Za ozdravljenje škodljivih vplivov v JUU Dvc leti je bil mir v JUU, sedaj se je pa začela zopct stara pesem. V JUU se skuša ponovno zanesti razdor, ki nam daje povod, da razmišljamo o njegovih vzrokih. Vprašati se moramo, kako zajeziti, ozdraviti in odpraviti to zlo. Vsak razsoden učitelj mora ugotoviti, da je nepotrebno in nekoristno zopetno zanašanje razdora v JUU? Kdo to dela in kdo ima koristi od tega? Zadnji dve leti sta nam pokazali, kako koristna je za organizacijo sloga, tovarištvo in skupno delo. Obe zadnji glavni skupščini JUU v Sarajevu in Novem Sadu sta pokazali pravo sliko tovarištva, dostojarustva učiteljskega stanu in najboljšo voljo za delo v korist šole, stanu in domovine. Ravno ti dve skupščini sta zelo povzdignili ugled organizacije v javnosti in popravili slab vtis iz preteklosti. Program JUU in načela, ki jih je udruženje sprejelo v deklaraciji na sarajevski skupščini , so poštena, koristna in neobhodno potrebna za učiteljstvo, šolo in prosveto. Ni li torej greh, če se ovira delo v smislu teh načel in če se ta načela izpodkopavajo iz povsem osebnih ambicij in ncučiteljskih motivov? Ali ni žalostno, da se najde skupina učiteljev v Beogradu, ki skuša iz osebnih koristi izigrati ta načela in daje iniciativo za delovanje in postopanje, ki je nasprotno temu, kar si_želi učiteljstvo. Nova pravila je učiteljstvo prilagodilo svojim željam in je z njimi točneje začrtalo svoje cilje, vse to v korist idealov, ki jih goji do šole, prosvete in lastnega stanu. A mala skupina skuša iz čisto nenačelnih in osebnih motivov zopet zanašati v organizacijo dolgoletno jalovo borbo o pravilih, četudi jih je glavna skupščina enodušno osvojila. Žalostno je predvsem to, da ta skupina beograjskih učiteljev skuša rušiti pravila s pomočjo neučiteljskih krogov. Na zadnjih dveh skupščinah se je uvedlo tako demokratično in parlamentarno postopanje, kakršnega do tedaj niso poznale učiteljske skupščine. Vsak član je lahko svobodno povedal svoje mišljenje in prav ti dve skupščini sta pokazali lep napredek v čast in dobro učiteljstvu. Kljub vsemu temu skuša gotova skupina beograjskih učiteljev zlobno obrniti resnico in zavesti učiteljstvo zopet na stari teren in v stare prepire. Glavna skupščina je z največjo dobronamernostio sprejela stanovska častna razsodišča, ki imajo namen, .spore med člani izravnavati v organizaciji In zopet se pojavi skupina učiteljstva, ki cinično nastopa proti temu. Delu vsake uprave, ki se častno, možato in dostojno bori za učiteljske stanovske, socialne in državljanske pravice, za zaščito učiteljstva, — sc mečejo pod noge polena vedno od iste neodgovorne strani. Nehote se moramo vprašati: Ali res ne sme učiteljstvo iz vse države brez varuštva in hegemonije gotove skupine beograjskih tovarišev neodvisno služiti šoli in svojemu stanu? Ali res ne sme odkrito povedati, kaj je v škodo šoli in stanu — da bi tega ta skupina ne izkoristila proti zastopnikom učiteljstva, ki si upajo možato braniti stanovske interese. Ali jc v interesu učiteljstva iz vse države, da prične ista skupina osebno napadati centralnega predsednika in upravo, in to takoj, ko ju je učiteljstvo izvolilo. Ali se mora res zaradi te skupine stalno vršiti gonja proti vsaki upravi, ki skuša resno izboljšati prosvetne razmere. Dovolj nam je tega in odkrito povemo, da prihaja vse zlo od onih beograjskih učiteljev, ki jim je interes organizacije deseta briga, samo da zadostijo svojim osebnim in političnim ambicijam. V organizacijo zanašajo strankarstvo in se skušajo potom njega in kot njegovi eksponenti vselej vriniti na odločujoča mesta. Člane uprave, ki najodločneje branijo neodvisno stanovsko linijo organizacije, pa obdolžujejo, da zanašajo strankarstvo v udruženje. Vse zlo prihaja od onih ljudi, ki se udajajo vsaki situaciji in ki podtalno ovirajo prizadevanja vsake organizačne uprave ter iz svojega osebnega interesa izigravajo interese učiteljstva iz vseh delov države. Vse zlo prihaja od onih ljudi, ki zanašajo osebno mržnjo do vsakega predsednika in vsake uprave. Vse zlo prihaja od onih, ki se ne plašijo sredstev, da se le okoristijo na račun svojih sotovarišev, ki značajno branijo nčiteljske intercse. — Zlo prihaja od onih ljudi, ki izkoristijo vsako situacijo, če pridejo zastopniki organizacije v nemilosti zaradi doslednega in odločnega zastopanja učiteljskih interesov. Vse zlo prihaja od ljudi, ki se ne sramujejo javno odrekati pravice učiteljstvu iz province, da bi smelo priti na vodilna mesta v organizaciji. Oni mislijo, da so mesta centralne uprave samo njihov privilegij in njihova domena. Ali ni prirodneje, da pridejo na ta mesta ljudje iz raznih delov države, ki še niso zastrupljeni od beograjskega ozračja in jim bodo v vidu prevsem čisti intcrcsi učiteljstva in ne zakulisne ambicije, intrige poedincev in skupin iz Beograda. Do sedaj so taki poedinci in skupine samo diskreditirali in kompromitirali ostale učitelje iz Beograda. Ta skupina iznaša demagoška namigavanja o gmotnih zadevah članstva. Govori o težkem finančnem stanju udruženja, pri tem pa propagira sabotažo listov in organizacije. Nastane vprašanje, koliko časa bo članstvo iz notranjosti države še toleriralo take razmere in kdaj bo na najradikalnejši način napravilo konec izigravanju stanovskih interesov s strani teh beograjskih skupin? Ali morajo o usodi učiteljstva odločati res te skupine učiteljev iz Beograda, ki se ne ženirajo javno pokazati, da imajo vpliv pri težkih premestitvah in ne prikrivajo sodelovanja pri preganjanju, zapostavljanju in poniževanju učiteljstva? Ali morejo o učiteljstvu odločati ljudje, ki cinično prehajajo preko ukrepov, ki jih je organizacija izdala v zaščito učiteljskih interesov? Zato se moramo vprašati: Ali ni bilo dovolj prepirov v 16 letih in ali je potrebno, da se je začelo zopet širiti isto zlo iz Beograda med učiteljstvo, ki si ne želi drugega kakor složno in plodno delo v organizaciji za dosego čim večjih uspehov. Iz vsega tega je razvidno, da ni bilo prav, ko se je ostalo samo na pol pota v pogledu zahtev celjskega komunikeja iz leta 1933. za ozdravljenje razmer v JUU. V interesu stanu bi bilo, da bi članstvo z novimi pravili radikalno izrezalo to rano iz JUU. Zlo bomo morali pričeti radikalno zdraviti. Izigravanja in izkoriščavanja je bilo dovolj. Učiteljstvo zahteva popolno ravnopravnost. Boriti se bo moralo pričeti proti hegemoniji in varuštvu, ki ,si ga prisvajajo poedinci in gotove skupine beograjskih učiteljev nad učiteljstvom iz ostalih delov države — ne izvzemši varuštva, ki si ga prisvaja del beograjskih učiteljev celo na srbijanskim učiteljstvom z juga. Učiteljstvo bo moralo napraviti konec izigravanju stanovskih interesov. Take razmere vodijo do tega, da bo moralo učiteljstvo zahtevati popolno stamostojnost sekcij, Zvezo edinic, ki bodo same vzele vrhovno vodstvo v svoje roke ter eleminirale vsak vpliv beograjskih učiteljskih skupin. Vse učiteljsko zlo prihaja iz Beograda od učiteljskih skupin, ki si prisvajajo pravice, katcrih jim učiteljstvo nikdar dalo ni, zato pada na nje tudi odgovornost za vSe težko stanje in pristranosti, ki prizadevajo danes učiteljstvo. Borbo, ki jo vsiluje del beograjskih učiteljev, bo učiteljstvo iz vse države sprejelo, ker mu morajo biti interesi organizacije in stanu več nego nezdrave ambicije gotovih skupin. Učiteljstvo bo moralo zahtevati nezavisnost sekcij in neodvisnost njihovega vpliva. Zveza sekcij naj elimira kvarne vplive tendencioznih in neodgovornih beograjskih skupin nad organizacijo.