vaaici Fabian, kjor ao ao francoaka atroinice pobrigale ma ranjen« junake. Večina vojakov to divizije ae je še vrnila na fronto.
Z DELAVSKE FRONTE
-Organizator CIO prijet na Kubi
Havana, Kuba. — Minuli teden je bil tu zadržan Edward Gordon iz New Yorka. uslužbenec na ameriškem pamiku
Oriente, češ, da jc skušal širjati nelegalno propagando •proti nekaterim kubanskim industrijam. Havanska policija pravi, da je našla pri njem dokumente, ki pričajo, da je prišel v Havano kot odposlanec CIO, da pomaga kubanskim industrijam, ki slabo postopajo s svojimi delavci. Kubanski diktator Batista, ki se vzdržuje s pomočjo Wall Streeta, sma tra take aktivnosti za zločin.
Organizatorji CIO izgnani
New Orleans, La. — Odbor za industrijsko organiziranje (CIO) se je pritožil pri zveznem sodišču in odboru za delavske odnošaje, ker je tukajšnja policija izgnala iz mesta tri organizatorje CIO, ki so bili aktivni v stavki proti desetim prevozniškim firmam.
Mornarji prijeti, ker so zastavkali
Philadelphia, Pa. — Zvezne oblasti so prijele 25 mornarjev s pamika Sagebrush ter jih pridržale v preiskavi, češ, da so se "•uprli", ko so šli na stavko. Unija pomorščakov (pridružena CIO) je protestirala, da taka obtožba ne more držati, ker so mornarji zastavkali v pristanišču in se niso polastili ladje. Upora bi se jih lahko obdolžilo le, če bi sc na visokem
Španska vlada zahteva preiskavo
Španski rebeli so pretekli teden obnovili zračne napade na neutrjena španska mesta, ne
ozirajo* se na ogorčenje sve-t< VM javnost i, ki so jo izzvali s pobijanjem civilistov v Bar celoni in druged. Td pot je bi lo cili fašističnega barbarizma mcstece Badalona, ki se nahaja pet milj od, Barcelone. Napad, ki ga je izvršilo deset Francovih (nemških in italijanskih) bombnih letal, je trajal samo pet mnut, toda v tem kratkem času je padlo toliko bomb, da je postalo prej živahno delavsko mestece ena sama ožgana in okrvavljna razvalina. Reševalni oddelki so po napadu našli v razvalinah delavskih hišic 46 trupel moških, žensk in otrok, ki so postali žrtve fašistične besti-jalnosti. Nad sto oseb pa je bilo ranjenih in so jih odpeljali v bolnišnice v Barceloni.
Prejšnji dan so pa rebelni letalci napadli katalonsko mestece Blanes, kjer je bilo ubitih devet, ranjenih pa 39 ljudi.
Spričo teh novih napadov na neutrjena mesta, se je španska vlada obrnila na Anglijo, zahtevajoč ' nevtralno preiskavo napada na Blanes, kakor določa angleški načrt za humanizi-ranje španske civilne vojne. Vladni protest poudarja, da v napadenem mestecu ni bilo nobenih vojaških objektov in da ni imelo nobene obrambe. Koliko bo njen protest zalegel, je seveda problematično, če se pomisli, koliko so zalegli vsi dosedanji protesti.
Wall Street za intervencijo v Mehiki
TODA V VVASHINGTONU SI NE 2ELIJ0 ZAPRAVITI PRIJATELJSTVA SVOJIH JUŽNIH SOSEDOV
Hitler noče v
Z 00
'morju uprli ladijskim častnikom ali prevzeli ladjo v svoje roke.
Ustavili vlak
Chicago. — SftHTkujoči delavci v livarni Chicago Hrad-vvare Foundry Co. v North Chicagu so minuli teden preprečili dostavitev praznih tovornih vagonov s tem, da so se vlegli na tračnice. Stavkarji pravijo, da je bil namen kompanije odpeljati drugam stroje in orodje, da tako zlomi stavko, ki traja že od 6. junija.
Browder priznava
New York. — Earl Browder, glavni tajnik ameriške komunistične stranke, je pred Mc-Naboejevim legislativnim odsekom priznal, da je njegova stranka neločljivo »povezana s komunistično internacionalo in nauki Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina.
Zakon vržen v koš
Philadelphia.—Pennsylvan-
državno vrhovno sodišče jc od-	XT ... . .. ... . . ....
ločilo, da jo državni zakon o ,	Nem^a ',n talija t. ,. Hrt-
44-urnem delovniku neusta- ler ,n Muso'"". *» te " ven. tem zakonu ne bi smel noben industrijski delavec v >Pennsylvaniji delati več kot 44 ur na teden, razen v izjemnih slučajih, z dovolitvijo državnega delavskega tajnika.
Toronto, Kanada. — Mestni
od'bornik William Croft je pred nekaj dnevi izjavil, da je torontski živalski vrt (zoo) tako nesnažen, da bi si on ne upal zaipreti vanj nobene druge žive stvari razen Adolfa Hitlerja. To je berlinsko vlado tako poščegetalo, da je takoj naročila svojim diplomatskim zastopnikom v Kanadi, da zahtevajo od torontskega župana preklic te zbadljivke. Župan Day je dejal, da bo zadevo premislil.
Konferenca preložena
Chicago. — Predstavniki bratovščine železničarjev in
Švicarska nevtralnost
gotovila švicarsko vlado, da bosta vedno spoštovala švicarsko nevtralnost. Švicarji jima lahko verjamejo — dokler bodo imeli dovolj topov na svojih skalnatih mejah ...
Sedem obglavljenih
Hitlerjeva vlada je dala do konca zadnjega tedna obglavi-
železniških družb so sklenili u sedpm oseb ki so bile obto_ preložiti na 18. julija konfe- žcne špijonaže v korist tujih (Nadaljevanje na 2. strani.) držav.
Izdajstva v visokih krogih nacijske stranke
Odkar se je Hitler polastil Avstrije ter jo priključil k Nemčiji, ima njegova tajna policija ali Gestapo opraviti z novim problemom: z izdajstvom v visokih krogih nacijske stranke v Avstriji, ki se doslej posmehuje vsem naporom Hitlerjevih tajnih policistov, ki se zaman trudijo, da bi Izvohali premetene izdajalce.
Vse od "anschlussa" uhajajo iz Nemčije razne državne tajne, strogo zaupna naročila iz Berlina, obrambni načrti itd. Istočasno je izginilo iz nekdanjih uradov avstrijskega vladnega predsednfštva na Dunaju
mnogo važnih državnih dokumentov, o katerih se je pozneje dognalo, da so prišli v posest tujih vlad. Prijatelji bivšega kanclerja Schuschnigga v Ix>n-donu in Parizu so tako točno poučeni o vsem, kar sc zgodi v Avstriji, da naciji ne morejo dvomiti, da gre za izdajanje na debelo.
Tako so na primer prišli iz Avstrije tajni podatki o utrje-valnih delih na nemških novih mejah (čehoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Italija in Švica), navodila za nacijski propagandno delo in rovarenje na Cehoslovaškem in v drugih
•sosednih deželah, predvsem na Balkanu, in važna navodila z ozirom na Južni Tirol, katerega je Hitler sicer "prepustir Mussoliniju, vzlic temu »pa gotovo še vedno misli nanj in njegovo priključitev k "tretjemu rajhu".
Da so ljudje, ki izdajajo te skrivnosti, visoki uradniki v dr-
pristopili k nacijski stranki še pred Hitlerjevim "anschlus-som", da so ga obveščali o na-cijskih nakanah, pa so tako o-staili na svojih uradnih mestih, ko je zavladal nad Avstrijo kljukasti križ; drugi so nemara člani Katoliške akcije. Toda Hitlerjeva tajna policija jih ne more in ne more izvohati. Vse
žavnih uradih na Dunaju in pasti, ki jih je nastavila, so drugod in obenem znane oseb-,ostale brez haska. Sumljivi u-nosti v nacijski stranki, nih^r radniki so bili prestavljeni, tone dvomi, saj so imeli dostop (Jft vx|{c vsemu uhajajo nadalj-do tajnih arhivov le najvišji ^ nRcijske ujnc v inozemstvo,
Odkar je ssosednja Mehika začela uvajati razne socialne in ekonomske reforme, katerih namen je bil izboljšati položaj mehiškega kmeta in delavca, se je na Wall Street u že večkrat pojavila želja, da bi vlada Združenih držav "posredovala" v prilog ameriških kapitalistov, ki imajo južno od Rio Granda investiranega mnogo milijonov dolarjev denarja. Pri tem so jim često pomagali Kolumbovi vitezi in druge a-meriške katoliške organizacije in sicer zato, ker je bila mehiška katoliška hierarhija izločena od vplivanja na mehiško javno šolstvo in obenem potisnjena iz mehiške politike. Najnovejša taka zahteva datira izza časa, ko je vlada predsednika Lazara Cardenasa nacionalizirala oljne vrelce, katere so lastovale ameriške in agnleške družbe, ki se niso hotele pokoriti odlokom mehiških oblasti, tičočih se izboljšanja mezd in delovnih pogojev njihovih delavcev.
Bankirji so v strahu
Mehiška vlada se je s tem korakom zelo zamerila ameriškim in angleškim bankirjem, ki so se ustrašili, da bo enaka usoda zadela tudi ostale njihove investicije v Mehiki (rudniki, tovarne itd.) in da bodo začele posnemati Mehiko tudi o-stale južnoameriške republike. In tako so začeli na Wall Stree-tu s kampanjo, da se pridobi zvezni državni department za intervencijo, da se reši mehiške investicije. Zvezna vlada naj bi pritisnila Mehiko k tlom di-plomatičnim potom in pa s pomočjo ekonomskih sankcij.
Washington je oprezen
V Washingtonu pa so se vzlic hudemu pritisku omejili na izjavo, da ima Mehika sicer pravico nacionalizirati inozemski kapital oziroma posestva v Mehiki, da je pa dolžna plačati za to odškodnino. Več niso pripravljeni storiti, ker se Roo-seveltova administracija 'predobro zaveda, da bi s tem zapravila prijateljstvo celokupne latinske Amerike in potisnila Mehiko in z njo vred morda!
tudi druge latinskoameriške republike v objem Nemčije in Italije. Hitlerju in Mussoliniju bi ameriški pritisk na Mehiko zelo ugajal, kajti oba bi se rada ekonomsko vsidrala v Srednji in Južni Ameriki; in ameriški pritisk na Mehiko bi jima odprl vrata.
Cardenas apelira
Strah pred angleškim in a-meriškim pritiskom je že napotil predsednika Cardenasa, da se je obrnil na latinsko govoreča ljudstva Srednje in Južne Amerike ne le za moralno pomoč, temveč tudi za posnemanje mehiškega nacionalizacijskega programa. Pred nekaj tedni je bila v Havani na otoku Kuba organizirana velika demonstracija, tekom katere je petnajst tisoč Kubancev poslušalo Cardenasov radijski govor, v katerem je priporočal solidarnost proti "ekonomskemu, političnemu in moralnemu imperializmu". Govor se je slišal sirom Kube in govorniki v Havani so priporočali, naj Kuba posnema Mehiko in nacionalizira sladkorne tovarne, železnice in druge industrije na Kubi, ki jih lastuje inozemski kapital.
In to je tisto, česar se Wall Street boji. Zato bi rad, da bi zvezna vlada posegla vmes in zažugala Mehiki z reprisali-jami.
Bankirji žanjejo kar so sejali
Sicer pa ameriški in angleški bankirji zdaj samo žanjejo, kar so dolga leta sejali. Skoro trideset let je že tega, odkar je bila vržena tiranska Diazova vlada, toda ti ljudje niso z mezincem genili za mehiškega delavca, temveč se celo z vsemi štirimi borili proti vsakemu poskusu unionizira-nja. Nazadnjaške delavske smernice ameriških investorjev v Mehiki so veliko pripomogle do tega, da je med mehiškim delavstvom vstala zahteva po nacionalizaciji industrij, ki jih lastuje inozemski kapital. Zdaj pa zahtevajo, da bi zvezna vlada šla in zanje vtikala prste v
(Nalajcvanje na 2. strani.)
V NACIJSKI ŠOLI
/i^MA'-t .1* ^,': * .!
:■•■•■•. a| ■ MB
nacijski uradniki. Med njimi so najbrž prijatelji bivšega kanclerja Schuschnigga, ki so
na veliko jezo Hitlerja in njegove tajne policije.
Med odmorom tekom armadnih manevrov v forovju Harts ao Hitlerjevi vojaik dobili v roke tega fantiča ter saioli poučevati v avoji "umet noatl": »treljanj«.

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Ia4aja Jugoslovanska Dalavtka Tiskovna Druiba. Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedmjemh driavah ra celo leto 93.00; ia pol leta $1.76,
sa četrt leta $1.00. ' Inosemstvo: ia celo leto $3.60; sa pol leta $2.00.
THOMAS V NEW jlltSEYJU
Vil rokopisi in ufU*i morajo biti v naftem uradu tm^poaneje do pondeljka ' *|opoldne_sa pribite v v *teVfl|ft	tadji^____
PHdLETAftfcC
Published every Wednes»day by the Jugoslav Workmen's PublUhing Co.,
Inc. Kstablisked 1M6.
Editor......................................................................frank EaiU.
Business Manager............................... .Cfesrfel Pogorelec.
Asst. Editor and Aast. Business flUnager.......iJoseph Drasler
SUBSCRJPTION RATES: United SUtes; One Yegr $3.00; Six Montha $1.76; Three Months $1.00.
Foreign Countrie«, One Year |3.50; Slx Months $2.00.
_	plioLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Tolopbona) ROCKWELL 2864.
jgnjmf - »i i 11 i	rii ■" ■ _ '	111 ■■- --a.	------
Kaj bodo pa počeli ostali brezposelni
delavci?
Z nastopom novega fiskalnega ali proračunskega leta, ki se je »pričelo dne 1. julija, so se odprle zvezne denarne zatvor-nice in milijarde dolarjev, ki jih je določil 75. kongres Združenih držav v razne namene, bodo šle v promet. Od tega denarja pojde nad eno milijardo za oboroževanje, kar bo priKe-slo lepe dobičke zlasti jeklarskim družbam, poldrugo milijardo je dobila RFC za financiranje ameriških industrij, 375 milijonov bo Šlo za omejevanje povod nji itd., največji delež — nad tri milijarde in pol — pojde pa za boj proti depresiji.
Kongres je določil v ta namen vsega skupaj nad tri tinoč petsto in sedemdeset milijonov dolarjev. Ta vsota bo zadostovala za uposlitev treh milijonov brezposelnih delavcev za dobo enega Leta. To so tisti delavci, ki so že na plačilni listi W. P. A. iin P. W. A. Za nje je določenega nekaj manj kot polovica tega denarja, dočim bo šla obilnejša polovica za nabavo raznega gradbenega materiala, ki se bo rabil pri zveznih javnih delih. Ta material bodo seveda dobavili privatni industrijci in razume se, da bodo pri tem napravili svoj dobiček. V Washingtonu 'imenujejo to "stimuliranja" aH poživljenje industrij. In pred-sedinik Roosevelt upa, da bodo tako poživljene industrije upo-slile vsaj del brezposelnih delavcev. Toda niti on ne upa, da bi to prineslo dela več kot par milijonom brezposelnih.
Koliko je vseh brezposelnih delavcev v Združenih drža-vah, se ne ve natančno, sodi se pa, da jih je najmanj petnajst milijonov. Od teh jih je tri milijone na relifnih delih. In če privatne industrije vzlic 'stLmulantom" z Washingtona ne bodo absorbirale več kot par milijonov ostalih brezposelnih delavcev, jih b? ostalo pod kapom še zmirom okrog deset milijonov. Ip kaj bodo počeli ti milijoni ljudi? Tega ne ve nihče. V Wash-ingtonu upajo, da bo na kak način prišlo do nekakšnega čudežnega industrijskega poživljenja ali okrevanja.
Kje bodo ljudje dobili denar, da bi mogli pokupiti toliko industrijskih izdelkov ,da bi se kolesa Industrij spet zavrtela, nihče ne ve povedati. In dokler ni tega, ne more biti pravega okrevanja.
Vse takale apropriacije so obliži, ki deloma nekoliko olajšajo bedo brezposelnosti« nimajo pa moči, da bi ozdravili bolnika, katerega lahko reši le operacija.
Operacija, ki jo imamo v mislih, se imenuje — uvedba produkcije za rabo, namesto sedanje produkcije za dobiček. Dokler se Amerika ne bo odločila za to operacijo, tako dolgo ni misliti, da bi zlezli iz precepa depresij, ki so vedno pogostejše in občutljivejše.	'
(Iglasili so se tildi s. Vider današnje vodstvo stranke in da | in drugi in Allard je slišal pa^* slednje ne bo imelo gluhih ivte* mnogo več sodružne, dobro1 zanjo.
premišljene ter večinoma u- Kritika^lanov k,Mba ^ x pruvičene ^ritike kot jo je bri-| ^ ,nteligwltna in kon_
JC
struktivna in — potrebna. Da
kone •pričakoval. Drugič — Če pride še kdaj predavat članom I™ —j , , tega kluba — se bo gotovo bolj
pripravil. Nobena šala ni, pre- In jaz sem bil nabadnje s davati tem ljudem in voditi z tem sestankom prav zadovo-
njimi diskuzijo! In Če mu je kaj do tega, da si ameriška socialistična stranka pridobi nekdanjo m6č in postane še mdč-najše in vplivnejša, bo gledal, da doseže nekaj te kritike tudi
ljen. Take razprave razčistijo mnenja in izkristalizirajo pojme. In to je za nas važno, kajti, dokler si nismo o vsem na jasnem, je težko gledati naprej.
OVIRE RAZVOJA JUGOSLAVIJE
Mariborska "Del. Politika"
piše d notranje-političnfcm položaju v Jugoslaviji:
mezne individualnosti ne pre-
zirale in ne zatirale, ampak dovedle k sodelovanju v skupnosti. Pod razmerami, ki jih Dvajset tet imamo državo, i imamo danes, trpi največ splo-
šni razvoj, kar pa se ne da o-pravičevati z nikakršnimi načeli ali prestiži. Ena država smo in dolžnost vseh državljanov je, da podpirajo razvoj v
ki ji s^daj pravfmb J uf osla vi ja. DrŽava ima važno tfecjgra-ffčno !$fo in spada med večje nat Balkanu. Zato ji tudi lahko
p^3s6jamo precej važno vlogo ____ __ _________w
1 vv (em delu sveta in v medna- pravcu socialnega progresa , fodni polftiki. V današnjem (napredka), razburkanem svetu, ki je nabit Doslej za sporazumevanje v s sovraštvom, imperializmom, tem smislu nismo opazili prav topovi, tanki in strupenimi pli- resne volje nikjer. Pravimo, ni in glavno t Zavistjo,# name- opazili nismo prave volje, ker Uto da bi tfe bratsko sporazu- se v javnosti in časopisju o tem
Neka roport.rka jo. I Jo .lik. .oci.lIstl*«.f* *o4j. Norman. Tkoma.a, meI med jg^J. mislimo da je, ne razpravlja, po drkaUkom napadu nanj r Nowarku, UrUj.	P«^ »n pošteno, čfc se tudi nasa To dejstvo je po našem mne-
zdnanja politika vsmerja v pri- nju velik greh proti naravnem log preprečitve voine, to je, se razvoju, ker ima v živih ljudeh
Nacjji za obravnavo proti Šušniku
Poročilo z Dunaja pravi, da se je izrazil Joseph Buer-ckel, nacijski "zaupnik" za Avatrijo, da upa. da se bo uvedlo kriminalno 'postopanje proti bivšemu kanclerju Kurtu Schuschniggu (Sušnik) ter obenem povedal, da so naciji izza "anschlussa" vrgli v zapore 3,780 političnih osumljencev v Avstriji. Vprašan o usodi K. Schuschnigga, ki je bil aretiran takoj po prihodu Hitlerjevih Čet na Dunaj, je Buerckel od-iovoril, da se nahaja na Duna. ju in da naciji upajo, da ga bo-ido kmalu vlekli pred svoje sodnike. Naciji imajo Schuachnig-ga na piki, ker se je boril proti nacificiranj u Avstrije, s čimer je v njihovih očeh "zagreiil zločin, ki se tiče 7 milijonov ljudi". Buerckel je tudi pove-dal časnikarjem, da se je brezposelnost v Avstriji skrčila za 50 odstotkov, odkar ima Avstrijo Hitler. To je verjetno. Brezposelnost je bila znižana na enostavni način, da so toliko tisoč delavcev poslali v — nacijska prisilna delavska taborišča !
Silno neurje je udarilo Japonsko
«*i A I[skuša približali "fronti miru", j več zaslombe.	' ' Otoška država vzhajajoče-
i I J km mm l^a^or je rekel s. Blum na fran- Najnovejši dogodki in pojavi! »a sonca, kakor Japonci nazi-
IVAN JONTEZ
coskem socialističnem kongre-	pač kažejo, da imamo pričako-
>u v $oy$nq. Fronta miru je	vati v tem pravcu Vendar iz-
tem lažje izvedljiva, ker nudi-	premembo. Vsaj na Hrvaškem
jo zahodne demokracije same	opažamo tak pojav. Ze pred
V petek zvečer, dne 24. ju- sem osivel v tem gibanju, de- pomoč srednji Evropi in Balka- daljšim časom smo rekli: poj-nija, so imeli sodrugi od kluba lam zanj iz mladih let, danes nu dejansko z istim namenom, dite v parlament! Takrat se
Vojna draga reč za japonsko ljudstvo
Ko so japonski generali pred enim letom začeli svoj roparski pohod v Kino, so mislili, da bo zadeva končana v nekaj mesecih in Kitajska na kolenih. "In potem bomo na konju", so se veslilL
Račun je bil narejen brez krčmarja. Vojna traja že eno leto, pa ji ni še videti konca. Kitajski odpor Še od daleč ni zlomljen.
Moderna vojna je pa silno draga reč. In Japonska vse prej kot bogata dežela. Japonska ima sicer dobro razvito vojno industrijo, nima pa dovolj surovin, zlasti bombaža in železa. Te surovine sicer lahko dobi v Angliji in Ameriki, toda le za gotovino; na upanje ji ne dajo teh stvari. In ker so se japonske blagajne v tej vojni že hudo usušile, zdaj skušajo militaristi čim bolj omejiti domači konzum potrebščin, za katere se potrebuje surovine, potrebne za vojno.
Baš te dni je tokijska vlada posegla po tej rešilni bilki prepovedala domačo uporabo 47 predmetov iz bombaža in železa, v kratkem bo prišlo na to listo $e 15 takih predmetov, če bo vojna trajala še dolgo Časa — in skorajšnji konec ni na vidiku — bodo Japonci nazadnje ne le lačni, ampak tudi goli, ker jih bo vojna popolnoma oskubila.
Toda tako je bilo vedno: vsako vojno morajo plačati ljudstva, ne generali, jih začno. Vsled tefca bi seveda bilo logično, da o takih stvareh odločajo ljudstva, ne pa militaristi, kapitalisti in diplomati. Ali zaenkrat še ni tako in ljudstva zgolj — plačujejo, s krvjo in pomanjkanjem.
Toda počasi se jim bo Se zdanilo v glavi, da bodo videli, kako neumno je to. Prej ko pride do tega, bolje za svet.
št. 1 svojo redno mesečno sejo	moram pa gledati, kako se na-
in ker je bilo naznanjeno, da	ša stranka razkraja! To boli.
bo po seji govoril Gerry Al-1	Da, to mi povej, s. Allard, za-
lard, mladi urednik glasila so-	kaj je tako, zakaj je toliko
cialistične stranke "Socialist	bivših dobrih sodrugov danes
Call", sem jo posetil, upajoč,	izven stranke? Kdo je kriv? da bom čul in videl kaj zanimi- Allard je bil spet v škripcih,
vega. Nisem se motil.	Rooseveltov "new deal" jih je
Seja sama je bila hitro končana; s. Tone Garden, ki ji je predsedoval, je dejal, da se ne' spominja, da bi jo kdaj tako hitro zaključili. Meni pa se je' to zdelo dobro, kajti v dvorani Ceulra je uiio »upamo m na sporedu je bilo še Allardovo predavanje in diskuzija.
Allard nastopi. Mlad dečko, bivši rudar, bivši urednik "Pro-gresive Miner-ja" in simpatičen na oči, dasi dela vtis, da si včasih domišljuje, da ve več, nego v resnici ve. Ali to je že prastara bolezen, kateri smo bolj ali manj podvrženi vsi ljudje. Toda fant ni govornik izrednih zmožnosti; misli bolj počasi, kar se rado maščuje nad govornikom, kadar začno frčati vanj — vprašanja. Toda
Nič vendar danes ni bolj po- javnost na naš poziv ni mnogo trebno kakor sporazum med ozirala. V zadnjem času pa o
narodi za mir, da se bo mogel človeški rod dalje razvijati po naravnih zakonih in svojih duhovnih in fizičnih sposobnostih.
Toda tudi naše notranje raz-
nekaj potegnil za seboj, drugi mere so potrebne revizije. Ju-
Tako jel
Življenje je boj in bo ostalo boj. Treba se je znati pošteno prebijati, ne obuipavati in imeti zdrav žirljenski optimizem. To je prvi pogoj sreče v življenju. Vršiti vedno svoj posel z zavestjo odgovornost in sprejemati odgovornost odprto, iskreno in polteno. Uspeh, končni uspeh se doseže samo tam, kjer vlada spoštovanje, poštenje in pravičnost. To pa ne pomeni, da resnica imaga sama od sebe. Načelo: "Resnica zmaguje" pomeni, da je trefoa za resnico delati, da ji moramo vedno pomagati In da je naša dolžnost, da se za njo vedho neutrudno borimo do konca. — t)r. E. Beneš.
Bojg je ustvaril člpvefca P9 svoji podobi. Toda kakšnega? 2idje smatrajo, da po podobi Žida, in tiitlet pa meni, da je bil Adam arijec. Zamorci so si ustvarili boga po svoji podobi, oziroma po svoji polti. Vsakdo ima pač lahko to nedolžno veselje in veruje, da je Bog enake oblike in polti kot on.
Govoril je o vojni: o njenih vzrokih, posledicah itd. in o stališču strankinega vodstva z ozirom na možni zaplet Združenih držav v novo svetovno vojno. Soc. stranka je proti temu, je dejal, zato sodeluje s Protivojnim kongresom in drugimi organizacijami, ki nasprotujejo vojni. Vojna prinaša samo zlo. In Združene države bi z vstopom v novo vojno dobile takoj fašizem. Zato je treba pobijati vsako vojno propagando v kali. Amerika noče vojne.
Njegov govor je skoro dolgočasil. 2e mi je bilo žal, da nisem šel domov, ko je bil govor pri kraju in je Oskar Godina povzročil več živahnosti z vprašanjem: "Kaj pa Evropa? Španija? Ali naj mirno gledamo, ko fašizem v Evropi golta narod za narodom? Ali ne bomo tudi mi prišli na vrsto, ko fašizem opravi z Evropo?"
Ne vem, ali Allard ni bil pripravljen na tako diskuzijo ali si niti sam pri sebi ni na jasnem o stvari, toda dejstvo je, da je odgovarjal in pojasnjeval stališče stranke v tem pogledu zelo revno. Diskuzija je postala za me mučna.
Naenkrat pa je bila razprava vržena v drug tir. Oglasil se je s. Filip Godina, porinil "•zunanjo politiko" na stran ter menil:
Rajši se pogovorimo o tem. kako mi v Ameriki napredujemo; to je važnejše za nas. Kaj boste govorili, kaj boste napravili in kaj ne, ko pa vas je v širni Ameriki za slabo pest! In zakaj nas je tako malo? Jaz
so se naveličali, pa komunisti...
Zato, ker nimamo pravega vodstva! je odgovoril Godma.
Allard je začel zagovarjati Thomasa in druge voditelje stranke, opozarjati na njihovo delo, zasluge itd. "Thomas inja vsak mesec štirideset ali še več govorov v raznih krajih .. ."
Besedo je dobil Charlie Pogorelec, ki je začel kot s kladivom pribijati:
Je že vse lepo. Ne oporekam, da na primer Thomas mnogo govori — še preveč govori in vi drugi preveč govorite in premalo delate... Samo govorjenje vas je: kaj bomo storili, kadar ... na organizacijo,
goslavija obstoja že dvajset let. Kakšen polet in napredek bi lahko imeli v teh dvajsetih letih! Ob razširitvi države so
pažamo več prikritega soglasja z našim apelom. Nekateri zagrebški listi povdarjajo, da je izolacija Zagreba gospodarsko in politično škodljiva, ker se s tem bolj in bolj izključuje iz gospodarskega in političnega sodelovanja. Zagreb, oziroma Hrvaška, postaja s tem bolj in bolj postranski faktor, ki izgublja na vplivu v državi. La-
nove pokrajine z idealizmom hko ostaja tudi bolj osamljen,
, x .. • , ui	brez katere ste brez vpliva, ste
poslusati ga je lahko.	• .. .	..... ,, ,
r	J	pa čisto pozabili! človeka, k:
je pustil večji del svojega življenja v tem gibanju, to boli. Kaj se dela zadnja leta? Te ven iz stranke, druge vanjo, potem spet te ven itd., itd. Drugi so pa nad tem razočarani in sami odhajajo. Zakaj ne nehate toliko govoriti in uganjati "velike" politike in n&mesto tega zasukate rokave in greste na organizatorično delo? Polje je tako ogromno? Najprej je treba delavce organizirati
—	organizirati v svoji stranki
—	potem bomo šele lahko govorili! Nas Slovencev je malo, toda v primeri z vami smo vse drugače organizirani in bi bili danes še mnogo na boljšem, da vi s tem cepljenjem niste škodovali tudi nam, naši zvezi. To je treba premisliti: zadevo organiziranja ameriškega delavstva v socialistični stranki. Pa iti na delo — organizirati ljudi, jih dobiti v stranko. Polje pred stranko je ogromno.
Tem besedam i:eveda ni bilo kaj oporekati in s. Allard je molčal. Pozneje, po diskuziji, je pa priznal, da bi bilo bolj pametno, Če bi bil govoril o vprašanju organiziranja ameriškega delavstva v soc. stranki, nego o vojni...
Govorilo se je tudi o "revolucionarnem značaju socialistične stranke". Kaj prava revolucionarnost v tem smislu pomeni Je razložil šele Garden:
Pripravljenost organiziranega delavstva, braniti, Če treba tudi s svojo krvjo, tiste svo-bodščine, ki jih že imamo, tisto demokracijo, kolikor je imamo in se obenem boriti za popolnejšo demokracijo.
pozdravljale osvoboditev in če bi se bil ohranil prvotni idealizem in ne bi bil naletel na razne ovire, ki se izražajo v zgodovinskih in socialnih razlikah, bi bila naša država v dvajsetih letih že lahko ideal državne skupnosti in tudi mnogo večji bi bil napredek v socialnem, kulturnem in gospodarskem o-ziru. Razlike pa so še danes ovira razvoju, toda ne zaradi razlik samih, ampak zaradi tega, ker se ne spoštuje indivi-dualizma (osebnost) teh razlik ter ne najde poti k sporazumu, ipo katerem bi se posa-
toda to ne bo znak napredka, ampak reakcije.
Iz tega sklepamo, da se zbuja na Hrvaškem želja po aktivnejšem sodelovanju v državi. In prvi korak k temu sodelovanju je opustitev abstinence v parlamentu in s tem v zvezi izvojevanje političnih svobod-ščin.
Sporazum, ki smo ga zgoraj omenjali, je namreč mogoč tudi le potom političnega udej-stvovanja in sodelovanja vsega naroda. Narod se mora ak-tivizirati, ne pa ostati v temi nejasnosti.
VELIK USPEH ČEHOSLOVAŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
V 72 čeških in moravskjJi cem, v Ober-Preschkau celo 9 mestih je dobila čehoslovaška nemških osicalnih demokratov
socialno demokratična stranka pri volitvah dne 12. junija 41,-758 glasov, napram 32,571 pri zadnjih volitvah, torej prirastek od 28.4 odstotkov. V 98 podeželskih občinah na češkem in moravskem so porasli njeni glasovi od 8.437 na 11,-188 ali za 32.6 odstotkov.
Mnogo je izgubila pri teh volitvah stranka obrtnikov, fašisti pa so čisto izginili.
Na Slovaškem je bil pa poražen pater Hlinka s svojo gardo, dočim so socialni demokrati v 73 večjih krajih povišali število svojih glasov od 10,263 Ipri volitvah v parlament) na 15,765, to je za 53 odstotkov.
še daleč niso v»i krkonoaki Nemci fašisti
Pri volitvah dne 12. j«unija je bilo oddanih v 381 mestih v ČSR 448,561 nemških glasov. Od teh jih je dobila nemška fašistična stranka 364,452 ali 81.2 odstot., nemški socialni demokrati 60 tisoč 533 aliiTA ,k.-r-rn\/cki^i 13.5 odstot. in komunisti 23,- I IN I tKVtNLIJU
576 ali 5.3 odstot.	V MEHIKI
V	mejni mestni občini Boden-bach je dobila nemška socialna demokracija 2600 glasov napram 2700 pri parlamentarnih volitvah. -
V	občinah Nieder-Preschkau
proti 6 henleinovcem in v Ber-nau 9 socialnih demokratov m 3 komunisti proti 6 klukarjem.
V mestu Dux na severnem češkem je bil izvoljen za župana nemški socialni demokrat Kari Schlein s podporo čeških strank.
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Francijo
Dne 4. junija je bil podpisan zaključni zapisnik trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo. Pogodba se nanaša na izvoz sadja, fižola, živine, lesa in drugega blaga. Mi pa bomo kupovali v Franciji francoske izdelke. Sprejete so bile razne prevozne olajšave. V Parizu in Beogradu se ustanovi mešana komisija za kmetijsko produkcijo. Izvoz, kolikor se prične, se začne šele v septembru mesecu.
WALL STREET
(Nadaljevanje s 1. strani.)
žerjavico! Toda videti je, da imajo še toliko razsodnosti v Washingtonu, da odklanjajo vsako misel na to, čeprav ban-(okraj Kamnitz) je bilo izvo- kirji stočejo, da se je onostran Ijenih 7 nemških socialnih de- Rio Granda pojavil "komuni-mokratov napram 6 henleinov- stični zmaj."
vajo svojo deželo, je bila zadnji teden spet žrtev naravnih sil, ki jo često tepejo. To pot so jo obiskali silni deževni nalivi, združeni z viharjem in premikanjem razmočenih zemeljskih plasti. Neurje je trajalo več dni in je povzročilo silno škodo, mnogo smrti in mnogo trpljenja. Takega neurja ne pomnijo Japonci že 60 let. Poplava je malone popolnoma odrezala glavno mesto Tokijo od zaledja. Voda je poplavila tisoče dojnov, mnogo tisoč poslopij je bilo porušenih in prometne zveze na mnogih krajih so bile pretrgane. Povodenj, plazovi in potresi so. porušili tudi nad sto mostov. Ena sama železniška proga ie bila pretrgana na 28. krajih. V Tokiju in Yokohami je voda poplavila 15Q tisoč poslopij. V par dnevih je padlo 12 palcev dežja. Plazovi, ki jih je sprožilo deževje, so pokopali pod seboj tudi mnogo poslopij v teh mestih. V katastrofi je izgubilo življenje več sto ljudi.
Dvojna mera ali kakor se vzame
Sinček je vprašal svojega o-četa, demokratskega politika:
"Torej, če nekdo iz naše stranke preide k republikancem, je izdajalec, mar ne?"
"Kakopak, sinko", pritrdi oče, vesel, da ima tako bistrega fanta.
"Potemtakem je tudi republikanec, ki preide k demokratom, izdajalec?" je nadaljeval sinko.
Oče se je popraskal za uše-tom. "Nak, tisto pa že ne. V tem slučaju imamo opraviti t izpreobrnjencem, ki je uvidel svojo zmoto ...
Z DELAVSKE FRONTE
4	*
(Nadaljevanje s 1. strani.)
renco, katere namen je m-ravpljati o 15^ mezdnem znižanju.
Stavka pri Maytag Co.
Newton, Ia. — Dne 23. junija je odšlo na sedečo stavko 400 delavcev v tukajšnji tovarni pralnih strojev MayUf Washing Machine Co. Gre z* znižanje mezd, ki ga zahtevi družba. Stavka še traja.
Murray zanika
Washinkton. — Philip Mur-ray, predsednik Odbora za organiziranje jeklarskih delavcev, je na sestanku s časnikarji pred nekaj dnevi zanikal, d« bi imel kakšne razgovore « predstavniki korporacije U. S. Steel o mezdnem znižanju v industriji jekla. Vprašan, aH ve, kaj namerava C. I. O. z oii-rom na neodvisne jeklarske magnate, s katerimi je imel lani slabe skušnje, je odgovoril da ne more reči drugega kot to, da bo treba najbrž poČakt* ti, dokler sodišča ne odloČijo o pritožbah, ki jih je iznesel proti njim zvezni delavski odbor.

tt
po—iw —tocaoi	aocioi
JOACHIM BARCKHAUSEN—IVANVUK:
I0C30I
hosaoi
ioaor
*E30
DZINGIS KHAN
Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem
stoletju v Aziji
r—iobqb=aonoi	ioho
locaoi
ioooi
OB<
(Nadaljevanje.)
Nekega dne je bilo pleme napadeno. Goste čete jezdecev so pridrvele od nekod. Napadalci so se poslužili preizkušene taktike: nekaj se jih je zasukalo okrog taborišča, da bi tako obkolili in si zagotovili čredo. Ostali so pa planili nad šotore.
Temudžin in njegovi bratje so zbežali. Kaj ipa naj tudi v takem slučaju narede? Kasar je še za trenotek hladnokrvno, kot vodja lokostrelcev, zaprašil tul pšic v glave napadalcev. Nato pa je tudi on zbežal v stepo.
Sovražni jezdeci nosi ubili Temudžinove matere. Tudi drugače niso kdo ve kako prelivali kri. Samo mladega poglavarja Temud-iina so hoteli. Kajti tako bi v njihovi soseščini bil en poglavar manj, kar bi bilo koristno.
Temudžin ni zbežal na svojem konju daleč. Ujeli so ga ter ga pripeljali pred svojega poglavarja. Takoj ga je dal zakovati v 4 kang". To je težek jarem iz trdega lesa. Natakne se vjetniku na vrat, in nanj se »priveže-ta obe njegovi roki tako, da je brez vsake moči. Privedli so ga v svoje taborišče.
Ponoči se je Temudžin vzpel, se nagnil, zbral vse svoje moči. Z enim koncem svojega težkega jarma je udaril svojega stražarja po glavi in zbežal v noč. Vse pleme ga je zasledovalo. Skočil je v neko reko, se v rji potopil, da je čz vode molela samo njegova glava in čakal, če ga zaslede. Neki preganjalec ga je zapazil. Ali ker je bilo skriti se v vodo nekaj svetega, se je zdrznil, nekaj * zamrmral in odšel dalje. Ni ga izdal.
Temudžin je zlezel iz reke. Jarem je še vedno imel na vratu. Drzno se je splazil v sovražno taborišče, v šotor tistega, ki je njega videl v vodi, a ga ni izdal.
To je bil prvi dokaz nenavadnega spoznavanja človeka, jastnost, ki jo je imel Džingis khan.
Mož je bil ves prestrašen, ko se je Temudžin splazil k njemu. Pa (pomiril se je in zlomil jarem in Temudžina osvobodil. Skril ga je v kup ovčje volne, ki jo je imel na vozu. Iskalci pa so ga iskali in celo prebadall s kopjem kup volne, a ga niso našli.
Tisto noč je dal rešitelj Temudžinu lok in dve piki ter ga odpravil.
Temudžin je vlovil konja in se vrnil v svoje taborišče.
Ves tabor ga je pohvalil in priznal, da je i pokazal kaj zna in svoje junaštvo.
Devet let je štela njegova nevesta, ko jo je spoznal, de takrat, ko je živel njegov oče, sta obiskala neko pleme, jo je našel. Bilo mu^ je takrat 12 let.
Videl je deklico z imenom Bordu. Zelo mu je ugajala. Tudi z njenim očetom se je radi nje dogovoril. Zdaj mu je bilo 17 let. Ubogi, mladi glavar, snubač brez premoženja.
Ali vkljub temu je jezdil k tistemu plemenu in zahteval dekle. Štiri leta je čakal nanj. Postala je še lepša. On sam sicer ni postal lepši, samo njegove oči so bile nenavadno privlačne. V splošnem je bil droben fante z dvema rdečima kitama, ki sta mu viseli preko vratu. Obraz je bil koščen in vzbočen. Mnogo je izkusil v bojih. In mnogo je premišljal e sebi in o svojem plemenu in to se je videlo na njegovem čelu.
S celo iploho dovtipov, ki jih je pri Mongolih vse polno, je sprejel oče deklice Bordu Temudžina.
"Mislil sem", je rekel in se smejal, "da so te že davno pohrustali. Vidim pa, da te niso."
Bordu ni rekla nič. Samo gledala ga je in ljubila ga je. Bordu, bodoča cesarica, žena največjega vojskovodje in vladarja sveta.
Ali takrat še ni bilo niti v sanjah resnica. Temudžin še ni bil Džingis khan. #
Bordu in Temudžin je poročil skromen pastirski poglavar in bila sta srečna. Toda ne za dolgo. Kmalu po poroki namreč se je zgodila velika nesreča.
Ko je nekega dne jezdil Temudžin po svojih pašnikih, daleč od taborišča, je napadlo njegovo taborišče sovražno »pleme Merkotov, oropalo, kar se je oropati dalo, ubilo, kar se jim je zdelo potrebno, a Temudžinovo ženo vzeli kot sužnjo.'
Ko se je poglavar Temudžin vrnil v taborile, je obstal 4cot otrpnjen pred svojim šotorom. Nikdo pa ni slišal besedice iz njegovih
ZABAVA ZA "IZVOLJENE"
ust. Temudžin je točno razumel, kaj se je zgodilo z njegovo ženo, in kaj se bo zgodilo, če bo ostala v rokah Merkotov.
Dolgo je trajalo, preden mu je uspelo, da jc zoper tisto pleme organiziral majhen bojni pohod. Ali nekega jutra je z nekolikimi stotinami bojevnikov -planil kakor vrag v sovražno taborišče. Le malo jih je pustil pri življenju.
Vzel je svojo ženo Bordu. Niti besedice ni rekel, ko jo je dvignil k sebi na konja. Pričakovala je otroka.
Med potjo je bil rojen otrok. V svobodni stepi je zagledal kič sveta. Bil je sin.
Dolgo je tisto noč gledal Temudžin v zvezde. Tudi njegovi bojevniki so bili po tej nagli zmagi čudovito tihi in mirni. Nikoli ne bo Temudžin vedel, ali je ta deček, rojen iz Bordu, res njegov otrok. Za vse čase bo prikrito, ali bo ta otrok pravi naslednik Džingis khana ali ne. Vprašati Bordu nima pomena. Ona sama ne ve.
Molče jezdijo dalje. Temudžin 'bo priznal tega otroka za svojega, naj se zgodi kar se -hoče. Ime mu bodi Džuči, to je "Nepričakovani",
Bordu je ostala njegova velika in neizpre-menjena ljubezen. Po mongolskem običaju je imel tudi on še več žen, a le Bordu je bila cesarica. S tem dnevom je Temudžin stopil z divjo, premišljeno in odločno energijo na pot svojega nenavadnega življenja.
Velika vojna se je začela. Ta vojna je položila temelje njegovemu bodočemu cesarstvu.
To cesarstvo ni počivalo samo na njegovi vojski, na njegovih načrtih, ki jrh je delal za svoje bojne pohode, na organizaciji svojih oojevnikov, na njegovih poveljnikih, to cesarstvo je počivalo tudi in to pred vsem na njegovi neprestani prisotnosti duha.
Na vsakem bojnem pohodu je jezdil v prvi vrsti. Pri vsaki bitki je njegova neustraše-nost, njetgovo junaštvo, njegova požrtvovalnost, njegova spretnost v rabi orožja, njegova prisotnost duha, njegova taktika in strategija, njegova telesna moč bila kakor Bog, vzpodbujajoča in držeča položaj. Bil je prvi bojevnik svojega plemena.
On je bil, ki je vodil bitko, ki je poveljeval in se istotako tudi boril. Bil je neupogljiv, vsak dan pripravljen, vsako noč, vsako uro, zakaj v puščavi ni miru, ni odmora, nikoli premirja.
Živeli so kakor zveri, vedno pripravljeni skočiti, udariti, moriti. Bilo je življenje nezaslišanih junaških podvigov in naporov.
V prvi veliki bitki je Temoidžin pokazal, kakšen vojni genij je v njem.
Ko se je namreč njegovo pleme v jeseni, kakor navadno vsako leto, pripravljalo, da se preseli z letnih pašnikov na zimske, je štelo že trinajst tisoč jezdecev-bojevnikov. To preseljevanje je doba, ki je za vsako pleme lahko najbolj v so d na. Vse je namreč odvisno od tega potovanja. Vodijo črede, vse •premoženje, prenašajo, žene in otroci so zraven. Stražiti vse to in varovati, je zelo težavno.
Temudžin je dobro vedel, kakšne nevarnosti ga čakajo.
Se vedno so brli v puščavi Gobi Mongoli najmanjše -pleme. Ne bi ga bilo težko uničiti in v pesku zadušiti. Kakšno močnejše pleme naj samo srečajo in konec ga bo.
In korakajoč tako po neki dolini, so patrulje vse razburjene sporočile nevarnost. Od vseh strani so se bližali sovražni Taidjuti. Ko je Temudžin vsa ta poročila pregledal in preštudiral, mu je bilo jasno, da je sovražnik moral biti močan, da ima trideset tisoč dobro oboroženih jezdecev. . To je bila že ogromna armada.
Samo dve možnosti sta. Beg ali napad. Beg, ki ga ovirajo črede, vozovi, žene in otroci! Tak beg bi pomenil pogin. Ali tudi napad je skoraj pogin.
Prvič v svojem življenju je stal zdaj Temudžin taki premoči nasproti. Kaj storiti?
Odločil se je za čisto novo taktiko. Za naravnost presenetljivo taktiko. Kakor bi z očesom mignil, je postavfl novi bojni red,
_(Dalje prihodnjič. )
Ali je vate društvo že v Prosvetni matici?
Bogataši, ki zahajajo v Frankov nočni klub » New Yorku, to m bit«' ličali a« vseh zabav in da jih razvedri, j« lastnik kluba priredil boktatki konte«! a brcanjem, čigar posebnost je bila, da sta to spoprijeli dve mladi ientki. Ko je bila gornja tlika vaeta, je ena izmed njiju bat dobila brco ▼ brado.
Iz Jn^o§lavije
Društvom in Klubom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh . svojih priredb jih oglašajte v
"PROLETARCU"
Ljubljana. — V tukajšnji bolnišnici se nahaja s. Melhior Cobal, ki je težko obolel in so ga morali operirati.
—	XVIII. mednarodnega ve-lesejma v Ljubljani, ki je trajal od 4. do 13. junija, se je u-* deležilo 619 tvrdk, med njimi 145 tujih. Velesejm je obiskalo stopet tisoč ljudi. Na razstavi je bilo mnogo zanimivega. Francija je bila to pot prvič uradno zastopana na vele-sejmu z razstavo "Franocska knjiga", ki je pokazala v zgoščeni obliki to, kar je francosko ljudstvo ustvarilo v desetih stoletjih narodnega življenja.
—	število zaposlenih delavcev v Sloveniji je še vedno nižje kot je bilo 1. 1929., prebivalstvo je pa medtem znatno porastlo.
—	Skozi Ljubljano so vozili iz Rima truplo poljskega svetnika Bobole, o katerem smo čitali v klerikalnih listih, da je samo v zadnjih desetletjih storil neverjetne čudeže. Med drugim mu pripisujejo tudi poljsko zmago nad boljševiki pred Varšavo, dasi piše sodobna poljska zgodovina, da je bil ta vojni uspeh zasluga poljske armade in njenih generalov ...
—	Spodaj je primer, kako je treba razumeti delavsko si-lidarnost. Mariborska "Delavska Politika" je pred nedavnim prinesla sledeči apel proti stavkokastvu:
Sobo- in črkoslikarske ter pleskarske pomočnike opozarjamo, da ne iščejo ali sprejmejo službe v Celju. Pomočniki te stroke v Celju so v mezdnem gibanju. Solidarnost in disciplina je predpogoj za dosego uspeha. Vse pomočnike te stroke prosimo, da pomagajo celjskim sodrugom, da si izvojuje-jo že povsod sprejeto kolektivno pogodbo. Dokler ni spor končan, ne iščite in sprejmite pod nobenim pogojeh dela v Celju, da ne boste s tem kvarili delavske solidarnosti, ki je v današnjih časih nujno potrebna, če si hočemo ziboljšati težaven življenski položaj. Sodrugi, pomočniki, gre za skupne interese, torej ne v Celje!
—	'Izseljenski vestnik", ki ga izdaja Rafaelova družba v Ljubljani, ima v svoji 6. letošnji Številki dopis iz Ravne Re^ ke v Srbiji, kjer dela tudi mnogo naših ljudi. Dopisnik pravi, da imajo tam novo katoliško cerkev sv. Barbare, a potoži, da je zelo slabo »posečana, prvič, ker je večina delavcev socialistov, drugič pa katoličani sami mnogo rajše zahajajo v gostilne kot v cerkev .. .
—	Ljubljanski "Slovenec" je zelo naklonjen Španskim u-pornikom in to skuša dokazati ob vsaki priliki. Mariborska "Del. Politika" ga je za to dne 14. jun. naslikala, kakor sliMli:
Med slovenskimi listi igra v ] teh za človeštvo tako usodnih
dneh "Slovenec" najgršo vlogo.
Vsa njegova poročila o svetovnih dogodkih so prikrojena tako, da direktno ali indirekt-no služijo fašizmu.
V Španiji se točno ve, kdo je začel državljansko vojno in iz udeležbe je tudi jasno razvidno, kdo je stal v ozadju Fran-covega podviga. Vidi se nadalje, da republikanska vlada na vojno sploh ni bila pripravljena, še manj pa, da <bi se bila na njo pripravljala v zvezi s kakšno evropsko vojno silo. Napadena je šele začela iskati pomoči in kupovati orožje ter o-stale vojne potrebščine.
Pa vendar "Siovenec" pise ravno nasprotno od tega, kar je res.
In v teh dneh, ko se ves kulturni svet zgraža nad pobijanjem nedolžnih ljudi v Španiji po bombah iz nacističnih letal, prinaša "Slovenec" brez komentarja članke, v katerih trdi: Ako nacisti bombardirajo mesta in ubijajo žene in deco* so krivi rdeči, ker imajo v mestih zaloge orožja, nafte itd. Rdeči nimajo nobene pravice, da se pritožujejo nad morijo.
"Slovenec" ve, da so postali žrtve zračnih napadov kraji, v katerih ni niti enega vojaškega objekta ali zalog streliva itd. (Tu zaplenjene dve vrstice. Ur.) Pa vendar si upa pritrjevati nacistom: prav je, da ubijate, rdeči so krivi.
Gospodje, vi ste katoliški list, povejte, ali poznate božje zapovedi?
Toda, kdo bi se čudil. Ljudje, odprite letnik 1914. "Slovenca" in čitajte, čitajte in či-tajte. Kakor je "Slovenec" pisal takrat, tako piše danes.
Kristus pa je rekel: Ne ubijaj in katoliška cerkev pravi, da je naglavni greh: h grehu molčati. Toda kakšen greh je šele: greh zagovarjati in odobravati?
Te dni so nacistična letala zopet bombardirala francoske obmejne kraje, kakor že enkrat in je bilo to tedaj nesporno u-gotovljeno. Sedaj pa prihaja "Slovenec" in piše: rdeči so metali bombe na francoska tla, da nahujskajo Francoze proti Francu. "Slovenec" piše točno tisto, kar italijanski in nemški tisk in niti najmanj ne Čaka, da bi francosko vojno ministrstvo povedalo svojo besedo po končani preiskavi.
Medtem pa padejo nacistične »bombe na angleške parnike. "Slovenec" bi jih gotovo rad pripisal na rovaš "rdečih", toda žal, da Angleži poznajo krivce.
Poštena javnost naj. si zapomni pisanje "Slovenca". Pride čas, ko bo "Slovenec" delal pokoro in opravičeval svoje "zmote" ali pa sramežljivo molčal, kakor je z molkom prešel preko svojih narodnih grehov iz leta 1914. .
Maribor, 8. junija. Danes se je vrnila iz Prage večja skupina sodrugov in sodružic, ki so se udeležili veličastne proslave 60-letnice čehoslovaške socialne demokracije. Prišli so v domovino polni najlepših in najglobjih vtisov, ki so si jih nabrali med svojim potovanjem v Prago, po čehoslovaški in za časa svojega par dnevnega bivanja v Pragi, med češkimi sodrugi. Vsem udeležencem bodo ostali ti dnevi neizbrisno v spominu. Naši sodrugi in so-družice so se imeli priliko prepričati nc samo o veličini in moči čehoslovaške socialne demokracije, ampak tudi o resnični svobodi in demokraciji, ki vlada v CSR in ki jo je ves narod, zlasti pa socialistični del delavskega razreda, pripravljen braniti do poslednjih svojih sil.
Naši sodrugi in sodružice so se uverili na lastne oči in ušesa, da so zlobno izmišljena in iz trte izvita vsa poročila, ki
naj bi prikazala CSR kot deželo nemira, zrelo za tujo intervencijo.
V CSR vladata vzoren red in mir. Eden prvih čuvarjev tega miru in reda na zunaj in na znotraj pa je poleg čehoslovaške armade socialistični prole-tarijat, ki je baš te dni ponovno dokazal svojo zrelost in sposobnost.
Čehoslovaški narod je prepričan, da bo v boju za svobodo, demokracijo in mir uspel v znamenju gesla: Pravica bo zmagala! V znamenju gesla, ki ga je postavil pokojni pokojni prezident T. G. Masaryk in ki ga je privzel kot svojega sedanji vredni njegov naslednik prezident dr. Beneš.
In na tem otoku, sredi fašističnega morja, stoji čehoslovaška socialna demokracija za svojim geslom: Bili smo in bo-demo! kot sila in opora vsem, ki so potrebni obrambe in opore v boju za iste cilje!
VESTI IZ PRIMORSKE
Tržaška luka brez prometa.
Tržaška luka in Trst sam bosta polagoma ostala brez vsakršnega 'prometa in življenja, če pojde tako naprej. Zadnje čase so bili delavci v tržaški kiki zaposleni le z razkladanjem dveh ladij, ki sta pripeljali v Trst čebulo. Za tem se pa obeta spet počitek. Padec prometa v tržaški luki se zelo pozna med tržaškim prebivalstvom. Ne samo lastniki in lastnice malih okrepčevalnic in trgovin v okolici luke, ampak tudi drugi tržaški trgovci in obrtniki se pritožujejo nad slabimi Časi. Če ni dela v luki čutijo poledice prav vsi tržaški sloji. Brezposelnost, ki v Trstu stalno narašča je dosegla že 40 odstotkov, kar je najlepši dokaz za slabe tržaške razmere.
—	Zidar Josip Gropajc iz Lonjerja je padel z zidarskega odra, ki je bil v višini štirih metrov. Zlomil si je roko in za-dobil težke notranje poškodbe.
—	V 'bolnišnicc so pripeljali kolesarja Ivana Staniča iz Pirana, starega 24 let. Ko se je peljal 'proti Portorose se je zaletel v nekega kolesarja in si pri tem zlomil čeljustnico.
—	Z dramatičnim begom je hotel dospeti na svobodo Rudolf Saksida iz Renč, star 20 let in kaznovan zaradi tatvine na dva meseca in 20 dni zapora ter 400 lir denarne kazni. V trenutku ko so ga hoteli karabinerji prepeljati s sodni-je v zapor, je izrabil nepažnjo svojih stražarjev in se v hipu zagnal skozi okno. Da bi ga vlovil je skočil za njim tudi ka-rabiner Spada, ki pa je zkubil ravnotežje in si razbil na cestnem tlaku glavo. Saksida si je zlomil roko in lažje ranil na nogi. Oba so morali prepeljati iz ulice Coroneo v bolnišnico.
—	Umrli so: Pribovc pd. Za-non Karolina 75 let, Šinigoj vd. Macarol Marija 70, Bitaš Matilda 83 let, čermelj Ivan 48, Jež. por. Irner Amalija 71, Koren Josip 77, Skopinič Tereza 87, Božič Ivan 47, Maslo vd. Markič Margareta 69, Godina Angela 75.
—	Dne 5. junija so svečano proslavili "dan ustave" (Festa dello Statuto). Ob tej priliki so bile povsod velike parade vojaštva in milice. V Trstu so pri spomeniku padlih v vojni podelili vojaška odlikovanja oficirjem, vojakom in miličar-jem, ki so se borili v Abesiniji.
—	Z rešilni mavtom so pripeljali v bolnico 39-hetnega Ivana Blokarja. Razjarjena krava ga je podrla na tla, mu zlomila z rogovi dve rebri in povzročila veliko rano na glavi.
—	Težaku Alojzu Žgurju, staremu 47 let, je padel na nogo težak zaboj med delom v pristanišču. V bolnišnici so ugotovili, da ima zlomljene kosti v stopalu.
—	Uradni list prinaša objavo vojaških odlikovanj iz Afrike. Med odlikovanci je tudi Er-zetič Leopold z Goriškega. Dobil je vojaški križec.
—	V nedeljo dne 12, junija so iz tržiške ladjedelnice splo-vili v morje novo podmornico "Barbarigo". Za kumico so ji določili neko Članico fašistične mladinske organizacije.
Dolina . — 34-letni S. Bor-don iz Doline je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so dognali, da se mu je nevarno povečal krvni pritisk, ko je delal v ka-sonih pod vodo.
Drežnica. — 14-letni Peter Zverko se je z nožem ranil, ko si je urezal palico. Po nepazljivosti se mu je rana zastrupila in so ga poslali v bolnišnico.
Gorica. — Obmejni miličniki so te dni aretirali Izidorja Cigliča iz Brd. Ciglič se je pred meseci, kmalu po svojem po-vratku iz Južne Italje, brez potnega lista odpravil čez mejo. Sedaj se je hotel vrniti nazaj v Brda. Odveden je bil v goriške zapore.
— V gozdu se je pred dnevi hudo ponesrečil 30 let stari Kristjan Ferligoj. Splezal je na drevo, da bi odlomil suho vejo, pa je po nesreči padel 7 metrov globoko in si zlomil hrbtenico. Zdravniki dvomijo, da ga bodo mogli ohraniti pri življenju.
Junija se je vršila v Gorici velika konferenca za pospeševanje tujskega prometa med Jugoslavijo in Italijo.
Sežana. — V jami pri Orlah blizu Sežane se je pripetila huda nesreča. Jože Birsa, 18 let stari fant, doma nekje na Krasu, se je z manjšo družbo odpravil na izlet v jamo. Njegova družba se je ustavila na njenem robu. Birsa pa se je navezan na vrv spustil vanjo. Nenadno se je vrv utrgala in fant je padel 20 m globoko čez skale na dno jame ter se smrtno nevarno poškodoval. Tržaški reševalci, ki so jih poklicali na pomoč, so po hudem naporu fanta dvignili iz jame in ga odpeljali v bolnišnico.
Sv. Križ na Krasu. — V Bar-
kovljah je avtomobil 'povozil domačina Martina švaba, starega 65 let. K sreči ni dobil nevarnih poškodb, in je bil prepeljan na dom.
.•Tolmin. — Pred tedni so miličniki iz Tolmina na meji aretirali 16 let starega Lojzeta šemrova, ki so ga zalotili v gozdu, v katerega je bil dostop vsakomur zabranjen. Fanta so izročili organom politične policije.
Rim. — Na vrhu Mussolini-jevega vrha pri Tanskem jezeru v Abesiniji so postavili velik svetilnik zidan ves v kamnu. Imenovali so ga "faro della contiuista".
V ANGLIJI SE KUHA NOVA USTAVNA KRIZA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
imamo v drugih deželah dobro primero, kam se pride, če se dovoli armadi, da si prisvoji oblast, ki ji ne sodi."
Zdaj bo vzelo še tedne, preden se bo stvar razčistila. Zadevo preiskuie omenjeni »parlamentarni odbor. In v tem času se lahko marsikaj izpreme-ni. Najboljša možna izpre-memba bi pa bila, če bfCham-berlainova vlada padla, kar jc zaradi svojih fašističnih tendenc že zdavnaj zaslužila.
-TEsrrm
+ •
KRITI KUJOČA
IN
mmimZm
Delavske razmere, agitacija in drugo
Bridfeport, O. — V četrtek,
dne 23. juniju, je preminul za kapjo rojak Frank Markusa, star 68 let in doma nekje iz Bele Krajine. Bil je član društva št. 13 SNPJ 33 let in tu zapušča ženo in tri odrasle hčere in enega sina. Svoje Čase je tudi redno kupoval našo delavsko literaturo, zadnje čase je bil pa brez dohodkov in_imel razne neprilike.
Danes, ko to pišem (27. junija) so zaprli rov št. 6 rudnika Rail and River Coal Co., v katerem je delalo tudi več naših rojakov, med njimi tudi član našega kluba Louis Pavli-nich, ki je včeraj vodil zapisnik naše konference. V rovu je bilo uposlenih okrog 600 delavcev. Tako se vrača prospe-riteta pri nas.
Pred nekaj tedni so pa zaprli v bližnjem Martins Ferrv-ju veliko jeklarno družbe U. S. Steel, v-kateri je delalo 1,600 delavcev in delavk. Poleg tega je zaprtih v tej okolici tudi več drugih rovov. Kam naj se ti delavci sedaj obrnejo? Na W. P. A. — ampak je vprašanje, kdaj prideš na vrsto.
Včeraj, 26. junija, se je vršila na farmi s. Josepha Skoffa konferenca socialističnih klubov in društev Prosvetne matice J. S. Z. Predsedoval ji je s. Nace Žlemberger, zapisnik je pa vodil s. Pavlinich. Zastopana sta bila dva kluba in šest društev, eno je pa poslalo "pismeno poročilo. Vreme je bilo vroče da le kaj, kar nas po ni oplašilo, da ne bi vodili disku-zij, ki so bile zelo stvarne. Navzoč je bil tudi s. Louis Zorko iz Clevelanda, ki je zastopal eksekutivo JSZ in podal zelo dober referat v prid našega gibanja v splošnem. Najbolj živahna in važna je bila razprava, kako ohraniti naš list "Proletarec". Konferenca je sklenila po možnosti pomagati z denarjem osebi, ki bi *po teh krajih agitirala za naš list. Seveda smo vsi imeli v mislih s. Viteza, ki se pa ni še odločil. Razmere v teh krajih seveda niso sijajne, treba se je pa zavedati, da bo večina naših naročnikov izgubljena, ako ne bomo dobili agitatorja) ki bo šel okrog njih. Upamo, da se bo s. Vitez odločil in sprejel, kajti on ima vse zmožnosti, ki so potrebne za ta važni posel.
Konferenca je dalje sklenila, da njen odbor obišče še o-stala društva, ki še ne spadajo k Prosvetni matici, čim se razmere nekoliko obrnejo na boljše. Dosti se je govorilo o ukrepu državne konvencije soc. stranke, ki je sklenila nastopiti pri volitvah s svojo listo kandidatov, kar pomeni, da bo spet treba pobirati podpise. Sploh je bila konferenca jako konstruktivna, četudi majhna po številu.
Darovali smo tudi pet dolarjev v podporo "Proletareu" in štiri dolarje so pa prispevali posetniki, ki so večinoma brez dela.
"Naprejevci" pri nas ne povzročajo zgage, zato nam ni treba tratiti časa zaradi njih na naših zborovanjih, ampak se je večina soglasno izrekla proti njihovemu početju in vrtanju.
Ker so nekateri zastopniki izjavili, da imajo pri društvih mnogo mladine, je bilo sklenjeno, da zastopniki na sejah svojih društev poročajo, da ima Prosvetna matica tudi dobre angleške knjige za mladi-in naj se društveni tajniki tozaetemo obrnejo na tajnika P. M. v Chicago.
Pobudo nam je dala tudi vest, da je Norman Thomas govoril prejšnji večer v Newar-ku, N. J., pred množico, ki je štela 4,000 ljudi, in da se zopet zbližujemo s "staro gardo", ki gre na roke Thomasu v njegovem boju za civilne svo-bodščine.
Nu, naše zborovanje bi se lahko še vleklo, kajti snovi za diskuzije ne zmanjka nikoli na takih dborovanjih, toda treba je bilo misliti tudi na razvedrilo. Tako je konferenca prepustila sklicanje prihodnje konference v odločitev klubu Št. 11 in izvolila v odbor sledeče so-druge: tajnik-blagajnik Jos. Snoy, in Joseph Skoff, John Vitez, John Rebol, Louis Pavlinich in Louis Gorenc st. organizatorji.
Potem smo se pa malo razvedrili in tudi zavrteli smo se ob zvokih godbe Skoffovih fantov in sina 'podpisanega. Vzlic vročini smo se dobro zabavali, kajti Skoff ima dosti prostora. Celo Nace se je zasukal po podu!
Upam, da se bodo v bodoče naše konference vršile bolj pogosto, kajti taka zborovanja so potrebna in koristna.
Joseph Snoy.
Vabilo na piknik
East Pittsburgh, Pa. — Društvo st. 239 SSPZ v No. Brad-docku bo priredilo svoj letni piknik v nedeljo, dne 10. julija na Church Hillu, Turtle Creek, Pa. Za ples bodo igrali Slo-venes Aces, ki igrajo tudi vsak ponedeljek in sredo popoldne ob treh (vzhodni čas) na postaji WHJB v Greensburgu, Pa. Vsi prijatelji dobre zabave ste prijazno vabljeni, da pose-tite naš piknik. — L. K.
.a
Piknik "Sloge
Cleveland, O. — Del. pev. zbor "Sloga" bo priredil v nedeljo, 10. julija, piknik na znani Stušnikovi farmi, na katerega vabi vse svoje prijatelje. Truck bo odpeljal izpred SND ob 12:30 pop., spotoma se pa ustavi pred SDD na VVaterloo rd. Pbzneje bo vozil od konca Nottingham kare. V slučaju dežja bo zabava v SND na St. Clair Ave. — Anton Janša.
Naj trepečejo vladajoči razredi pred komuništjČTK) revolucijo. Proletarci izgube v njej le svoje verige. Pridobe ipa si ž njo svet. — (K. Mane, "Komunistični manifest".)
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE

Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lavvndale Ave., Chicago
Razpečevale! ponarejenih bankovcev obsojeni
Na zvezni sodniji v Chicagu je bilo spoznanih za krive in obsojenih pet moških, ker so spravljali v promet ponarejene bankovce po deset dolarjev. Trije so dobili po trideset mesecev, dva pa po enajst mesecev zapora.
Dolg polet sovjetskih letalcev
Moskva. — Sovjetska arma-dna letalca major Vladimir Kokinski in navigator A. M. Briandinski sta pred enim tednom napravila polet brez pre-stanka iz Moskve v Vladivo-stok, da demonstrirata zmožnost sovjetske zračne sile v poletih na veliko razdaljo. Razdalja med Moskvo in Vladivo-stokom (v zračni črti) znaša 4,300 milj. Sovjetska letalca sta preletela to razdaljo v 24 urah.
Boj proti sifilisu
Chicago. — Zvezni urad za javno zdravstvo je določil 126 tisoč dolarjev za pobijanje sifilisa in drugih spolnih bolezni v Illinoisu. Vsota je bila vzeta iz posebnega fonda $2,400,000. Ostali del tega fonda je bil razdeljen na . podlagi potreb med ostale države. Večji delež kot Illinois so dobile države New York. Pennsylvania in Texas.
Izgredi v Memlu
Kovno, Litva. — V začetku preteklega tedna je prišlo spet do hudih pro-nemških Izgredov v pristaniškem mestu Memel in ob tej priliki je bila ubita ena oseba, dvanajst pa ranjenih. Memel je pristanišče ob Baltiškem morju in je bilo pred vojno del Nemčije. Naciji agi-tirajo za ponovno priključitev Memla k Nemčiji.
Letalska nesreča
Reims, Francija. — Pet francoskih armadnih letalcev je našlo smrt v plamenih, ko je njihovo letalo kmalu po dvigu v zrak treščilo na tla ter se vnelo.
McCormick zapustil 22 milijonov
Cyrus H. McCormick. ravnatelj družbe International Har-vester, ki je umrl junija leta 1936., je zapustil svojim dedičem premoženje v skupni vrednosti 22,359,806 dolarjev.
Naraščanje števila porodov
Washington. — Zvezni urad za ljudsko štetje sporoča, da je število rojstev v Združ. državah lani spet začelo naraščati. Dočim je bilo 1. 1936. 16.7 rojstev na tisoč prebivalcev, pa jih je bilo lani 17. Največ rojstev je imela država New Mexico (31.4 na tisoč), najmanj pa drž. New Jersey (12.6). Od 1. 1915. do lani je število porodov v splošnem nazadovalo.
"Kolonije nepobol jšl jivcev"
Seattle, Wash. — Sanford Bates, bivši superintendent zvenih jetnišnic, je izjavil na nedavni konferenci socialnih delavcev, da bi bilo treba ti-stanoviti otoške kazenske kolonije, kamor bi pošiljali nepoboljšljive kriminalce, obenem z njihovimi družinami, če bi hotele iti.
Francoski kazenski zakonik spremenjen
Pariz. — Francoska vlada je spremenila stari kazenski zakonik, ki je za nekatere zločine določal zapor na zloglasnem Hudičevem otoku, ki je del francoskega kaznilniškega sistema v južnoameriški pokrajini Guiana. Ker je vlada leta 1936. sklenila odpraviti to kazensko kolonijo, bodo odslej zločinci ostajali v domačih zaporih.
Zatrta revolta v Afganistanu
Simla, Indija. — Angleške čete so zatrle revolto, katere namen je bil odstraniti sedanjo
vladajočo dinastijo. Revolto je začel neki fanatik iz Sirije, ki
se imenuje "svetega moža" in j t pridobil n* svojo stran a f-gansko bojevito pleme W*ziri-stancev. Angleži so "svetega moža" Ujt!i in zaprlt
Na nemško-franeotki meji
...Pariz. — Francoska vlada je sklenila ustanoviti nov armadni zbor, ki bo nameščen ob nemški meji. Obenem je sklenila, vključivši v francosko kontinentalno armado tudi Črnce iz svojih kolonij.
Čehoslovaška in
ŠPANSKA AMAZONKA IN VOJAK

J
_sme
Manjšinsko vprašanje na
čehoslovaškem je povzročilo politično valovanje v republiki. Sprožili so ga v glavnem krkonoški Nemci v zavesti, da imajo zagovornike. Oglasili so se Slovaki (tudi že prej), Madžari, Rusinl in Poljaki. Vse te manjšine imajo v republiki teoretično enakopravnost in tudi v praksi v razmerju z manjšinami v drugih državah, vse politične in kulturne svobodŠČine.
Manjšine so stavile svojo zahteve. Vlada, ker je republikanska in demokratična, zahtev ni odklonila, tudi molčala ni nanje, marveč je lepo vljudno povedala, da bo izdelala
Neka članic« ipamkih lojalutičnih senikih obrambnih oddelkov iiva gumb aa srajco tovariša-vojaka po bilki na Guadarrami.
manjšinski štatut, ki bo nudil manjšinam čimpopolnejšo enakopravnost v vseh ozirih, le na edinstvenosti drŽave mora vlada vztrajati. Ko bo štatut izdelan, se bo vlada z manjšinami pogajala ter ustregla njih zahtevam do meje državne republikanske suverenltete.
Kljub vznemirjevanju doma in zunaj je čehoslovaška vlada ohranila hladno kri. Ni se razburjala. Drugje bi voditelje manjšin zaprli ali odgnali v koncentracijska taborišča. Na Čehoslovaškem lahko zagovar-
RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z.
ZA MESEC OKTOBER 1*37
Dri... la
>1.
2 i
s a
i Si
O
J3
h
i &
T k
us
COLORADO: Member st large 1 ILLINOIS:
Ohlcago It. IS	10
Springfield	2
Le Stile	4
Chicago it. 20	8
Waukegan	18 INDIANA:
Clinton	2 KANSASr~
Arms	1 M1CHJGAN: Detroit OHIO:
Nearburgh	3
Bridfeport	6
PENNSYLVAN1A:
Sygr*n	8
Canonsburg	4
Bur*ettfltowrt	3
Conemaug-h	24 VVEST VIRGINlAi
Pu rtfff love	3 WI9CONSIN:
We*t Allia	11
Milwaukee	24
Sheboygan	—
— — —	.30
.15
~ — — I
4	—	— 1	10	—
8 10	—	—
3 —	2	—
6 6	7	—
—	9	—
5	—	— 9	—	—
2 — —
18 48
10
12 —
3.00 1.45
3.00 5.20 8.55
2.00
3.25
5.90
1.00 4.25
2.85 2.95 4.05
7.20
1.60
8.55 24.00 3.50
11.10
.90
1.70
2.70
2.70
8.40
.75
17.25
Skupaj
140
ILUNOIS:
U Salle	5
SprtngfleM	3
Chfeago št. 1	48 KANSAS:
Arms	1 OHIO:
Cleveland	48
Girard	10
Piney Fork	4
Colllnwood	36
Newburgh	4 PENNSYLVANIA:
8ygan	11
ranonsburg v	4 WE8T V1RGINIA:
Pursglove	2
148 49 — $ 94.60 $45.65 ZA MESEC NOVEMBER 1937
.10 $——
7.10 .60 .80 1.80
1.50
5.30 .50
11.10 $28.80
4
7 36
10 2 12
— — $
13 —
— 2 —
— 9 —
3.35 3.35 27.00
2.70
14.40 6.50 1.60 13.20 1.30
3.75 .1.65
1.56
15.90 10.30
1.55
.60
19.00 12.60
3.75
.85
2.20
.40
.34
$ 1.00 1.00 .60 1.60 2.70
.60
.80
1.80
.30 1.20
.80 .90 1.20 2.40
.50
2.90 7.20 1.00
$28.84 ~~
$ 1.10 1.00 8.40
.60
4.80 2.00 .60 4.80 .40
1.10 1.10
.40
jajo in propagirajo svoje zahteve ter iščejo zaveznikov kjerkoli. Prav posebno značilno je za manjšinjsko valovanje na Čehoslovaškem, da je krkonoški Nemec Henlein poslal pozdravni telegram klerikalnemu Hlinkovemu kongresu na Slovaškem, kar znači ožjo zvezo med obema manjšinama. Slovaki povečini seveda niso za to zvezo in vztrajajo na enotnosti države.
Na čehoslovaškem so diference med majšinami in koalicijsko vlado prišle šele letos do izbruha. Vlada je že bila pripravljena nanje. Zaradi tega smo uverjeni, da se bo problem ugodno rešil, ker je na strani vlade najboljša volja za demokratični sporazum.
V tem primeru gre predvsem za narodnostni moment vsaj na videz. Diference so pa tudi historične in teritorijalne. Tudi čehoslovaški narodi niso živeli vsi v enakih razmerah pred vojno in imajo deloma prav različno kulturno in razvojno zgodovino. Toda čehoslovaške demokracije to ne moti; ona hoče zadovoljiti svoje manjšine, živeti z njimi v miru in s tem utrditi svojo pozicijo in u-gled republike.
Naše hrvaško vprašanje se sicer nekoliko razlikuje od če-hoslovaškega manjšinjskega vprašanja. Mislimo .pa, da bi resna volja za Sporazum in odkritje pravih "kart" tako na eni kakor na drugi strani do-vedla do najboljšega uspeha. Brez demokratičnega sporazuma pa to ne gre. V tem je tudi vsa napaka, alfa in ornega nerešenega problema. — D. P.
De Valero imagal
Pri volitvah v irsko državno zbirnico, ki so se vršile dne 17. junija, je dobila absolutno večino stranka premijerja Eamo-na de Valere, ki bo imela zdaj 77 izmed 138 sedežev.
PBIREDBE KLUBOV
J. S. Z.
V sledečem ■e sna mu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih orgaaiaa* cij ia socialističnih kulturnik dr«. Jtevi
AUGUST
CLEVELAND, O. — Piknik kluba It. 49 JSZ v nedeljo 7. avgusta aa Petriževi farmi na Bishop Road.
SEPTEMBER
PRESTO, PA. — Konferenca klubov JSZ la društev Prosvetne matica ter piknik, v nedeljo U. sept. 1938 v Presto parka.
OKTOBER
CHICAGO. — Koncert "Save" t aedeljo 23. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
CLEVELAND. O. — Koncert soc. "Zarje" aa Zahvalni dan 24. nov. v avditoriju SND.
CHICAGO. — Dramska predstava kluba <t 1 v nedeljo 27. novembra v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO, ILL. — V soboto 31. decembra Silvestrova zabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ.
COLLIN WOOD, O. — Veselica kluba it. 49 JSZ aa božični večer 25. doc. v Slov. del. domu. •
1939.
CHICAGO. — Dramska predstava kluba st. 1 JSZ v nedeljo 26. febru. arja v dvorani SNPJ.
CHICAGO. — Koncert "Save" v aedeljo 23. aprila v dvoraai SNPJ.
* (Tajnike klubov in kulturne odseka klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam s por oče vse svoje pri« redltve sa uvrstitev v to kolono in da aam pošljejo popravke, ako se podatki o priredbah napačno sabeJeleni.)
Skupaj
ILLINOIS:
Ofrle«by	—	24
La Salle	4 5
Springfleld	6	18
Chicago Št 224	10	—-
Chtctjro it 20	—	24
Chicago it. 1	24	36 INDIANA:
Clinton	2 MlOHKJAN:
Detroit it 114	8	12
Detroit it. 115	20 8 04110:
BrJdge-poft	20	21
Newbur|th	4	—
Plfx»y Pork	4 2 PENNgYLVANlAl
Moon Run	8 3
fcsnofv*burff	20	18
Forent Cttjr	3 3
$)rit«n	11	—
Burfr*ttfltown	3 9 WE8T VTROINIA:
Putsglov*	S 2 WI5T!ONŠIN:
MilvvAukee	24	24
176 85 ^8 — $ 82.35 $41.05
ZA MESEC DECEMBER 1937 — $
5 —
4 — —
10
IS 1
9 —
3 —
9 • —
>5 —
8.40
3.20 «10 3.00 8.40 19.80
2.00
7.60 8.80
14.00 1.25
1.60
3.90 12.30 2.10 3.75 4.05
1.85
$— —	$— —
	
•	
*	*
22.90	15.10
.90	.60
7.95	5.17
•	
8.45	5.10
m	—.—
	
— — 15.60
Skupaj
174 213 47 10 $129.70
$2610 $26.30
$ 2.40 .70 2.40 1.00 2.40 6.00
.60
8.50
2.80
4.10 .40
.60
3.00 3.80
.60 1.10 1.20
.50
4.80 $40.90 S. Z.
7.80
.50
12.75 1.00 720 • 4.80 $61.15 wm TAJNIŠTVO J.
V Chicagu kradejo kar cele hiše
Naj reče kdo kar hoče, chi-caških tatov nihče ne prekosi! Zadnji teden je kar na lepem zmanjkalo deset starih poslopij, ki bi jih imeli podreti delavci WPA, ki so pa našli, ko so prišli na delo — prazne lote! Neznani zlikovci so hiše podrli in gradbeni material odpeljali.
Ce hoče kdo sam biti hlapec, mu ni zameriti, druge tlačiti v hlapčevstvo je pa podlost, katere ni nikomur treba prenašati.
_	t	« i	#	• p f '•. • "	- v.
—I......................■	S=
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dsn razen srede od 9. zjutraj do 9. r večer.
V nedeljo po dogovoru. . PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
Ne kupujte hičesar, kar je bilo izdelanega na Japonskem!
^nilHtMlimilMIlllf
PRISTOPAJTE K , . i
! SLOVENSKI NARODNI • ; PODPORNI JEDNOTI i
; NAROČITE SI DNEVNIK I
: "PBOSVKTA"
Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00
• i
Ustanavljajte novs društva. 1 Deset članov (ic) je treba *s ! novo dru&tvo. Naslov za list in | za tsjništvo je:
| 2657 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL.
IMMMMIUMMMflMU
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH
SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
*
Adria Printitig Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO. IIJ~
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu,
Ciceru in Berwynu.
l*arkview Lan mir v (1o.
w
FRANK GftlLL in JOSEPH fcOZDRIN, lastnika
Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
THafoui: ©AN A L 7172—7173 1727-1731 W. 21 it Street	CHICAGO, ILL,
i
n
r
OSEL PEVEC
(Zgodba iz Uzbekistana. — Pripoveduje Ivan Vuk.)
Moj ded je pripovedoval:
— Nekoč je živel slaven pevec, znan po vsem svetu. Bilo je to v dobi ti Jbadurjev ali potujočih pevcev. Bil je po postavi majhen, neznaten človek in se zato poslušalcem ni nikoli pokazal. Pel je skrit na vrtu ali za zastorom.
O njegovi slavi je slišal tudi šah. Poklical je pevca naj pride tudi na njegov dvor, da bo pel njemu in njegovim dvorjanom.
Pevec je osedlal osla in od-jahal na Šahov dvor. Tako jahajoč, je* osla uščipnil nekaki komar. Osel se uspne od bolečine in vrže jezdeca s sebe. Ker ga je pa komar se ščipal. je kar zdivjal in zbežal.
Dolgo je bežal osel in odganjal komarja. Ni se oziral na cesto. Tako je pri bežal k šahovski palači. Komar je med tem že tudi odletel, bolečine so prenehale. Pred palačo se je raztezal vrt. Na vrtu je bilo mnogo okusnega osata. Osel je zagledal osat in glad ga je muči]. Ni pa mogel na vrt, ker so bila vrata zaprta. In začel se je dreti.
Sah je med tem prišel s svojimi dvorjani na teraso palače in čakal pevca. Ko je zaslišal osla, kako se dere tam izza vrta, je poslušal in vprašal dvorjane:
"Ni morda to tisti pevec? Kakor sem slišal, se neče nikomur pokazati, ker je neznaten Človek, in poje vedno prikrit."
Dvorjani so rekli; r
"Lep glas ima, močan in prijetno ga je poslušati. Zares, to je tisti slavni pevec. Prišel je. o šah, da nam poje," so govorili dvorjani in bili vsi navdušeni. Da'bi pokazali, kako se jim dopade pevčevo petje, so metali na vrt pahljače, kar je pomenilo veliko priznanje."
Pravi pevec pa je moral ho-dfti zdaj peš. In baš zdaj, ko se je osel najbolj drl, je prišel do vrat palače. Straža ga je ustavila.
44Ktiv »i in kaj nočeš?'' ga je vprašala.
"Pevec sem, tisti, ki ga je pozval mogočni šah, da mu za-pojem'\ je odgovoril pevec.
Ali nikdo mu ni verjel. Spogledali so se stražarji in govorili med seboj:
"Saj vendar tisti pevec poje
pravkar na vrtu. Saj ga sem slišimo." .
Pevec se je razjezil. "Kaj", je dejal. "To je po vašemu pesem? To je vendar krik osla. In celo, kakor se mi zdi, krik mojega osla. Vrgel me je s sedla in pribežal na šahov vrt, kjer se zdaj dere."
"Mogočen šah in njegovi dvorjani so na terasi in poslušajo navdušeni," so rekli stražarji. "To ni kričanje, to je potem vendar petje. Zakaj šah in dvorjani ne bodo poslušali kričanja."
"Zmotili so se dvorjani in zmotil se je mogočni šah. Ni to petje pevca, to je kričanje csla," je nejevoljno povdaril pevec.
Stražarji so se zopet spogledali.
"Gotovo je to kak potepin", so rekli med seboj. "Peljimo ga k sodniku, da razsodi."
In vzeli so pevca ter ga odpeljali lc sodniku, obtožujoč ga, češ, da trdi da je on pevec, tisti, ki poje na vrtu mogočnemu šahu in njegovim dvorjanom, pa osel."
Sodnik je poslušal in ukazal:
"Sporočite vrhovnemu sodniku to reč. Tam na terasi je in tudi posluša petje pevca. Naj pride in naj razsodi, zakaj jaz nise mkompetenten za to reč."
Prišel je vrhovni sodnik. O-gledal si je pevca in rekel:
, "Zapoj, da slišim, če si pevec, tisti znameniti pevec, po katerega je poslal mogočen šah in o katerem ves svet govori!"
In pevec je zapel tako lepo kakor še nikdo pred njim. Celo ptice na palmah so utihnile.
Sodnik ga je poslušal. Poslušal ga je in rekel:
"Goljuf si! Bil sem v palači, tam na terasi. Slišal sem pravega pevca. Mnogo lepše poje od tebe, mnogo glasnejše kakor ti. Zatp te obsojam kot goljufa in boš strogo kaznovan!"
"Dobro**, je rekel pevec in pomilovalen nasmeh mu je zbežal preko ustnic. "Če se ti petje mojega osla bolje dopade kakor pa moje, potem je tudi tvoj osel sposobnejši sodnik kakor pa si ti!"
"In dogaja se še danes", je. končal moj ded to zgodbo, "kakor se zgodilo v tistih dneh."
V OBRAMBO KULTURE
Pod gornjim naslovom je mariborska "Delavska Politika" prinesla sledeči članek, ki bo gotovo zanimal vsakega mislečega čitatelja:
Po vseh državah se uvaja za časopisje sistem, ki prepoveduje poročati o resničnih stvareh, politiki, dogodkih, justici, namerah itd. Kaj šele, da bi se o teh zabranjenih stvareh objavljale kritike ali tudi dobrohotne razprave. Vse to se godi zaradi — ljubega miru in da ne razburjamo sosednih dežel, politikov zaradi njihovih prireditev in ukrepov. Te prepovedi so. naravno neutemeljene ter značijo, da argumenti in pametne besede v javnem in mednarodnem življenju ne veljajo več. Po tem načelu se ni-nima pravice vtikati v javne dogodke, tudi če so še take budalosti. To je ena stvar.
Druga stvar je, da Časopisje sprejema in objavlja vsa zunanja poročila nekritično tako kakor jih prejme. Tako dobivamo poročila o manifestacijah tistih, ki imajo monopol na to Vedno le od prirediteljev samih, kf se mnogokrat razlikujejo od dejanskega stanja. Vse meščansko časopisje služi da-les v glavnem reklami fašizma. Fašizem pošilja poročila to iz strahu pred zamero se ta Poročila objavljajo nekritično, kakoršna žele razni režimi. To je kulturno zlo! Zakaj? Človeška druiba je živa, duhovna žila, ki hoče in mora flvetj ter sama doživljati razvoj. Človeštvo mora o razvoju razpravljati, poznati ga mora t«r dajati vedno in povsod svoje nasvete in ga študirati. Z odtegovanjem tega opazova* nja
in dela se pa človeka trga >z življenja in ustvarja iz nje-mrtvo telo, ki duhovno o-
hromi in postaja prazna ničla, človeška kultura pa sloni le na duhovih, ki ustvarjajo nazore in drugo tudi realne vrednosti.
Omejevanje širjenja vesti se uvaja iz strahu pred resnico. Gre za to, da se podpira domači in tuji imperializem: za uve-ljavljenje nenravnih nazorov, fingiranje moči, ki je ni in v senci katere se lahko godi vse, če je v razvoju in po pameti u-temeljeno ali ne.
Višek nekulturnosti je, če se ne sme več govoriti o teh in o-nih načelih človeške družbe; prav tako ie pa tudi neumestno, če se ne sme govoriti in pisati o napakah tega ali onega režima,, ampak samo hvaliti, ker je sam rekel, da ga ne smemo grajati.
V tem zlu ima imperializem, ki sega bolj in bolj okoli sebe, čeprav je njegova prava sila jako majhna, največjo oporo. Reklama, zločinska reklama pa napravlja imperializem močan bolj kakor je.
Svoboda tiska in svoboda besede je v današnji dobi prva zahteva kulturnega Človeka.
ditelji in zvesti Člani socialisti-1 čne stranke, izredne važnosti1 za deželo, kadar je potrebfca iniciativa in voditeljfttvo za konstruktivno gibanje.
Boljše ilustracije tej trditvi ne dobite kot je mala skupina daliaškib socialistov. Vedno so na delu: zdaj za delavske in-1 terene, zdaj v boju za civilne svobodščine, za lojalistično | Španijo itd.
Pri nas imamo težke čase (Southvvestern univerzo skušajo pretvorili nazadnjaki iz središča liberalne izobrazbe v nekaj, kar je neki bivši dijak imenoval: koncentracijsko taborišče) in eno najbolj žalostnih spoznanj je bilo, kako im-potenten je naš "liberalizem". Jaz poznam ta tip liberalca že dolgo in bi že moral vedeti, da se ni zanesti nanj, kadar napoči ura preizkušnje. Toda ti ljudje se znajo tako lepo navduševati za napredno misel in gibanja, tako obsojajo reakcijo, dokler je lepo vreme in liberalizem popularen, da te prepričajo in jim verjameš. Ali čim privrši nevihta, že se ti junaki poskrijejo in vržejo puške v koruzo! In ne samo to — če-sto se potem združijo z najgr-šo reakcijo in ji pomagajo.
MORILCI NA DELU
Imenikzastopnikov Proletarca
Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proje-tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobČene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje živilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, nq/ nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili,
CAL1FORN1A.
Na sliki vidite kitajsko mater s otrokom, ki je raman skušala uiti smrti is sraka takom japonskega zračnega napada na juinokitajsko pre-• tolico Canton. Otroka in mater ja japonska bomba ubila na begu.
Cerkev še vedno za spravo s fašizmom
Fontana: Anton Blasich. Oakland: Anton Tomšič. Lo« Angela«: Frank Novak. San Francisco: A. Le k san.
COLORADO.
Crcttad Butte: Ant. Slobodnik.
Pueblo: Fr. Boltfzar.
VValsenburg in okolica: Frank L.
Tomiič.
ILLINOIS.
Chicago: Frank Zaitz, Charles Pogorelec, Joseph Drasler, Anton An-dres, Justin Zaje in Frank Bizjak. La Salle: Frank Martinjak, Frank
Karun in John Streli. Oglesbjrt Anton Udovich. Springfield: Joseph Ovca, John Gor-
Sek in Anton Per. /i rde nt Fr. llersich. VVaukegan in North Chicago: Martin Judnich.
indiana.
EvharLstični kongres v Bu- je drugače, kot je cerkev mi-dimpešti se je vršil v zname- slila in upa'a. čim je fašizem Clinton: Ignac Spendal. Zato me veseli, da imamo še|nju obrambe katoliške cerkve.; zajahal konja, je pokazal cer- ,"«li«»M»oli.: Anton Ivančič.
kvi, da ni voljan deliti posvetne moči z nikomur. Cerkvi je vzel pravico, vmešavati se v javne posle, v politiko in v vzgojo mladine, obenem pa zahteval od nje, da mu služi. Cerkev ve to, toda govor kardinala Pacellija kaže, da v Va- Bukl: Ma* Martz. tikanu ne mislijo proglasiti fa-	Klun.
sovražnika ?u,utl1: J°!in Kobi' družba. Ta mojsterski roman premagati grozečega sovraž-lin udariti na desno, ampak po- y:	an*
francoskega podeŠelja pod na* nika." Vsa leta po vojni, odkar nujajo desnici spravo, zago-l	montana.
slovom "Taki so ljudje", nam je zmagal šovinistični naci
nekaj skupin, na katere se člo- Kardinal Pacelli je dejal: vek zmirom lahko zanese, "Vsega obžalovanja vredno je,
--da se skuša v trenutku, ko ho-
f> če polip brezbožtva okleniti
| svet s svojimi lovkami, izpod-kopati odporno sjlo krščanske zanimiv je roman i tronte na ta način, da se cer-pisatelja Mart. du kvi osporava njeno poslanstvo, Garda, ki ga letos izda v slo- vzgajati mladino v junaškem venskem prevodu Cankarjeva duhu zvestobe, ki edina morešizma za svojega
"Taki smo ljudje
Izredno slavnega
KANSAS. Arma: Anton šular. West Mineral: John Marolt
MICHICAN.
Detroit: John Zornik in Joseph Kor-sich.
MINNESOTA.
Butte: Frank Jeniker.
predstavi najrazličnejše ljudi francoske vasi, ki ima železniško postajo, pošto, županstvo in farovž. Glavna oseba je pi-smonoša Ž vanjo, ki ve za vse skrivnosti vaščanov in vaš-čank; ob njem se pa vrste učitelj, ki je prepričan socialist, častihlepen župan, ki ga voli blok levice, na drugi strani župnik, ki obupava nad faro, ki jo "vodijo tri brumne stare device. Na sredi po imata krč-marja Bossa, pri katerem se sestaja ievica in brivca Ferdinanda, ki ima v svojem "salonu" samo desničarske časopise. Kakor na filmu gredo mimo vas progovni delavec Flamart, kolar, pek, vrtnar Loutre, trije invalidi in vdove, star upokojenec, ki filozofira o denarju in državi.
značajev z raznimi človeškimi [V svojem dolgem dopisu se slabostmi in težavami, tako da Steed sklicuje na znani manše-se ob njih vpraša učiteljica: sterski manifest z dne 14. fe-
"Zakaj so ljudje taki? Ali bruarJfl 1937' Ta ™nifest, ka" je družba kriva? Ali je kriv tere*a naziranje tudi mnogi človek... Da bi že zavladala Nemci Poznavajo, pravi, da z nova družba — bolje urejena, I Spremembami mej Evropa ne
tavljajoč ji, da so za malen-fI? „ , _ . lflL „ .
.......	,	i i . ,	..	. . . . East Helena: Joseph Mihellch.
zem v Italiji, je cerkev sma-	kostne koncesije prej ko slej Klein: Peter Yellar.
trala fašizem za svojega na-	pripravljeni z njo napadati in Red Lodge: K. Erznožnik.
ravnega zaveznika. Vse njeno	se boriti proti levi. Cerkev še
ravnanje je bilo v skladu z	upa, da bo s to svojo politiko
njenim naziranjem. da stoji	rešila svoj prestiž in svojo bo-
sovražnik — levo. Toda prišlo	dočnost. (D. P.)
Elizabeth:
NEW JERSEY.
And rov Sprogar.
Lačni ne bodo imeli ničesar od izpre-membe mej
Znameniti publicist Wick-ham Steed pravi v "Timesu" v polemiki z lordom of Hurt-voodom glede svojega nazira-nja o Evropi med drugim:
Najbolj zanesljiva priprava za veliko vojno v Evropi bi bilo ljudje vseh mogočih ! širjenje negotovosti glede mej.
Avstrijske novice
V Bregencu se nahaja v zaporu bivši zvezni kancler dr. Ender, prejšnji deželni glavar na Vorarlberškem. Dr. Ender je bil katoliški k*>n7ervativec, sicer pa 'pošten človek. Ko je bil zvezni kancler, je upošteval tudi mnenje socialno' demokratične stranke. Sestavil je tudi zadnjo avstrijsko ustavo po na-
ne organizacije. Svobodne strokovne organizacije seveda ne bodo obnovljene, ampak bodo vsi delavci včlanjeni v prisilni organizaciji, imenovani "Ar-beitsfront".
Insull na počitnicah
Bivši chicaški utilitetni ma-gnat Samuel Insull, ki je pred leti ožel milijone ljudi z delnicami svojih podjetij, ki so nato
skrahirala. se nahaja na potu čelih papeževe okrožnice in jo v Evropo, kjer bo dalj časa poje postavil v varstvo sv. Troji- aitnikoval. če se spominjate, je
manj brezumna, manj nepravična — in tedaj se bo končna bržkone videlo, kaj more dati človek iz sebe!"
Vse delo preveva duhovit francoski humor.
Naj še omenimo, da je Martin du Gard dobil lani najvišje priznanje, ki ga rr.ure doseči pisatelj — svetovno Noblovo nagrado za literaturo.
Knjiga bo izšla samo za člane Cankarjeve družbe.
V Ameriki razpečava knjige Cankarjeve družbe "Proletarec", ki vas bo pravočasno obvestil, kdaj bodo knjige prispele.
Impotenca liberalizma
Profesor John C. Cranbery, ki so ga, zaradi njegovih liberalnih nazorov vrgli iz službe, ki jo je imel kot profesor filozofije na »univerzi v George-townu, Eexas, je pisal socialističnemu tedniku "Socialist Call" sledeče pismo:
Pri nas, kot drugod je mnogo "liberalcev" in naprednih mislecev, toda njihov vpliv ni tolikšen kot bi mora) biti, ker hodijo vsak svoja <pota. <Zato pa je majhna, odločna skupina, kakoršno predstavljajo vo-
Kongres švicarske soc. demokracije
21. in 2. maja se je vršil v Bale (Basel) v Švici kongres socialno dem okratične stranke. Udeležilo se ga je delegatov. Stranka sodeluje s centralo strokovnih organizacij, gibanjem mladih poljedelcev in na-meščenskitni organizacijami. Strankin zbor je sklenil, da bodo socialni demokrati v Šv{ci 3. julija glasovali Za enoten kazenski zakon za vso Švico. Sprejel je fia znanje referate o nujnosti obrambe pred nemško nacistično propagando in oborožitvi n-publike, s pristav ko m, da mora rtstati Švica nevtralna. Nadalje j« sklenil kongres; da bo stranka sodelovala z dlefflfc-kratkfnimi strankami.
Ex-kajzer pojde y Šyka
Doorti, HoUhdfk«. — Zastopniki bivšega perhškega ce-sarja Viljema II. iščejo zani bivališče v južni Švici, ker mu vlažna holadnska klima ne pri-ja. Mož je nt ar 79 let.
bo bolj prostorna, lačni ne bodo nasičeni in siromaki ne bodo obogateli. Preko vseh meja, ali so dobre ali slabe, more Evropa le, če bo prosta strahu, zgraditi most, ki bo pomagal do sporazuma.
Iz manifesta sklepa Steed, da se načelo "nobenih izpre-memb meja" -popolnoma odobrava.
Steed pravi dalje, da je odprava nemško-avstrijske meje strah in napetost v Evropi povečala. če bi se poizkušalo dalje meje "popravljati", tedaj se jako boji za evropski mir. Vzrok je jasen. Meje, ali so dobre ali slabe, smatrajo vsi na-rbdi kot glavni faktor svoje varnosti.
Nadalje polemizira Steed z lordom Allenom, ker ta identificira izpremlnjanje mej z zgodovino. Tako pravi: Odkar obstoja Društvo narodov je mnogo milijonov ljudi v mnogih deželah trpalo, da je predvojna zgodovina zaključena. Mnenja so bili, da ie nastopil preobrat v civilizaciji s koncem velike vojne ter da so bile vojne metode obravnavanja mednarodnih težkoč priznane splošno kot nasprotne civilizaciji, če ima privatnik opravičeno pritožbo, sfc tudi ne sme bojevati, marveč je primoran, da gre k sodišču, če hočemo imeti kdaj varnost m i hi, mora mednarodno veljati isto načelo.
ce. Pa tudi to varstvo ni moglo rešiti Dollfussove Avstrije, niti obvarovati dr. Enderja. da ga ne bi zaprli, čeprav je on sam gotovo imel osebno najboljše namene.
Katoliški pisatelj Harcourt opisuje v listu "L'Epoque" sedanje življenje na Dunaju, ki je na videz urejeno in mirno, v resnici pa vlada splošna nezadovoljnost , in razočaranje nad stvarmi, ki so si jih Avstrijci drugače predstavljali.
Državni komisar je razpustil enotno strokovno organizacijo "Gevverkschaftsbund", ki ga je ustanovil Schuschnigg, ko je prepovedal svobodne strokov-
bil mož pred leti, ko so ga naposled spravili pred sodišče, kjer ga je porota oprostila, "revček brez pennyja", danes se pa že lahko vozi po svetu — in ne v tretjem razredu.
Najcenejši material
V New Yorku je bil obsojen na 20 mesecev zapora neki VVilliam J. Alt, ki je kot super-intendant pri WPA olajšal zvezno vlado za toliko stavbnega materiala, da si je postavil novo hišo in izvršil še več popravil na nekaterih cerkvah in domu nekega zdravnika, pri čemur je zaslužil nad 15 tisočakov.
NEW YORK. Gowanda: John Matekovicb. Little FalU: Fr. PeUus
NEVV MEXICO. Sugarite: Anton Oroien.
OHIO.
Akron ia Kanmora: Le o Bregar. Blaine: John Vitez. Bridgeport: Joseph Snoy. Barberton: Mike Kopach. Cleveland: John Krebelj, John Bo-zich in Jennie Da^arin. Girard: John Kosin in John Bogatay. Glaacoe: Albina Kravanja. Lisbon: J. Bergant. Powhatan Point: John Kralj.
Pinajr Fork: Nace žlemberger. Newburgh: Jos. Lever. Nile.: John Plahtar. VVarren: Joe Jež.
OREGON. Oregon Citjr: Frank Strvasnik. PENNSYLVANIA.
> Al iquippa: (<eo. Smrekar, Bartol Vara nt.
Brougbton: Jerry Jansha. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: Marko Te-
kave, John Terčelj in Jacob Pavčič. Cuddjr: John Jenko. Eaport: Jcs. Britz. Forest Citjr: Frank Rataic in Antho-• ny Drasler, Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auffu&tin. Johnstown in okolica: Andrew Vidrich, John Rak, Ilija Bubalo in Jerry Gorenc. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Librarj: Nick Triller. Meadowlands: Martin Baitz.
Park H>U - Conemaugh: Frank Pod-
boy.
$h»ron: Joseph Cvelbar. We.t Newton: Jos. Zorko. Yukon: Rudolf Fradel.
Potovalni zastopnik Proletarca, A-iperiškega družinskega koledarja in Majskega Glasa za zapadno Pen no Anton Zornik, Harminia, Pa.
UTAH.
Helpar in okolica: Joseph Skerl.
WASHINGTON.
Enumclaw: Ciril Ermenc. Saattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Grove: John Krasevec. Star C»ty: Lawrence Selak. Tbomas: Len ha rt Werdinek.
WISCONSIN.
Milwaukee: Jakob Rožic. Leonard Alpner.
Shebojrgan: Fr. Stih. We«t 41 lit: Vincenc Pugelj. Willard: Mike Krultz.
WYOMING. Kemmerer in okolica: Anton Tratnik
in John H. Krzisnik. Ročk Springs: John Jereb.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ave., ClevetanJ, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob so»botah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba.
BRATOMORNI BOJ
Avstrijski r«kruti
V Berlinu je bil pred kratkim izdan ukaz, s katerim se je združilo bivšo avstrijsko armado z nemško in obenem so bili pozvani mladeniči letnika 1917 na nabor.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wedneaday and Sunday by appointments only
Residence Tal.: Crawford 8440 If no an*wer—Call Austin 5700
PB!!<lB!iSMBi!'iB":fli!'iB(i!lBintfli!iia!iiiBii!iai
■BARETINCIC & SON
" POGREBNI ZAVOD
m	Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ■
|9IB| l|ft||lW
! M
:
»MMMIIMMIIMMMMIM
*
v Nevr Orleansu, La., vlada odprto aovraitvo med unijami A. F. of l. in C. 1. O. Na »liki ja naki člen aaija preveievelcev, priključene k A. F. L. ki J« bil ranjen r spopadu • ilaai C. I. O.
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tal. Craurford 1382
Pristna In okusna domala jedila Caaa smerna. Postreiba točna.
\ Yuffoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Juffoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MON WEALTH
CHICAGO, ILL., July 6, 1938
VOL. XXXIII
4,000 CHEER THOMAS IN NEWARK
Labor Lines Up Behind Campaign Against Ali Donnelley Products
Just Another Column
By IVAN JONTEZ
Socialists Leading the Fight Against Hagueism
Four thousand people cheered the evening before. Socialist Party's call for a finnished 44They (Hague and John A. Math-fight against Hagueism in Newark, ews, Hague'« chief counsel) agree N. J., on June 25, when Norman with him, so they drive their political! Thomas, national chairman of the opponents out of Jersey City," Thom-Socialist Party of the United States as stated. "They agree with him, ao made a triumphant enty into they refus? to let Congressmen speak Newark to vindicate the cause of in jerscy City. They agree with him civil liberties and political democracy. ao they blackjack and jail Jersey
Armed with the moral force of an City citizens who don't agree with aroused America—a force with which them and beat them up when they evtn the President of the United get them in jail. They have a coloasal Statva has to reekon, as exemplified gailf"
in his fireside chat of June 24—the I The Socialist leader paid tribute militant leader of the Socialist Party to hi* audience for their jervices in delivered a ringing speech in whicH the common cause. He said the tide he called for a concertcd effort of wa« beginning to turn and only the the people to perpetuate and improve vigilence of the maascs could pre-democratic ideal«.	vent the diabolical encroachments of
Thomas minced no words in com- Harcueism upon liberty, paring the iliterate Mayor Hague of 44I am glad the forces of decency Jersey City wrth Hitler, Mussolini are rallying to the cause." he said. and other European despot* and he *M am glad the people of Newark are caustically rebuked Hague for hypo- starting to speak out. I a m glad the critically stating that he agreed arith Ptesident of the United States has President Roosevelfs speech of the spoken."
WHY BREAD PRICES STAV HIGH SOCIALIZED MEDICINE
bt walter i. heffner
It would sccrh that the madkal profe*sion itself, would be among the first of those to advocate socialised medicine; but for some reason best known to themselves, such is not the čase.
Under the exi*ting system, the best doctors die young, and but few
SILENT DISAPROVAL
New Anti-Jew Drive Shocks Even Germans
Jews are permitted to leave the country, but yith less than 10 per cent of their property. Hesitating to attempt direct confLscation, Natl officials are using persecution to ra-duce the Jew to a level wher* ba gladly accepts their terms and flea«.
VISITORS
Among our viaitor* al U»e Slovene Labor Center last week were: Louis and Mary RamoiM, Fontana, Califor-nia; and Harokl Underdown, Glen-dale, California. Mr. and Mrs. Joseph Pohe, Barberton, Ohio.
SVVIMMING SENSE
Throughout Germany wholesaie ar-rests, discriminatory laws and sadis-tic exhibitions characterise the present anti-Jewi*h drive vvhich supass-es ali previous ones in Nazi history. Eycwithnes»es report that jn Berlin the activities of the bucket *<]uad painting in big red letters such signs ae, 44JEW — get out," on the win-dow* of Jewish merchants, brought the condemnation of even German bystanders. In Worms, Jews are fearful of their food supply, for the storekeepers are afraid to seli to them.
The new drive appears to be the result of Germany's growing demand for foreign exchange, which is forc-ing Nazi leaders to disguise their desire for the property and money of Jews under the 44Aryan Ideal." The fiOO.OOO Jews in Germany and Austria own 10,000,000 marks, which the Nazis claim belongs to Germany.
- Sw i mm ing and bathing is the per-fect summer šport for adults and children. It is healthful ezercise and very refreshing during hot weather. The observance of a few precaution* makes it perfectly safe for every one.
It is wise to wait at least an hour after meals before going in the ara-ter. If it is very eold, splash a littls on wrists and ankels to prevent eramps from the shock when yo« plunge in. Children and inexperienc-ed swtmmers should restriet their bathing to shallow water. They should never be teased nor shoved into water beyond their depth, for it is easy for them to become pank stricken, or even clutch the nearest swimmer in a deadly grip and turo a prank into a tragedy.
Know the depth of the water and any obstacles such as ročka or «ub-merged logs before you dive int« S pool.
Investigate your sarimming plact for holes or unexpected deep parts.
Don't stay in the water too lonf. It is better to go in for several short swims than to stay in until the lipi turn blue and you start shivering: VVatch for these signs in the children. If they get chilled, rub them down with a coarse towel to stim-ulate circulation.
Remember that drops of water oa the skin magnify and intensify tht effects of the sun's rays. Don't taks long »un-baths after your swim untfl your skin has had a chance to tati evenly.
Skepticism is slow suicide
Emerson
The Workman
Commencement Thoughts
Of a College Graduate
Hc came into the lote tube going home
Laden vit h plcasurc-scek<r:< from the toum_
His canvas trousers ubite uit h dusty lonm, His soiled boots broad as sabots.
He sat doien Easy, and large, aaid slow: then spread his knees
And dropped betu een his feet his huddled sack, Set his great tq>ade besi de him, ieaned in ease
Backieard, and let hi* krnit tvd h and s lie slaek Folded upon his body potimtly.
I)rawing his pipe as one nho'd earned his smoke, He sat as stili as if he did not see,
And neither looked at anijone, nor spoke. It uxis as though in that Ionu burrouing train
The undcrgronnd had shoien its earthly roots, And smarter folk, in pride of dress and brain
And artt were this nnconscioua toilers fruits, Though they voided contact u ith his stain
Who kept his great upade brighter than their boots,
TOMFOOL.
BRANCH ACTIVITIES
i The following activities are sched-1 uled for the summer season by JSF Branches. Fraternal and Cultural Groups affihated with the Educational Bureau, JSF:
AUGUST
Cleveland, O. -— Picnic sponsored by Branch 40, JSF, Sunday, August 7, at Joe Petrich's Farm. Everyone wclcome.
SEPTEMBER
Pre •t°» P«. —— JSF Conference and picnic in Presto Park, Sunday, September 11 th.
OCTOBER
Chieego, 10. — "SavaV Concert Sunday, October 30th at the SNPJ Hali.
PARKING PROBLEM
WUOStL BASV?
tlK** (jOVT
KUtt* C«**
People of the United States use twice as much petroleum as drink-ing watcr, government statistics diow.
NOVEMBER
Cleveland, O. — "Zarja s" Concert in the main auditorium of the Slovene National Home on Thunkagiving Day, November 24th.
Chicago, III. — Dramatic Present-ation of Branch No. 1, JSF, Sunday, November 27th at the SNPJ Hali. -
DECEMBER
Ch icago, III. — New Year's Eve Celebration of Brnnch No. 1, JSF, Saturday, December SI, at the SNPJ Hali, 2657 So. Lawndalc Avenue.
Collinwood, O. — Veselica sponsored hy Branch 40, JSF. December 2»T>, at the Slovene Home.
Branch secretaries and »ecretaries of ali organizations affiliated irith the Educational Bureau of th« Federation are reQuested to keep u« in-formetl of the dates of their affairs thereby ena)>)ing us to keep thia calender up to date.
Aught, Oaght and Naaght—TheH
three words are confused sometim« by careless writers. The word 4augM' is a noun, and means 44anythlnf.' For example, "If there is aught In your life to make you ashamed, seek to correct it." The word "ought" i« a verb, and means "to be under ob-ligation to do or to perform"; 44Resolve to perform what you ought; perform without fail what you rt-solve," says Franklin in his auto-biography. The word "naught" is a noun, and means "nothing"; It mean« also a cipher, or zero, the figure O. "No noble human thought, however buried in the dust of ages, can ever come to naught," says the poet Saxe.
In business offices, the arord "aught" is often used incorectly to Indicate "naught," in *j*aking »f figures. Thus, are hear a person reading a line or column of figures and saying, "The figures are one, five, aught, six, three." The correct tem* to use in this čase is "naught."
There is no such thing as a "arhite man" on the face of the earth. The Chinese call us "pink" very propcrly. —George Bernard Shaw.
When I was a boy of 14, my father was so ignorant I could hard1y stand to have him around. But when I got to be 21, I was astonished at how much the old man had learncd in seven years.—Mark Twain.
No Further Trial of Florida Floggers
t