PONESREČEN PRIMER
Ko so na nekem sestanku govorili o odgovornosti, o odnosu do delovnih ob-veznosti, je vstal tudi možak, ki je vrgel na tapeto uslužbence z Mačkove.
»Poglejte — prideš po potni lisi, pa najprej čakaš v vrsti, potem ti rečejo, da moraš še v sosednjo stavbo po po-trdilo o služenju vojaščine, čas pa hiti in delovno mesto čaka. Naj tovariši vendar pomislijo, da nekdo, ki je v služ-bi, nima časa postajati in hoditi od okenca do okenca ter čakati na njihovo niilost...«
»Pardon, kolega. Ce si hodiš v služ-benem času podaljševat potni list, po-tem je tudi to krasen primer »odgovor-nosti« in odnosa do delovnih obvezno-sti,« je govornika prekinil predsedujoči — in še prav je imel...