Leto V., štev. 2^4
Uublfana, četrtek, 16. oktobra 1924
Poštnina pavšalirana
Cena 2 Din
lahaja ob i zjntra).
Stane mesečno 20-— Din y inozemstvo 30— 9 neobvezno
Oglasi po tariftL Uredništvo:
Miklošičeva cesta žt 16/1 Telefon 6t_ 72.
•>U
Dnevnik gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljubljana. Prešernov« ul. št 64. Telet, št 36.
Podružnici«
Maribor. Barvarska ul. t Celje. Aleksandrova &
Račun prt poštn. čekoT-zavodu štev. 11.842.
«9
i¥idQ¥iceve v
Demis _
Včeraj zvečer je vlada na. ?sozšv krone dala ostavko — Besedilo demisijskega
pisma
Ljubljana.. 15. oktobra.
Vlada gosp. Davidoviča je danes podala svojo ostavko.
S tem je tudi formalno zaključena doba težke politične krize, ki je pričela s samim prvim dnem Davidoviče-rega kabineta. Mi smo že apetovano na tem mestu razpravljali o notranji nemožnosti propadlega režima. Sesta-ijeno iz heterogemih elementov, ki si nasprotujejo po svojih programih, političnih, kulturnih in soeijalnih nazorih in po svoji taktiki, je Davidovičevo ministrstvo utemeljilo svojo eksistenco v glavnem geslu, da treba naš notranji spor, zlasti pa konflikt najjačjo hrvatske stranke z državo likvidirati potom »bratskega sporazuma*.
Le prekmalu se je izkazalo, da na tem programu ni bilo nič r -*g0 besede. Iikazala se je v polni nagoti lažnost osnovnega temelja Davidov-icove vlade. V njej združene heterog°nr skupine so ostale vsaka pri svojem pogledu na naš notranji problem in vlada od prvega dne svojega postanka ni smala in ni mogla povedati, kako si predstavlja sporazum, v katsrega znamenju je vzela državno krmilo v sve-je roke. Izognivši se stvari, se je zatekla k metodi takozv. »ustvarjanja atmosfere*. Njena modrost je obstojala v nauku, da je treba pripravljati ^razpoloženje* in da se bodo potom skupnega delovanja v vodstvu države in pri zakonodajnem delu izmirila na-sprotstva teT se pokazale linije koneč-nega sporazuma. To je metoda, ki nič ne" svršava, temveč odpira le vedno nova vprašanja, predvsem pa nelojalnim kompaciscentom daje vse možno-sii. da jo po mili volil zlorabljajo
Kako se je to godilo, vidimo iz Ra-dičevih govorov in Koroščevih dejanj. Prvemu je bil Davidovičev režim le zavarovalnica za nemoteno širjenje se-laratistične, v svojem bistvu proti obstoju edinstvene države naperjene propagande, katere premočrtnost je navzlic eni ali drugi oportunistični ro-tuši ostala neprekinjena, klerikalcem pa je nudila Davidovičeva vlada dobrodošlo priliko za izvajanje naisramot-nejše partizanske strahovlade in za sistematično osvojevanie kulturnih po zicij v strankarske svrhe. Nič ne more mevzdržnosti metode, ki ji ie gosn. Davidovič dal svoje ime. bolj karak-terizirati kakor Radičeva zahteva, da mora sedam ia vlada za vsako cono ostati ter istočasna njesrova izjava, dn s Davidovi(Vm ni mogoče sklemati sporazuma, ker ne predstavlja večine srbskega naroda In njegov poudarek v Vrpolju: «Ne trebamo pisan o*r sporazuma* je na las podoben starozna-r.emu odtrovoru dunajskega fiiakerja, ki na vprašanje, koliko bo stala vožnja. repllcira: «Wir vrern kan Richter net branehen.* Razmere v državi so se slabšale od dne do dne, separatizem je vedno predrzne,jše dvieail svojo glavo in pod sporazumaško krinko se je neustrašeno razvijala prava razkrc-jevalna orgija.
Krah te metode je moral priti. Dogodki. ki so pognali vojnega ministra )Hadžica iz kabineta, so pospešili nemi-/novni konec režima, kateresra nadalj-ini obstoj bi bil ideio sporazuma v krat-
Becgrad, 15. oktobra, p. Danes opoldne je bil ministrski predsednik Davidovič pozvan h kralju, ki je izrazil željo, na; vlada odstopi, da se omogoči koncentracija vseh strank v svrho razčiščenja možnosti sporazuma.
Po posvetovanju s svojimi tovariši v vladi in s svojimi ožjimi prijatelji v klubu je g. Ljuba Davidovič odšel ob 19. zvečer v dvor ler je predložil vladarju pismeno ostavko celokupnega kabineta.
Kralj je ostavko sprejel ter izjavil, da se bo posvetoval s pred-sednikom Narodne skupščine o svojih nadaljnih ukrepih.
Po vrnitvi g. Davidoviča iz dvora je vlada objavila besedilo svojega demisijskega pisma, ki se glasi:
«Vaše Veličanstvo!
Ker mi je Vaše Veličanstvo izrazilo potrebo, da podam ostavko v svrho razčiščenja baze za nadaljevanje dosedanje politike mira. reda, zakona, borbe proti korupciji in končnega sporazuma Srbov. Hrvatov j in Slovencev, si dovoljujem podati ostavko svojega kabineta.
Ljuba Davidovič m. p.»
Dogodki pred demisi|o
DOPOLDANSKE KONFERENCE. — KLERIKALCI IN MUSLIMANI PROTI OSTAVKI. — AVD1JENCA LJ. JOVANOVlCA. — POZIV LJ. DAVIDOVIČA V DVOR. — DEMISIJSKA AVDIJENCA. — GLOBOKA POPARJENOST V REŽIMSKIH KROGIH.
se je vrnil v svoj klub ter je svoje prijav ! telje na kratko obvestil o svoji avdijen« ci. Sklenjeno je bilo, da se varuje o tem
Beograd, 15. oktobra, p. Danes zjutraj se je izvedelo, da je kralj včeraj popol« dne sprejel drž. podtajnika Cemoviča, ki je prišel poročat o položaju v Južni Sr« biji in da je pri tej priliki izrazil svoje mišljenje, da se sedanja vlada ne bo mo« gla držati.
Že na vse zgodaj je bilo v parlamentu jako živo. Vsi klubi so imeli seje, razen radičevskega, od katerega se nahaja v Beogradu le nekaj politično brezvplivnih poslancev. Edini predmet diskusij je bi« la predstoječa ostavka vlade. Zelo živah« na debata se je vršila v muslimanskem in klerikalnem klubu, kjer so govorniki zahtevali, da sc Davidovič ne sme «udati».
Medtem so se zbrali v ministrskem predsedništvu ministri Davidovič, Spa« ho, Korošec, Marinkovič in Ccmovič, ki je referiral o svoji včerajšnji avdijenci ter sporočil svoje mišljenje, da je vsak hip pričakovati kraljevega poziva na ostavko. Ministra Korošec in Spaho sta se odločno izrazila proti demisiji, g. Da« vidovič je temu nasproti poudarjal, da ima krona po ustavi nesporno pravico za tak korak, da pa bo vladarja prosil za motivacijo poziva. V ostalem da mo« ra vprašati svoj klub. Ob 11.30 je odšel g. Davidovič v svoj klub ter je svojim ožjim somišljenikom obrazložil kritičnost položaja. V klerikalnem klubu se je vr« šila skupna seja klerikalnih in musliman« skih poslancev, na kateri je bilo sprva jako razdraženo razpoloženje, ki se je pa pozneje spremenilo v globoko pobi« tost.
Ob 12.20 je bil Davidovič nujno po« zvan v dvor, kjer je ostal do 13. Nato
Zeppelin srečno prispel v Ameriko
PO OSEMDESETURNI VOŽNJI PREKO EVROPE IN ATLANTSKEGA OCEANA JE ZRAKOPLOV VČERAJ POPOLDNE OB SILNIH OVACIJAH PREBIVALSTVA PRISTAL V LAKEHURSTU.
Newyork, 15. oktobra, s. Z. R. III. je ] s kapitanom Heinenem, spremljevalcem preletel danes ob 10.45 srednjeevropskega ' Z. R. III. Kapitan je izjavil, da značl polet časa provldencijo v smeri na Rode Island j preko oceana popoln preokret svetovnega in ob ll.Nevv London.	i prometa. Za enkrat ie poskus osamljen,
V Lakehurst je ob 5. srednjeevropske-' vendar pa le pričakovati, da bo postal ga časa prispela sledeča brezžična brzo-1 polet preko oceana v neka; letih vsak-javka: »Nameravam doseči Lakehurst v j daniost, kakor je danes vožnja z direki-sredo opoldne ameriškega časa. Na kro-' nimi mednarodnimi vlaki ali z velikimi vu je vse zdravo.*	! parniki.
Ob 13 srednjeevropskega časa ie Z.; ČESTITKE PREDSEDNIKA EBEETA. R. III. dosegel Newyork. 350 km dolgo;	_ VESELJE V BERLINU,
progo med Bostonom in Newyorkom je i Berjin, 15. oktobra. Državni predsed-napravil v treh urah, torej s hitrostjo 110 j 3jk Ebert ie takoj, ko je sprejei vest o km na uro. Z. R. III. je krožil pol ure nad | r)rji,odu Z." R. III. v Lakehurst poslal mestom Newyork, kjer se je zbrala na J brzojavne čestitke dr. Eckenerju. V Ber-ulicah milijonska množica, ki je zrako-1 Hau vlada vsled srsčno uspele vožnjo ve-plov navdušeno pozdravljala. Nepretrgo- ] veselje.
ma so brzoiavljali čestitke, tako, da jej „_„_. '	.
moral dr. Eckener prositi, naj ga več ne ! PROPAGANDM POMEN POLETA, kličejo, ker mora govoriti z mornariško! Fanz, lo. oktobra. Z ozirom na polet postajo. Zrakoplov je preletel mesto v 1 Z- R- UL preko Ailanskega Oceana pise vsej dolžini, se spustil nad Broadwaycm današnji <Matinx>, da hoče Nemčija na in nekaterimi nebotičniki, obkrožil sporne- j na£in izrabiti ta polet za to, da pre-
nik Svobode ter odletel ob 2.55 dalje proti Lakehurstu. Ob 3.11 srednjeevropskega časa je pri-
preči uničenje zrakoplovne delavnice v Friedrichshafnu. List pravi, da se morajo kljub nemškim protestom vse naprave v
poročilu najstrožja tajnost, vendar se je že iz obrazov poslancev, ki so zapuščali sejo, videlo, da je kriza tu in ostavka vlade neizogibna.
Istočasno se je zvedelo, da je bil ob 10.20 sprejet pri kralju predsednik Nar. skupščine Jovanovič, ki je ostal v dvoru do 12. Neposredno po njegovi avdijenci je kralj poklical g. Davidoviča, g. Jova« novic pa je imel kratko konferenco s Pašičcm iij Pribičevičem.
Popoldne ob 4. se je vršila v min. pred« sedništvu konferenca ministrov, katere so se udeležili tudi nekateri odličnejši vlad« ni poslanci. Na tej konferenci se je se« stavljalo besedilo demisijskega pisma ter je bilo formalno odobreno, da poda Da« vidovič še tekom večera ostavko cclo« kupne vlade.
Točno ob 19. uri je g. Davidovič od« šel v dvor. V avdijenci, ki jc trajala 20 minut, je izročil kralju demisijsko pismo. Vrnivši se v min. predsedstvo je izjavil novinarjem: «PredaI sem ostavko«. Takoj nato je bilo objavljeno besedilo demisij« skega pisma, ki je izzvalo v javnosti mu« čen vtis. V pismu pravi vlada, da kralj želi nadaljevanje njene politike. Ravno nasprotno je res. Krona je s pozivom k demisiji pokazala, da se ji zdi nadaljeva« nje politične metode dosedanjega režima nemogoče. Pismo se splošno smatra kot ilojalnost proti kralju in davidovičevci, ki z njim nikakor niso zadovoljni, pou« darjajo, da je glavni avtor dr. Korošec.
Po kratki konferenci pristašev vladinih skupin so ministri odšli domov.
Lakehursta komandantu ladje dr. Ecke-1 francoski mmis.er za znuopl. nerju potrdilo o sprejemu zrakoplova. Z. 5il ministrskemu predsedniku Ilernotu R. III ostane še v posesti nemške vlade , nolo, v kateri bo zahteval, da informira toliko časa, dokler se ne zgrade nekateri i poslaniško konferenco o namenili Nemci-doli ctrnipv k-i iih ip zrakonlov nrinelial je in zahteva takojšnjo izvedbo klavzul
mirovne pogodbe.
jjs
Opozarjamo tudi na poročila na
deli strojev, ki jih je zrakoplov pripeljal s seboj. Potem bo Amerika oficijelno vzela letalo v posest, kar bo potrdila Nemčiji na diplomatskem potu.
Misija Lfube Jovanovica
GRE ZA SESTAVO KONCENTRACIJSKEGA KABINETA S KONKRETNIM PROGRAMOM ZA SPORAZUM. — TUDI HRSS BO POVABLJENA. — RADIČ BAJE ODKLANJA JOVANOVIČEVO
MISIJO.
Beograd, 15. oktobra, p. Po demisiji I Kakor se Boje iz vrst dosedanjih vladi-Davidoviča je kralj pozval predsedni-1 novcev, je razpoloženje med njimi različno io ima g. Jovanovič računati z velikimi težkočami. Danes zvečer so se t-
Berlinski »Tageblatt* prinaša razgovor' 5. strani današnje številke.
Premirie med AngIi?o in lWčs?o
ANGLEŠKA VLADA JE PRISTALA NA TURŠKI PREDLOG. DA SE MOSULSKI SPOR PREDLOŽI ZVEZI NARODOV.
London, 15. oktobra, j. Angleška vlada j sprejela po proučitvi turškega odgovojfc je predlagala tajništvu Zveze narodov, J na angleški memorandum predlog tur-naj določi termin za razgovor o nespora-, ške vlade, da se konflikt zaradi vprašanja zumljenju med Anglijo in Turčijo ter za Iraka predloži Zvezi narodov. Do končne določitev provizoričnih mej med obema rešitve spora se obvežefa obe vladi, da državama.	i bosta s svojimi eeiami osla1" na dose-
London, 15. oktobra, s. Neko polurad-' daujih položajih, no poročilo pravi, da je angleška vlada j	-
ka Narodne skupščine Ljubo Jovanovica. ki je ostal dalj časa v dvom. Po avdijenci se je g. Jovanovič odpeljal domov. Zatrjuje se, da je g. Jovanovič že da-
kem popolnoma diskvalificiral. Globo- [nes ^jj man(jat M sestavo koncentra-
ko je obžalovati, da odgovorni voditelji vlade niso sami izvajali konse-'kvenc iz nemogočega stania, temveč so poskušali vso odgovornost prevaliti na ramena drusrega ustavnem faktorja. Ep-zimsko časopisje je zadnje dni napenialo vse sile. da izkonstruira konflikt med krono in parlamentom ter skuša dokazati, da gre pri sedanji krizi za boi med ljudstvom in vladarjem! Te neloialne taktike se s noseb-no vnemo poslužuje federalistični blok. Toda zaman se trndi izbrisati s sveta rlpktvo. da ima krona po ustavi sveto dolžnost čuvati nad interesi naroda in države in da je v duhu niistrožjega ljevati, zato je bilo potrebno. likvidi-rarlamentarizma, ako naš vladar v rati dosedanjo nesrečno metodo ter trenutlni. ko se prepriča, da ie politika vlade 72Tešpna in škodliiva za
cijske vlade.
Kot designirani ministrski predsednik se bo g. Jovanovič obrnil za sodelovanje v koncentracijskem kabinetu na vse parlamentarne skupine ne izvzemši HRSS. Njegov program bo. da se na podlagi konkretno začrtanih smernic ses'avi vlada, ki bi mogla uspešno vršiti delo za končno likvidacijo notranjih sprrov. Osnova takega programa bi bile koncesije v okvirji državnega edinstva. predvsem razširjenje zakona o samenpravah in izvedba upravne dekonccntracije.
šili iz konference v min. prodsedniStvn, živahni telefonski razgovori t Radičem, 1 ki stoji na stališču, da jc treba Jovano- \ vičevo misijo solidarno obrezuspešiti. Ju'ri prispe'a r Beograd poslanca doktor Maček in Predavec. V zveri z Radi- i čevim nazorom se kolportira iz vladinih' krogov, da bo režimska koalicija iidala proglas ca narod ter odklonila vabilo za vstop v koncentracijski kabinet
V tem slučaju je računati t razpustom j
parlamenta in novimi volitvami.
Smatra se, da bodo porajanja gospoda Jovanoviča končana najkasneje do 20. oktobra, ko se po ustavi sestane parlament k svojemu rednemu zasedanju.
ljudstvo in državo, to vlado pozove na i odstop'
Pri tfm gre vladarju baš za klavno smernico naše racnoualpp politike. IV včera'šnii avdiienci je državni podtaj-nik Cemovie izjavil novinarjem: »Ako vrnemo Jugoslavijo na not srb«ko-br-vateke slocre. pot"m bo to no osemde set procpntov zasluga Nj. Vel. kralja.* Politika sporazuma, da rabimo to moderno ime. se bo po vladarjevi želji nadaljevala. Da se more sploh nada
nrecHrati konkretne osnove za likvidacijo naših notranjih snorov.
Odstopivša vlada je dokazala svoj', nesposobnost za to veliko nalogo, kateri se nc more odtegniti nobeden na cijonalen človek. Ako v svoji motivaciji ostavke Davidovičeva vlada pra vi. da gre za razširienie baze za nadaljevanje njene dosedanje politike, jp to neio.jalno in neiskreno prikazovanje pravega položaja, demantirano s samimi dogocllri. Krona ni poverila g. Davidoviču sestave koncentracijska vlade, temveč enemu izmed prvakov
opozicije!
Prihodnji dnevi bodo posvečeni velikemu delu se t a ve kabineta na osnovi konkretnega programa za rešitev našega notranjega problema. Mi iskreno želimo, da bi se to delo posrečila V okviru nedotakljivih načel državnega in narodnega edinstva je vsak predlog, vsaka misel vredna razgovora. je mogoč vsak kompromis. Z največjo lojalnostjo h oče i o naciionalne stranke pomagati in največje samoza-tajevanje jim je lahko, ako gre za končni mir v državi. Naj bi se tudi ostale stranke zavedale svoje odgovornosti
Naša kriza in Italija
Rim, 15. oktobra, j. Parlamentarna ne« gotovost v Jugoslaviji ne bo — kakor se tukaj domneva — odgodila za 23. t. m. določenega sestanka med dr. Marinkovi« čem in MussolinijeraL Za ta sestanek ni
—	kakor javlja neka tukajšnja agentura
—	določenega točnega programa, temveč naj bi služil samo splošnemu razgovoru o vseh problemih, ki se nanašajo na i ta; lijansko » jugoslovcnske pdnošaje. Konč« no mnenje v poročilu te agenture izzve« ni tako, da trenutno ni neugoden čas za utrditev prijateljske politike med obema državama, ker se tukaj domneva, da bo pri spremembi sedanjega jugoslovcnske« ga kabineta jhranil dr. Marinkovič svo« je mesto. Temu sestanku se pripisuje ra« di nadaljevanja dobrih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo velik pomen.
RAZPRAVA O PROTIKORUPCU-SKEM ZAKONU.
Beograd, 15. oktobra, p. Danes je bila seja odbora za zakon o pobijanju korupcije. Načrt zakona je bil v načelu sprejet. V specijalni debati so se sprejele štiri točke. PosL Grisogono je predlagal, da se v zakon sprejme nezdružljivost položaja narodnih poslancev in ministrom z upravniškimi mesti v pridobitnih podjetjih, ki so pod državnim nadzorstvom, ali ki so z državo v poslovnih zvezah. Sr-djan Budisavljerič je zahteval, da se kazen za korupcijo zenači v vsej državi in da se ukrepi proti korupciji poostre. Minister pravde dr. Hrasnica pa je ta predlog odbiL
ODLIKOVANJA IN IMENOVANJA
Bcorrad, 15. oktobra, p. Kralj je odlikoval z redom Sv. Save III. razreda pisatelja Frana Ks. Meška, z redom IV. razr. Franja Jerovška, šolskega svetnika v .Mariboru, Ivana Košana, upokojenega gim. profesorja v Marboru, Emila Lileka, prof. v Celju in Mateja Suhača, upok. prof. v Celju. Za asistenta na laboratoriju teološke fakultete v Ljubljani je imenovan Alojzij Zupan, upravitelj semenišča v Ljubljani
KONGRES STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV IZ VSE DRŽAVE.
Beograd, 15. oktobra, r. Od nedelje 19. t. m. do torka 21. t m. bo v Beogradu kongres vseh organizacij stanovanjskih najemnikov iz vse države. Kongres se bo vršil v dvorani beograjske občine. Prvi dan kongresa, v nedefljo popoldne ob 15., bo velik miting beograjskih najemnikov, na katerem bodo zovorili delegati iz vseh pokrajin.
Ramnnski prestelni govor
Bukarešta, 15. oktobra, j. Dr.nes je bilo otvorjeno novo zasedanje parlamenta, s čitan;em prestolriega govora. Uvodoma omenja prestolrii govor zunanjo politiko kraljevine in ugotavlja, da so odnošajj do vseh držav popolnoma zadovoljivi in da je rumunska vlada prežeta mirovne misli.
Glede odnošajev do sosednih držav so spušča prestolni govor v podrobnosti. Končno našteva one osnutke zakonov, ki jih bo rešiti tekom tega zasedanja. Opo-zicijonalci se otvoritvene seje parlamenta niso udeležili.
Boj za Sanjaj
London, 15. oktobra, j. Boj za ŠangiJ se je zopet pričel. Del Cekiangovih čet se je pred arzenalom Šangaja zbral in z delom Kiangfujevih beguncev precej oja-čil. Kiangfu bo imel pred zasedbo Šan-gaja še težke boje. ki bodo povzročili zavlačevanje, nikakor pa ne konca državljanske vojne na Kitajskem.
POGREB ANATOLA FRANCEA-
Pari«. 15. oktobra, j. Truplo Anatola Francea bo prepeljano iz letnega bivališča pri Touru v Pariz, kjer bo v delavni sobi njegove vile «Taide» položeno na mrvaški oder. Pristop do odra bo prost. V nedeljo se vrši začasen pogreb v rodbinsko grobnico na neuillskem pokopališču.
NOTRANTE POSOJILO V FRANCIJI.
Pariz, 15. oktobra, s. »Journal* do-znava, da namerava vlada izdati tekem enega meseca notranje 5odstotno amortizacijsko posojilo. Višina posojila še ni do ločena, vendar pa bi utegnila znašati 3 do 4 milijarde.
NOVI PODPREFEKT V POSTOJNI-
Postojna, 15. oktobra, e. Danes dopol« dne jc prispel semkaj novi podprefekt Giuseppc Ansaldo, ki nadomesti odha< jajočega podprefekta dr. Fridriha Stri« nierija, ki je bil našemu ljudstvu zelo malo naklonjen. Novi podprefekt priha« ja iz Albenge v Liguriji.
TRGOVINA S SREBRNIM DENARJEM ZOPET DOVOLJENA-
Beograd. 15. oktobra, r. Finančni minister je ukinil prepoved trgovine s srebrnim denarjem dinarske, kronske in per-perske veljave v tuzemskem prometu.
Gen. Hadžic odgovarja Nastasu Petroviču
NADALJEVANJE POLEMIKE MED OBEMA MINISTROMA. — INTER-PELACUA RADI HADŽICEVE OSTAVKE.
Beograd, 15. oktobra.
Polemika med notranjim ministrom Petrovičem in generalom Hadžičem gre dalje. Na Petrovičevo izjavo ob javlja general Hadžic v današnji »Po litiki» svojo repliko, ki pobija Petrovičeve neistinitosti in dokazuje, da je položaj vojnega ministra v vladi, kjer mu notranji minister Nastasovega kalibra z lokavostjo in neiskrenostjo drži ves kabinet v afrontu, bil nemogoč in ostavka neizogibna. V svojem odgovoru general Hadžič po včerajšnjem Petrovičevem dovoljenju najprej objavlja tekst zadevnega pisma, ki se glasi:
Beograd. 4. oktobra 1924. Spoštovani gospod minister! Tudi danes mi nekateri prijatelji, ▼ ostalem odlični možje, sporočajo, da se izvestni višji oficirji sestajajo v neki vili v Top<Hiterskem brdu, kjer se dogovarjajo, kako bi izvršili nekak puč proti današnjemu režimu. To je tretje sporočilo, ki sem ga dobil, toda feprav še ne verjamem, da more med današnjimi oficirji biti takih, ki bi se lotili takih sredstev, pa kakorkoli presojajo politiko današnje vlade, Vam to vrste dostavljam, smatrajoč, da vi to morate vedeti. Obenem Vas najlepše prosim, da tudi VI posvetite pažnjo kreta-nju oficirjev v Beogradu, seveda v mejah, v katerih Vi to lahko storite. Moji organi pa so o tem obveščeni in vršijo svojo dolžnost. Sprejmite, gospod minister, izraz mojega spoštovanja. — Nastas Petrovič.
V zvezi s tem pismom odgovarja general Hadžič na Petroviče-** ovitke tako-le:
>Jaz sem g. Nastasa Petroviča dvakrat prepričeval o nasprotnem in ga obvestil, da sem sporočila proučil s pomočjo podrejenih organov in ugotovil, da ▼ vojski ni niti sledu kake prevratne namere. Nastas Petrovič je obakrat sprejel moje izvestje z nekako rezervo. Najboljši dokaz k temu pa je gornje pismo, kjer ob zaključku pravi: Moji organi 90 o tem obveščeni in vršijo svojo dolžnost. Iz tega mi je bilo jasno, da se moje izjave ne svažujejo in da mi ne verjamejo.
G. Nastas Petrovič trdi. da mu o dogodkih v Zagrebu ni nič znano. Toda iaz sem osebno na ministrski seji referiral o teh dogodkih, nakar je bilo zaključeno, da se mora poročilo o dogodkih p rove-riti. Poročilo o dogodku na Savskem mesta v Zagrebu sem dobil 7. t. m. in sest ga predsedniku vlade sporočil takoj aa Slednji dan, t. j. neposredno pred svojo ostavko. Uprav ta dogodek je požuril moj definitivni sklep za ostavko. Pore-1 Silo o dogodkih v Travniku sem pcslil notranjemu ministru, d* ga proveri in da preiskava ugotovi pravi dejanski stan. Jaz pa do daoes o tej stvari od notranjega ministra še nisem dobil odgovora niti kakega obvestila. Ko pa bo
terpelaciji pritožujejo, da ministrski predsednik skupščine ni javil Hadžiče-ve ostavke, zatem pa iznašajo, da se iz motivacij ostavke jasno spoznavajo nastopna Hadžičeva zatrdila:
1.)	da se od strani največje sedanje vladne skupine, a posebno od strani nje« nega šefa sistematično izvaja defetizem, ki posebno razorno dc'.uje na vojsko; da se s tem ruši red in stanje v vojski in da se ona s tem oslablja in onesposob« Ijava za svojo vzvišeno nalogo, za obram bo največjih državnih interesov;
2.)	da je sam Hadžič večkrat govoril o teir. nesrečnem dejstvu in posledicah v armadi;
3.)	da kraljevska vlada vseeno ni ukrc* nila ničesar, da bi tako defetistično po* četje preprečila ali onemogočila, ter je vojni minister osamljen in brez pomoči od strani v to poklicanih činiteljev, a vendar svesten svoje odgovornosti, ki mu pripada kot članu vlade, odbil na« daljno odgovornost ter podal ostavko.
Ako ?e k temu uvažujejo še sledeče točke: 1») da je beograjsko sodišče zah« tcvalo izročitev Stjepana Radiča zaradi sokrivde v znani špijonski aferi Danice Androličeve in ostalih, in b) da je prej« šnja kraljevska vlada dvignila obtožbo s priloženimi dokazi proti Radiču in še ne« katerim uglednim prvakom HRSS žara« di veleizdaje, izvršene v glavnem za ča* sa Radičeve odsotnosti — tedaj je več kot očitno, da se tudi vojni minister v •.veii oceni Radičeveg-: početja in počet« ic njegove stranke, odkar je današnja vlada na krmilu, ni prevaril.
Celokupno javno mnenje, ki ni zaslepi Ijeno s partizanstvom in strankarskimi interesi, temveč prepričano o dejstvih Radičcvega početja, je z motivi Hadži« čeve ostavke samo pojačano v svojem prepričanju.
Poklicani kot narodni poslanci s svojo dolžnostjo in prisego, da se brigamo za napredek države, krone in naroda, in trdno prepričani, da se z dopuščanjem in nepreprečevanjem očitnega defetizma stavljajo ▼ problem najbitnejši interesi istih ter jih v temelju ogrožajo, nam je čast na osnovi čl. 82 ustave in čl. 71 po* slovnika predložiti vam to interpelacijo ter vas prositi, da nam izvolite dati po« jasnila o nastopnem:
1.) Smatrate li Vi, da so javni govori Stjepana Radiča v Zagrebu, Varaždinu, Vrbpolju in ostalih krajih, njegovo delo v &Jcu, kakor tudi delovanje cele njego« ve stranke, take narave, da jih je sniih-tS v prilog napredku del« reda in stanja v naši državi, je»li njih cilj dvi» ganje duha in discipline v vojski ter oijposobljevanje za njeno vzvišeno nalo* go — ali pa je obratno vse to, kakor je stvari ocenil Hadžič in celokupno nepri« stransko javno mnenje, namenjeno ubi« janju discipline in reda v vojski, njeni demoralizaciji in onesposobljevanju, da bi vojska nehala biti organizirana držav« n* sila, na katero se država lahko zanaša
je Maribor, ne, Marburg s svojim okrož-1 Časopisje levega bloka Je vsled Macdo-
jem dragocena nemška last. In še dalje j naldovega padca vidno potrto, vendar ležijo nemški jezikovni otoki, ki pa so docela odrezani od nemške kompaktno-
sti. Ampak nacijonalne meje k sreči še niso trdno zasidrane, za to je treba pripravljati združitev. Mariborsko okrožje pomeni za nemško nacijo iredento kakor svojčas za Italijane Trento e Trieste. Osvoboditev ostalih nemških otokov, ki bi seveda obenem pomenilo vključitev slovenskega elementa, pa mož prepušča misiji velikonemške misli.
Nismo posneli vsega; vseh zatucanih starogermanskih blaznosti brezposelnega nemškega provokatorja ne prenese naš papir in tudi ne naša dobra volja. Kar pa smo citirali, smatramo za novo podkrepitev zadoščenja nad odločnimi slovenskimi zmagami v nekdanjih gadjih gnezdih germanske navlake, a tudi še za najprimernejši memento vsem, ki še niso likvidirali starega računa in obračuna.
Članek je nocoj v ponatisu sveže priobčila «CiIIier Zeitung>; na uvodnem mestu seveda. Državna oblast je ta tihotapski manever presekala in list zaplenila z motivacijo: članek vsebuje hudodelstvo veleizdaje po § 87. in § 90. srb. kaz. zakona.
--	,	. ur ona, 11 a	jv uimt.
se na sejah večkrat obravnavala moja	h ^	notranje * ^na«
_____i« M^riA >a>rlrt H o Q 11 ■n 1	r 0 .
poročila, se je vedno reklo, da ali niso točna, ali pa da jih je treba aele prave-riti. V" teh slučajih sem navadno ostal osamljen s prepričanjem, da so moja poročila točna, drugi gospodje tovariši pa bo bili na drugi strani in se strinjali z mišljenjem notranjega ministra. Povsem razumi ji vo je. da mi tak položaj ni mogel biti ugoden. Zato nisem mogel storiti drugo, kakor podati ostavko.«
"Za tem govori general Hadžič o poročevalski službi v vojski in poudarja, da je čisto na mesto. Potrebna je tudi za politične zadeve i v državi i izven nje, da se zaraorejo kontroliral akcije političnih stremljenj.
»Kar se tiče orožja, ki ga je Nastas Petrovič omenil v svoji izjavi, trdim jaz, da nobena nacionalna organizacija ni dobila orožja in se glasom mojih iz vestij nikoli nikomur ni razdeljevalo orožje ali municija. Malo izjemo od tega tvori le sokolsko društvo v Kninu, ki je dobilo 4 puške in 100 patron za vežbanje. Kar se tiče razdeljevanja orožja Orjuni m seljakom v Liki. kakor je Petrovič navedel v svoji izjavi, sem odredil, da se mi pošlje podrobno poročilo, pa ako je resnica, da se je orožje razdeljevalo, tedaj se mora dognati, ali ga je razdeljevala vojska, in to kedaj, komu in zakaj. Kar pa se tiče dovoljenja za dodelitev orožja Hrvatskemu Sokolu, kar je tudi navedel g. Petrovič, sem jaz okrenil vse, in obvestil g. Petroviča o pravem stanju j stvari, a do danes nisem dobil nikakega odgovora.«
Končno se general Hadžič še enkrat ;>ovrača k vestem o puču in poudarja, da na vsem ni bilo niti trohe resnice. Kar pa se tiče konference, ki jo je nameraval sklicati po predsedniku vlade in ki jo omenja Nastas Petrovič, je general Haclžič namero opustil, ker so nova poročila o dogodkih na zagrebškem mostu takoj in končno utrdila njegov sklep, da izstopi iz vlade.
Polemika bo bržčas tekla še naaa-
nje varnosti?
Z) Ako smatrate, da je mnenje Had« žiča, vse nezainteresirane javnosti in podpisanih, ki se s temi stvarmi in z zna« nim mišljenjem strinjajo, netočno, na čem je tedaj osnovano Vaše mišljenje in s čem ga branite?
3.)	Ako pa se strinjate s sodbo, da je naznačeno delovanje za vojsko škodlji« vo in defetistično — zakaj niste doslej ukrenili ničesar, da bi ga preprečili in onemogočili, ko je vendar zabranjeno z zakonom o zaščiti države, a to tembolj, ker ste bili od najbolj znanega predstav« nika večkrat na to opozorjeni?
4.)	Nameravate li še nadalje dopustiti tako početje? Ako to nameravate, zah» tevamo, da se vlada izjasni, kam nas bo tako ravnanje dovedlo?
5.)	Ker je vojni minister v ostavki po svoji izjavi ne more dalje prenašati odgovornosti za tako delo in njegova dej stva v armadi. — Kdo sedaj prenaša vso odgovornost, ko je ministrstvo vojske in mornarice nepopolnjeno?
Brez krinke
Ljubljana, 15. oktobra.
Našel se je t Sloveniji mož starega pangermnnskega kova. ki je v strašni po-bitosfi po odplavi nemškutarskega rene-gatstva na Slovenskem sedel za mizo, se zaveroval v grobo romantiko nekdanje germanske oholosti v naših krajih in napisal za cMiinchener Neueste Nnchricb-ten» dolgo tirado o nemštvu v Jugoslaviji. V prvem delu govori o vojvodinskih Švabih in njihovem splošnem početju 3 klubom svojih poslancev vred, — v drugem pa o Nemcih v Sloveniji! Ta nas zanima, ker razodeva, kar se po letih, kratkih letih čita fabulozno:
<Ko je Maribor ob prevratu zavratno bil priklenjen k slovenskemu nasled-stvenemu teritoriju, je zavladal proti vsemu nemškemu divji teror, ki se je obenem začel šopiriti tudi po Koroškem.
Toda Korošci so varovali nemško enoto j je, ako se bo Nastasii Petroviču kot 1 nemške domovine z orožjem in svoj od-ministru na razpoloženju še hotelo bo-; p0r kronali s plebiscitom, ki ostane zla-jevati, dočim general Hadžič že ^ ima ! (0 z-pisan v nemški zgodovini. Malo rnn-svoje polno zadoščenje v današnji de- j riborsko okrožje pa ni nnšlo opore. A misiji kabineta. Kot nezapoznel in do- vendar, kaj vse pomeni mariborsko
voJj interesanten p on d.m t k Hadžtfevi motivaciji ostavke pa velja citirati tudi
posebno interpelacijo,
ki jo je skupina noslaneev nacionalnega bloka vložila na ministrskega predsednika Davidoviča.
okrožje! Vso pokrajino med Muro in Pohorjem, Ormožem in Ljutomerom. Ptujem in Slovenjgradcem. skratka vsaj pol Štajerske, koder je nemštvo še dalje tako čvrstvo zasidrano, da ga je prištevati h kompaktni nemški celoti. Zemljepisni, narodnostni, železniško-tehnični in gospo-
eoseoniKa uaviuovH-a.	.	------- —. ° ■
Uvodoma so narodni poslanci v in-[darski razlogi sredocijo brezpogojno, da
Angleške volitve in Franfija
Pariz, 12. oktobra.
Francosko javno mnenje z največjo napetostjo zasleduje dogodke v Angii ji. To je tem bolj razumljivo, ker nobena večja sprememba v angleški politični situaciji ne more ostati brez odmeva tostran kanala La Maache. Kakor je na nastop delavske vlade na Angleškem odgovori francoski volilec z izvolitvijo levega bloka in s Herrio-tovim režimom, ravno tako se pričakuje da bo rezultat angleških volitev dne 29. oktobra odločilnega vpliva na nadaljuj razvoj politične konstelacij«: v Franciji. Zato opažamo v francoskem časopisju dve povsem različni tenden ci v presoji angleške krfre. Organi desnice odkrito napadajo Macdonalda in smatrajo, da s« bo Anglija enkrat za vselej znebila socijalističnega reži ma. Upajo, da tudi Herriot ne bo dol go preživel svojega britanskega tovariša.
Tako piše med drugim »Int.ransi-geant», da Francija ni imela v Macdo-naldu nika,koga prijatelja in da ta ni imel nobenega smisla za pravice in potrebe Francije.
«Echo de Paris» se odkrito veseJi Macdonaldovega poraza in izraža bojazen nad posledicami, ki bi nastopile, če bi angleški voli M dopustili, da se delavska stranka obdrži na krmilu. List katoliške desnice pravi, da je edina rešitev za liberalce volilni blok s konservativci. Zmaga labouri?tov se mora na vsak način preprečiti. «C« zmaga Labomr Partv. je to mak. da je stara Anglija s svojo močno hijerarhi-jo in s svoiim instinktom tradicije na tem, da izgine za vedno. Izvršena bi bila ogromna revolucija.*
•Journal des Dčbats» izraža jako ostro sodbo o Macdonaldovi politiki. Kar se tiče volilne prognoze, ne verjame. da bi delavska strar.ka dobila absolutno večino. Pač pa upa dobiti ti stranka relativno največ, mandatov. Ce se ta up uresniči, bi položaj postal skrajno resen. Vsa politika delavsko stranke teži za prevratom v britanskih inštitucijah in pripravlja take mednarodne pogodbe, ki so naperjene proti evropskemu redu.
upa, da bo izšla delavska stranka ojače-na iz volitev.
»Paris-Soir* je nenavadno optimističen v presoji volilnih izgledov. On pričakuje, da pridobi delavska stranka najmanj 50 mandatov in da se znatno učvrsti položaj Macdonaldovcga kabineta, čigar zasluga je, da se je svetovni mir utrdil in da so zapleteni problemi povojne dobe na poti rešitve.
»Information* obžaluje, da zapušča Macdonald nedovršeno veliko delo obnove. Kriva ni morda pretirana previdnost, ampak pomanjkanje poguma.
»Ere nouvclle* piše: Rcakcijonarnega časopisja se ;e lotilo silno navdušenje, ko je začula smrtni krik Macdonaldovega kabineta. Ono upa. da bo poraz demokratov na oni strani kanala signal za pa-dcc francoske demokracije. Toda reakci-jonarci so zgubili smisel za mero, kajti Macdonaldov kabinet je še živ in jc vsaj malo previdnosti še v»dno na mestu.
»Oeuvre* tako-le presoja volilne izglede: Kdo bo dobil? Z gotovostjo se lahko reče, da bodo liberalci zgubili. Dvanajst od njih jih je že zadnjič glasovalo z vlado. Kakih 20 pa se jih je na tihem priključilo konservativcem. Liberalna stranka razpada. Konservativci ji ponujajo zvezo, ki bi bržkone ovirala uspeh labou-ristov, ki pa bi ne bila tudi za liberalce brez nevarnosti. Ce .io sprejmejo, so liberalci nehali biti. Konservativci to priznavajo, ko cinično izjavljajo: Lloyd Oeor-ge bi postal levo krilo naše stranke. Asquitha pa bi postavili pod stekleni zvonec kot spomin na preteklo dobo.
Iičkaj pozna Radičevo politiko in kdor te senzacije prebere, se mora prijeti za trebuh in se smejati dvajset let skupaj! d Toda »Slovenčev* uvodničar se je žal temu svojemu receptu takoj izneveril, ker je v nadaljnjih izvajanjih zmerjavski in rovtarski po starih manirah. Odškoduie nas le pristno škofovska iznajdba, da bodo klerikalci, če ne gre drugače, pričeli •osvajati srbsko ljudstvo od belgrajske porodicc*! Strahovita grožnja »Slovenče-vega» Pappenheimerja bo v Beogradu povzročila paniko.
+ Iz «Slovenčevega» uvodnika: <Tudi tisti, ki Srbom ne pripisujejo posebnih političnih talentov, vendar ne smejo smatrati gosp. Nastasa Petroviča za takega (podčrta! »Slovenec«) političnega kozla, za kakršnega bi ga nam radi predstavili politični in vojaški intriganti, kj vale svoja politična jajca v »Politiki* .. < Saj res!
Politične beležke
-f Za uradnike — prazne kase I*
Beograda poročajo, da se je včeraj oglasila pri ministru financ Mehmed Spahi deputacija uradnikov, ki ga je opozorila, da je že zdavnaj potekel termin, za katerega je vlada obetala uradnikom izplačilo uradniških poboljškov. Spaho je deputa-ciji odgovoril, da so uradniške zahteve sicer opravičene, ali da on nima denarja, da bi izplačal poviške. S tem žalostnim izgovorom se je »vlada pravice in pošte-nja» poslovila od uradništva, katerega je tako dolgo varala z oblsubami, da mu je končno pred svojim odstopom razi''-dela bridko resnico, da so državne kase prazne in da za činovnike »nema para-.
+ Interesanten razpis oiertalne licitacije ministrstva prometa. Pred kratkim se Je, po odloku ministra saobra-čaja g. Sušnika pod brojem 118 43/24 razglasila tudi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofcrtalna licitacija za fino jedernato železo. V tem razpisu stoji izrecna zahteva, da *mora biti železo pro-venilence tvornice Gebriider BOhler & Comp. v Kaptenbergu». Interesenti so nas opozorili na ta originalen razpis ofcrtal-ne licitacije in menijo, da je bil nepotreben, ako je ministrstvo že v naprej določilo, kdo sme biti liferant Dobavo, da bi lahko izvršila omenjena tvornica direktno in bi zanjo ne bilo treba iskati takih ovinkov. Zatrjuje se, da se na ta način razpisujejo le ofertalne licitacije, za katerimi lahko tiči korupcija. Kakor ču-jemo, bo dana bivšemu ministru Sušniku prilika, da pred parlamentom pojasni zakaj je njegov tozadevni ofertalni razpis dal tvornici Ocbrudcr Bohlcr & Comp v Kapfenbergu tako izjemno in po mnenju strokovnjakov tako neopravičeno izjemno stališče.
Iz demokratske stranke
V	četrtek dne 16. t m. se vrši plenarna se;'a k. o. JDS ob 8. uri zvečer v hotelu Jekler na Bledu. Udeleži se je g, dr. Rape iz Ljubljane.
V	soboto dne 18. t. m. se vrši plenarna seja k. o. JDS ob 8. uri zvečer v Šmarci pri Kamniku. Udeleži se je g. dr. Rape. Istega dne se vrši tudi seja k. o. JDS v Knr.eiju pri Št. Janžu ob pol 8. uri zvečer v gostilni Nišanc. Udeleži se je delegat iz centrale. V Novem mestu s« vrši seja k. o. ob 8. uri zvečer. Udeleži se je g. Fran Majcen.
V	nedeljo dne 19. t m. se vrši plenarna seja k. o. JDS ob pol P. nri zjutraj v Vrbpolju pri Moravčah. Udeleži se je g. dr. Rape. Ob 11. uri istega dne f« vrši plenarna seja k. o. JDS v Dobu pri Domžalah, ob 3. uri popoldne pa v Mengšu. Obeh sej se udeleži g. dr. Rape i* Ljubljane.
Istega dne se vrši plenarna se;a k. o. JDS ob po! 10. nri zjutraj v restavraciji ge. Fort« v Trbovljah. Udeleži se je g. Jug.
V	Bohinjski Srednji vasi se vrši plenarna seja k. o. JDS ob 1. uri popoldne Udeleži se je okrožni tajnik za radovljiški okraj.
V	Črnomlju se vrši plenarna seja k. o. JD? ob pol 14. uri v gostilni g. Spreicer-ja. Udeleži se je g. Majcen.
V	Borovnici se vrši plenarna Beja k. o. JDS ob do! 8. uri zjutraj. Udeleži se j« delega* iz centrale.
Po svetu
—	Atentat na Wilhel»a? Amsterdamska policija je aretirala nekega Nemca, ki je prišel preko meje preoblečen v žen^ sko in s fal7.ificira.nim potnim listom na ime grofice Kaulowrtz. Amsterdamska policija izjavlja, da pripada, aretiranem neki nemški zarotniški družbi, ki si je postavila nalogo, odstraniti bivšega cesarja Viljema.
—	Pogajanja s češko opozicijo. Praški »Magvar Hirlap« zatrjuje, da so porodom nedeljskega obiska ministrskega predsednika Svehle pri prezidentu Masa trku razpravljali o načinu, kako bi se dalo pritegniti v vladno koalicijo slovaške klerikalce in madžarsko opozicijo. List trdi, da bo vlada že v bližnjih dneh stopila v tozadevna pogajanja z imenovanima opozicijonalnima strankama. Ini-cijativo za to akcijo sta dala Masaryk in Beneš.
— Povišanje poštnih pristojbin v Av-+ Kolosalno se je odrezal včerajšnji: 6tr,jL w Tagblatu poroča, da je še
tekom letošnjega leta pričakovati znatno zvišanje poštnih, brzojavnih in tele fonskih pristojbin v Avstriji. Povišanje je baje potrebno zato, ker je Zveza narodov občutno reducirala avstrijski državni proračun.
»Slovcnec* s pobijanjem znanega članka v nedeljski »Politiki*. Njegov najsilncjši argument proti preciznim navedbam »Politike* je vsekakor v sledečem: »Kdor ko-
15. oktobra: CUBIH: Beograd 7.35, New-York 521.50 London 23.44, Pariz 27.30, Milan 22.80, Praga 15.475. Budimpešta 0.0008, Bukarešta 2.80, Sofija 3.80, Dunaj 0.007355.
TRST: Beograd 32.35 do 32.60, Dunal 0.0320 do 0.0330, Praga 68 do 68.40, LonV don 102.90 do 103.40, New-York 22.30 dA 22.95. Curih 438 do 440, dinarji 32.20) do 32.60, 20 zlatih trankov 90 do 90.50t DUNAJ: Beograd 993 do 997, Berlii 16.7GO do 16.860, Budimpešta 91-85 dO 92.65. Bukarešta 385 do 387, London 318.500 do 319 500, Milan 3094 do 3106, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 371S do 3728, Praga 2113 do 2123, Varšava 13.600 do 13700, Sofija 514 do 518, Curi6 13.610 do 13.660, dinarji 987 do 993, dolarji 70.460 do 70.860, lire 3076 do 3095-PRAHA: Beograd 47.65, Dunaj 4.71, Rim 148.125, New-York 33.95, Curih 650.50.
BERLIN: Beograd 5.895. Milan 18.33. Praga 12.48, New-York 4.19.
LONDON: Beograd 318, Berlin 18«a Pariz 86.65, Rim 103.05, Curih 23.49, New-York 449.06, Dunaj 320,000, Bukarešta 828. Praga 151.25.
NEW-YOBK: Beograd 143, Rim 436, Pariz 518.20, Curih 29.20, Dunaj 0.1412, Budimpešta 0.1325, London 449.
Kako so klerikrlci p >vodnn? odkritja Prešernovega spomenika blagoslavljali lOOletnico največjega slovenskega pesnika.
(Karikatura fe satiričnega lista «Osa*.)
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru I
MATIC
Veličasten pogreb joška Raha
Ljutomer, 15. oktobra
bila na hrbtu, kjer je rezilo ».klalo hrbtni koš in vdrlo v pljuča. Po zdravniški pomoči je ostal Fidrsek v domači oskrbi pri svojem tastu. Njegovo stanje je izgledalo po poškodbi zoio
Danes je večtisočglavi narod Murske- rftsno vend°r je zdravnik mogel
i nnlii nnPnnol ni liutnmorcl/nni nn'/n_ _	_ _	_	_	. .
ga polja pokopal na ljutomerskem pokopališču svojega ljubi.enega sina, veleposestnika Joška Rajha. V trgu in krog in krog po vaseh je zastalo delo, srca vseh so zaplakala. Moški zbor je zapel v zadnji pozdrav pretresljive žalostinke.
Zastopan je bil ves narod vseh stanov in strank, miado in staro. Iz daljnih krajev so dospeli zastopniki: JDS je zastopal predsednik dr. Lipold, kmetijski oddelek pri velikem županstvu mariborske oblasti inž. Zidanšek, vinsko in sadjarsko šolo ter srednje kmetijsko šolo ravnatelj Zmavc, mariborsko sokoisko župo proi. dr. Kovačič s sokoisko deputacijo, Orju-no g. Orožen iz Ptuja. Sokolov je bila četa 100 mož v kroju s štirimi prapori. Zastopana so bila sokolska društva Maribor, Ormož, Središče, Ptuj, Varaždin, Murska Sobota in seveda polnošteviino domače društvo. Konjerejski odsek je zastopal g. Šlajp?h. oficirje orožniški podpolkovnik Sagadin iz Murske Sobote, odkoder je došlo tudi mnogo drugih pred-staviteljev Prekmurja. Zastopane so bile seveda tudi vse domače politične, sodnij-ske in šolske oblasti.
Ves trg Ljutomer je bil v žalnih zastavah, po oknih so brlele s florom zastrte luči. Ob grobu, kjer se je razvrstilo pet sokolskih praporov in eden požarniški, je najprej zatrobil zadnji del vojaškega rni-rozova član lovskega društva na Cvenu. Imenom domačih Sokolov se je poslovil od ranjkega, brat dr. Stanjko, za mariborsko sokoisko župo podstarosta br. dr. Stankovič iz Varaždina, za domače prebivalstvo ravnatelj meščanske šole g. Baukart, imenom učiteljstva, bivši nadzornik g. Cvetko ter g. Mermolja za SKS.
Po pogrebu se je vršilo v gostilni Stras-ser žalno zborovanje, kjer je poveličeval narodno in sokoisko delo ranjkega Rajha podstarosta dr. Stanjko, imenom župe je izrazil sožalje domačemu društvu dr. Stankovič, kot vzornega Sokola pa je orisal ranjkega g. nadučitelj Tomažič. Preostalim in vsemu narodu Murskega polja naše iskreno sožalje!
Dva nesrečna slučaja v rogaški okolici
Rogatec, 14. oktobra.
Dne 9. oktobra so imeli v občini Kočice, v hriLih za Donačko goro, pri kmetu Rampretu vinsko trgatev, ka tere se je udeležil med drugimi tudi 301e<tni Rampretov zet Josip Fidršek Ez Nadol pri Zetalah z ženo. Ko se je Rampretova rodbina zvečer po trgatvi mirno razgovarjala v hiši. je nenadoma nastal pred hišo velik hrup. Mladi Fideršek je šel pogledat pred hišo, kaj pomeni ropot. V temi je opazil tri mlade moške postave, kj so ga takoj pričele izzivati in se ga kmalu nato lotile tudi dejanski. Pričel je klicati na pomoč, nakar so prihiteli drugi člani Rampretove rodbine pred hišo, kjer so našli mladega Fidrška težko ranjenega na tleh. dočim so pre tepači medtem že pobegnili v gozd. Spoznali so v njih sorodnike ranjenca brata Josipa in Simon Fidrška, ter Josipa Petroviča iz Kočic. Ranjenega zeta so odnesli v hišo in poslali i>o zdravnika v Rogatec. Obenem so obvestili o napadu tudi orožnike v Zetalah. Okrožni zdravmk iz Rogatca je ugotovil pri ranjencu težke poškodbe z nožem na glavi, ramenu, prsih, stegnu in na hrbtu. Najtežja poškodba je
konštatirati že naslednjega dne izbolj šanje v toliko, da je upati, da ostane Fidršek pri življenju. Zakaj so že od poprej znani pretepači napadli svojega bratranca, ni znano. Udeležr.iki so pri vsakem pretepu in jih je k činu gnala ow vidno le prrt^paška strast. Krivci so bili še isto noč aretirani in izročeni naslednjega dne sodišču v Rogatcu.
* * *
V torek je peljal 451otni .Tosip Ka-taledič iz Rumiiskega pri Djurmancu na Hrvatskem n? vozu porcelan iz Celja domov. Med Rog-Sko Slatino in Rogatcem se je sp^šii konj radi tovornega vlaka, ki je vozil blizu ceste. Kataled;č je psidel pod voz tako nesrečno, dfl so mu kolesa polomila rebra in zmečkala obraz in roki. Po-škodoTSjnoa so prepeljali k okrožnemu zdravniku v Rogatec, ki mu je podelil prvo pomoč.
Težka nesreča vSa/ajevu
Vdrl se je most in 30 oseb je padlo 4 m globoko.
Te dni le prejela sarajevska policlla obvestilo, da se v kameniti strugi reke Miljacke, ki teče skozi Sarajevo kakor Ljubljanica skozi Ljubljano, nahaja človeški embrijo, gotovo plod nedovoljenih odnošajev, katerega je neznana zverin ska mati vrgla v vodo. in ki se je ustavil blizu klavnice pod lesenim mostom, ki drži čez reko. Na lice mesta ie odšla takoj komisija s šefom policijskih agentov Cu-beličem, mestnim policijskim zdravnikom dr. Kajonom in fotografom Mezerjem. Z njimi je bilo seveda več policajev in detak tivov Komisija se je spustila po lestvah v strugo ter začela ogledovati nedono-šen plod, katerega je voda odnesla na majhen otočič. Ko je odmetavala v cunje zavito trupelce, se je nabialo na lesenem mostu, ki drži čez Miljacko precej radovednega občinstva, katerega število je kmalu naraslo na 30 glav. Radovedneži so gledali komisijo pri delu. Naenkrat pa je nekaj škrtnilo in z močnim treskom se je pod tridesetimi gledalci udri most. vseh 30 ljudi pa je zgrtnelo v štiri metre globoko strugo in obležalo na kamnu. Komisija je imela opraviti k s-.eči dva metra nižje pod mostom, sicer bi bili ljudje padli nanjo ter jo zmečkali. Vseh 30 oseb je ležalo v vodi. Vse je kričalo, vzdihovalo in klicalo na pomoč.
Prisotni policijski zdravnik je brž priskočil k ponesrečencem, jih pregledal in ugotovil, da so vsi živi, toda tudi vsi ranjeni, štirje med njimi celo težko poškiv dovani. Neki deček si je pri padcu odgriznil jezik, drugi pa so si polomili noge in potrli roke. Na telefonsko obvestilo sta se na mesto nesreče takoj pripeljala dva sanitetna avtomobila, ki sta naložila ran.ence ter jih odpeljala v bolnišnico, kjer so jih zdravniki obvezali.
Most, ki se Je udri, je bil lesen, a ni bilo na njem opažati nobenih znakov, da je tako že pregnit skoz in skoz in za promet nesposoben. Most je stal na trhlih tramovih in gredah. Tudi deske, po katerih so hodili potniki in vozili avtomobili in vozovi, so bile popolnoma gnile. Čudno je le, da se ni vlomil že poprej, ko je vsak dan vozilo čezenj toliko težkih voz z živo in zaklano živino.
Težka nesreča ie vzbudila v Sarajevu splošno sočutje in sedal raziskuje posebna komisija, kdo je kriv nezgode.
Pravijo, da je za nesrečo največ odgovorna mestna občina, ki se je premalo brigala za prometne naprave in ni obnavljala lesenih mostov pravočasno.
Radiotelefonija v Beogradu
Radio s telefonski promet v naši drža« vi je komaj v povojih, toda pohvaliti se vsaj moremo, da nam je ležeče na tem, da ne zaostanemo mnogo za velikimi ev« rovpskimi središči, kj se skušajo z naj« večjo naglico uživeti v najnovejše pri« dobitve moderne tehnike. Najkrepkejša jugoslovens':« '■adio « postaja se nahaja danes v Beogradu. Radio « telefonska služba s Parizom je že davno uvedena in funkcionira izvrstno. 8. oktobra je do« bil Beograd tudi stalno zvezo z Ix)ndo« nom in od 15. oktobra dalje se vrši red« na služba z Dunajem, v pondeljek 20. ok« tobra pa začne funkcionirati 5e zveza z Bernom. Koncem oktobra pride na vrsto še Praga, tako da bo imela naša presto« lica kmalu kontakt z vsemi važnimi sve« tovnimi centri.
Poleg teh služhcnih radio « zvez, pa obstoji v Beogradu še privaten !-Jub pri« jateljev radio » telefonije, ki prav-K r in« štaiira večji aparat za poslušan ie tujih koncertov v Beogradu. Beograjčani, ki se interesirajo za koncertne prireditve v Parizu, Londonu, Rimu, na Dunaju in v Pragi, bodo torej v najkrajšem času ime« li priliko poslušati koncerte vsak večer na afaratu, ki bo nameščen v aero*klubu v Miloša Velikega ulici št. 17. Oni ljjb;« telji radiotelefonija, ki niso inštalirali aparatov za sprejemanje koncertov v svojem lastnem stanovanju, bodo hodili poslušati glasbene prireditve v Aero«kIub. Ker pa zinimanje za radio « telefonijo v Beogradu vedno bolj narašča, se priprav« lja v prestolici domača tovarna za radio« aparate, ki bodo stali mesto 10 do 16 tisoč Din komad, samo 1000. 2000 in naj« več 4000 Din. Kakor poročajo beograjski listi, bodo ti aparati kvalitativna cclo boljši kakor tuji izdelki, na katere smo bili Jugosioveni navezani doslej. Tvorni« co za radio - aparate osnuje posebna del« niška družba, za katero ie sestavi1« ka« pital nad 200 ljubiteljev 1= prijateljev radio ' telefonije.
Dam
premiera historičnega velefilma
CARL0 ELIZAB
(Don Caplos — španski infant) V glavnih vlogah
Engen Klopfer, Wilhelm D eterie, Friedrich Hiihne, Dagny Servaes, Aud Egede Niessen in drugi znani igralci
Film ja posnet v slikoviti Španski ter je vsa oprema splošno razkošna Prekrasni so dragoceni kostimi, ki so vsi polni zlata Posebno zanimive so scene: Španska inkvizicija; oče in sin — ri-vala v l;ab8ZD<; znake ljubosumnosti; ponesrečen beg; smrtna obsodba; okronano dete itd.,, itd.
Naravnost genijalna režija tega filma in moderna fotografija je v rokah glasovitega režiserja &ichard Gswai:da. — Vsled dolžine filma (cca 3500 m) trajajo predstave po dve uri pri navadnih cenah.
Predstave ob pol 4., 6. in pol 9» upi
Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1 in od ppl 3. naprej. Opozarjamo na godbo pri tem filmu.
Dopisi
jezero, ker se sosednje kapele imenuje« jo v zgodovinskih zapiskih »Marija na jezero, ker se sosednje Kapele imenuje« kapelski fari, ki ne bi imele tu svoj del, največ pa brežiška graščina. Da se pre« preči nadaljno izstopanje Sotle, se je po nasvetu g. inženjerja vršilo dne 13. t. m. zborovanje prizadetih posestnikov v svr« ho ustanovitve vodne zadruge, ki bi bila obvezana, v kratki dobi izvršiti zajezitev in melijoracijo zemljišča po njegovih os« nutkih. G. inženjer je jasno razložil po«
Narodnemu bloku. V slovenski družbi ga ni nikjer, pač pa g;a vidimo vedno med nemškutarji. Od saagistrata nosi pošte Z3 nemško listo, n»a drugi strani pa spet agitira za socialiste. Sfrčal je že iz dr« žavne službe, sed^j menda hoče, da ga odslove še na magistratu. Sicer pa je to tudi že skrajni ča*. V svoji sobi zabavlja čez vse siovenskq stranke ter jih imenu« je korupcijoniste^ goljufe itd. Očividno ni pri zdravi pameti, sicer ne bi delal kaj takega. V svoji domišljiji se roga uka«
men nameravane zajezitve ter s tem iz-- j zom župana in jih ne izvršuje, proti svo« boljšanja zemljišča in orisal razmerje i jim kolegom pa postopa zahrbtno, da so izdatkov in dohodkov v bližnji bodočm« j ga vsi izogibljejo, ker jim že sedaj gro« sti. Država pa, ki je že odobrila napro* j zi. da ga bodo še na kolenih prosiii za šeno ureditev in poslala v svrho prouče« [ s'u?bo. LTpa namreč, da bo imel veliko nja in izdelanja načrta svojega inženjer« j besedo, če zmagajo nasprotniki. Mnogo ja, bo gotovo prispevala s podporo in se govori kako je spravil neko gospodič« mogoče tudi s posojilom po nizkih obre« no » uradnico na magistratu ob kruh, stih. Po skupnem razgovoru se je nato mnogo tudi, zakaj je to storil. Mogoče sestavil pripravljalni odbor, ki bo imel bi znala povedati to temna noč in gospo« nalogo, izposlovati potrditev pravil «Vod d'čna sama, ki je postala žrtev njegovih ne zadruge« in nato sklicati ustanovni spletkarij. Zak^j ima g. župan usmiljenje občni zbor. Oklenimo se čvrsto teh mož s takim človekom, je ncumljivo. Saj bi
RADOVLJICA. Sokoisko društvo v Radovljici priredi v nedeljo dne 19. ok«
tobra ob 8. uri zvečer v Sokoiskem do«	,
niu vinsko trgatev.	2199 Iin i'm pomagajmo pri prekoristnem de« se našel kdo drugi, ki bi opravljal tajni«
ZG. TUHINJ. Dne 12. t. m. je prire« Iskrena hvala obenem g. inženjerju, ške posle. Saj je dovolj dobrih in pošte« dilo šolsko vodstvo sadno razstavo s pre« ki neumorno dela na stvari.	| nih uradnikov brez kruha, ne pa, da so
PEKEL PRI POLJČANAH. Na trgat« podpira človek*, ki ne zasluži nobenega vi tukajšnjega prost. gas. društva dne 5. ! obzira. Zahtevamo, da se Zelenko takoj oktobra je prišlo do hudega pretepa. In« tervenirati so morali orožniki, ki so raz« gnali in razorožili pretepače. Nekemu mladoletnemu gasilcu so odvzeli samo« kres, katerega mu je posodil »vicedirck« tor» Hansi Sorschak, ki se rad hvali, da ni «bindišer» ampak Nemec. Svoječasno je bila pri njem hišna preiskava radi orožja, a brez uspeha. Odkod pa sedaj orožje. Do pretepa je prišlo, kakor trdi« jo nekateri očividci, vsled živinske pija« j nosti. Sedanji načelnik je plačeval liter DOBOVA. Na intervencijo bivšega žu I za litrom, gotovo iz veselja, da bo ostal pana g. Pavliča je končno prišel inženjer, ; še nadalje načelnik. Tri četrtine članstva da pregleda stanje obsežnega zemljišča ! ie sicer zahtevalo sklicanje izrednega ob« «Jovs» ter napravi načrt o zagrajeniu j čnega zbora, a sedanji načelnik se brani Sotle, ki ob stalnem deževju vedno iz« . to storiti, čeprav bi zadostovala že sa« stopi iz struge. To zemljišče je pravo mo tretjina in pravi, da bo sklical občni vi" č'anov-močvirje, iz katerega dobivajo kmetje v i zbor. kadar bo sam hotel. Bomo videli! najbolj suhem letu Ie malovredno seno, j PTUJ. Mestni tajnik Zelenko je stopil če pa je mokrotno, je ta «šil» uporaben zopet na plan. Ne bi se bavill s to malen« le za steljo. Nekdaj je moralo biti tod kostno osebo, ako ne bi intrigiral proti
divanjem: Naši sadovnjaki in sadna kup čija.. Zahvaljuje se tem potom vsem razstavljalccm in vsem drugim, ki so pri« pomogli do lepe zbirke domačega sadja. Zanimanje za to poučno in prekoristno razstavo je biio nadvse — majhno. Po« sebno okoličani so se odlikovali s svojo odsotnostjo — prišel ci niti eden! Od domačinov se je prikazalo okrog 15 sad« jarjev, ki so z zanimaniem sledili razgo« vorom o razstavljenih vrstah in pouč« nem predavanju. Kje so pa tičali drugi? In vendar je naša dolina izrazita sadjar« ska dolina
odstrani iz mag!strata ter se mu vzamejq vse agende, kaiti le v tem slučaju more« jo imeti slovenski volilci več zaupanja v Narodni blok.
DOL. LENDAVA. Učiteljstvo Dolnje* lendavskega okra i a je zborovalo dne 1L t m. v Dobrovniku pod vodstvom pred* sednika g. Frana Goloba, nadučitelja v. Dol. Lendavi. Med drugimi zadevami ja bila soglasno sprejeta resolucija proti odstavljanju naših nadzornikov in proti sedanjemu prosvetnemu režimu ter kri« vicam, ki se gode učiteljstvu, ki je včla« njeno v UJU, kakor tudi proti preme« ščanju učiteljstva. Tukajšnje učiteljstvij ostane solidarno v organizaciji UJU. Na« ša vrsta raste — pristopilo je osem no«
Ln izdajat«!; Konzorcij <Jnlrax Odgovorni urednik Pr. B r o i o v i & Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani
baje
v jr ■m 9 7 7	Celjsko mestno gledališče. — Dne' kovich. Viezoli, Dudovich in Baraldi) iz-1 stava »Carjeve neveste* je bila
J§«r S® 3■» V* "W*jrkfC M dni	14- t- m' 80 igrali prvi£ v tekoči sezoni vrstni komorni igralci, ki razpolagajo z vzorna in skoz in skoz temperamentna.
IV ilLL&liill ŽT	na celjskem odru člani ljubljanskega lepo barvilo in plastično ter obenem ple- j Glasbena šola t Splitu. Splitsko glas-
a •»3» fr*	dramskega gledališča. Gostovali so s menito igro. Zlasti krasno so doneli ita- beno društvo »Zvonimir* otvori 15. t. m.
. , v a	Tolstojevim svetovnim d»!om <Moč te- lijanski instrumenti Kvartet je izvajal glasbeno šolo, v kateri se bo poučeval
Repertoar beograjskega JNarodnega	CQ cm.Jčnli ..»licti iW/-liA.-in!i<*i> A-Hur kvartet, znani Rave- klavir, violina, vsi instrumenti za orke-
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Četrtek, 16.: »Firma P. B.». B. Petek, 17.: »Paglavka*. E. Sobota, 18.: »Moč teme«. C. Nedelja, 19.: »Šestero oseb išče avtor}a». Izv.
Pondeljek, 20.: »Paglavka«. A
Lhiblianska opera.
Četrtek, 16.: «Majska noč». A.
Petek, 17.: »Rigoletto*. D.
Sobota, 18.: »V vodnjaku«. »Cavalleria
rusticana». B. Kedelia, 19.: »Carjeva nevesta«. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Pondeljek, 20.: Zaprto.
Mariborsko gledališče-
Četrtek. 16.: »Pohujšanje v dolini šent-ilorjanski«. A.
Petek, 17. ob 19.30: »Carmens. B.
gledališča za tekoči teden je sestavljen, ^ v drobno kriHk ki -e na5b kvartet ter Beethovenov kvartet op.
dreieva d	'^riev "v^i i ' Ljubljani iUik že primerno oceno. Vse- 59 št. 2, ki je poln izredne lepote in mar-
orejeva oie uDijaj.», vvagnerjev <vecni	„„*;„<. htmI^v mnninnma knntnih trin*hf>nih miši.
mornar*, Verdijev <Rigoletto», Massene-
me». Ne bomo se spuščali pri celjski Boccherinljev A-dur kvartet, znani Rave-: klavir, violina, vsi instrumenti za orkester, solo petje, kompozicija in kontra-punkt. Ravnatelj zavoda bo kapelnik Ha-razdira.
Vidoričeva in Udovi^eva razstava * Sarajevu. Poročali smo že, da se 16. t. m.
i kakor se je večina igralcev popolnoma kantnih glasbenih misli uživela v svoje vloge, ki v tem globokem j Jubilej akademskega perskesra dru-
tova «Manon», Vojnovičeve ^ <Ma5karate j Tolgtojevem de]u ni90 ^ lahke. Gleda-' štra cBalkan, r Zagrebu. Zagrebško aka- _____________________________
lspod kuplja>. /.a nedeljsko zabavno ]jgka dvonma je bi)a n„bito polna< ven. demsko pevsko društvo »Balkan* slavi v Sarajevu otvori razstava dveh dalma-predstavo so predvidene poleg tega se	veljk del občinstva drame ni ra- letos 20 letnico svojega kulturnega delo- tinskih slikarjev, Emanuela Vidoviča in
srnrtnlhnnntra #T Icrrnh ione snhinkM	r	_ _ _	_ . _	...	......... ... ... ...	.	_ .
Schonthanove .Ugrabljene Sabinke>. , ^^ vg]ed ?eMr je bH tU(li aplavz Ie vanja. <Bnlkan» je edino pevsko društvo Prolog Nnšičeve proslave v Beogra- skromen, dasi bi ga bili Ljubljančani tostran Save, ki prireja letne velike tur-du. Kakor smo že poročali, se bo vršila 1 za to krasno predstavo zaslužili v naj- neje širom naše domovine. Pred kratkim javna proslava Nušičeve 60 letnice v beo- ; obilnejši meri Pričakujemo, da se gotovi je bil v Južni Srbiji. Svojo 20 letnico pro-grajskem Narodnem gledališču dne 6.; tehnični nedostatki na odru prihodnjič ne slavi s posebno prireditvijo, novembra. Za to proslavo je sestavila | pojavijo več.	j Zgodovina srbohrTatske drame. Fi-
gledališka uprava poseben prolog, v ka terem nastopijo vsi srbski dramski pisatelji od Stevana Stevanoviča do Brani-
Sprememba ▼ zagrebškem kvartetu.1 lozofska fakulteta češkoslovaške univerze Radi odsotnosti sedanjega primarija v J v Bratislavi je izdala nad 400 strani ob-
Angjela Uvodiča. Vidovič razstavi 34 o]| in 40 akvarelov, Uvodič pa 40 radirank (med njimi cikla «Split> in <Trogir*) tet 12 karikatur jugoslovenskih umetnikov.
Boitov <Ncron» v BolognL Po veličastnem lanskem in letošnjem uspehu Boitovega <Nerona> v milanski Scali se je odločil ravnatelj Toscanini za uprizo-
zagrebškem kvartetu Aranyi Fr. E. Ara-| segajočo delo docenta dr. Franka Woll- ritev te opere v BolognL Predstava se Je slava Nušiča. Na sceni se pojavijo: Joa- nyja, je zasedel mesto prvega violinista mana »Srbskochorvatske drama», ki po- vršila zadnje dni ob velikanskem številu
kim Vujič. Sterija Popovič, Atanasije Ni-! v tem kvartetu koncertni mojster zagreb- daja pregled razvoja do svetovne vojne, občinstva. Toscanini in glavni pevci: Per-količ, Matija Ban, Jovan Subotič, Laza ške opere g. Jan Holub, ki se je šolal j »Carjeva nevesta* t gdč. Gjunzjenac tile. Bertana. Journet in Carena so bili Kostič. G jura Jakšič. Kosta Trifkovič, j pri ševčiku v Pragi (za violino) in pri v Zagrebu. Na eni zadnjih repriz <Carje- j predmet viharnih aplavzov. Milorad Sapčanim, Miloš Cvetič, Milovan 1 skladatelju Janačku (kompozicija).	ve neveste* v Zagrebu je nastopila gdč.! <2enski svet*, 9. številka je dospeli
Glišič, Janko Veselinovič in Svetozar! Tržaški kvartet v Zagrebu. V ne-1 Gjungjenac, ki se je lani šolala na Duna-1 pred 14 dnevi, a vsled carinskih težkoi Mariborsko gledališče. Začetek ope- čorovič — torej vsi, ki so pisali za srb-' deljo dopoldne je gostoval v Zagrebu tr-, Ju. Kritika konstatira povodom tega na-; je tukajšnja uprava še ni mogla razpo-re «Carmen> je vsakokrat ob pol 20. in ski oder do nastopa jubilarja. Vsak od žaški komorni kvartet pod vodstvom pro-1 stopa da se je zagrebška opera obogati- j slati cenj. naročnicam. Zagotovljeno je, ne ob 20. kot so običajno druge pred- j teh bo izrekel nekoliko besed, ki sc na-1 fesorja Jankoviča. Produkcija je doka- la za pevko svežega glasu, ki jo odlikuje da bo zadeva v prihodnjih dneh rešena, stava	l našaio na razvoi srbske drame.	i zala da so vsi štirje člani kvarteta (Jan- i lepo fraziranie in iasna dikcija. Ta pred- i nakar bo upreva takoi razposlala številko.
NAJNOVEJŠI TELEGRAMI.
Beograd, 10. oktobra. (Izvirno.) »Po-jk)1do pomirjenje v Beogradu.* j— .»Vprašanje vojnega ministra bo reše-svo zadovoljivo.®
(»Slovenec* št. 233. 11. X. 1924.)
Beograd, 11. oktobra. (Izvirno.) »Palic na kolenih*. »Radikali in samostojni demokrati pobiti.*
' (.Slovenec* št 234, 12. X. 1924.)
Beograd, 13. oktobra. (Izv.) «Vlada 6toji trdno in čvrsto.»
(»Slovenec* št. 235, 14. X. 1924.)
Beograd, 14. oktobra. (Izv.) «Brez plodni razgovori o širši koncentraciji.* — «Va ti razgovori ne pomenijo nobene krize, niti kritičnega položaja za vlado.*
(»Slovenec* št. 236, 15. X. 1924.)
Beograd, 15. oktobra. (Uradno.) »Danes je vlada gosp. Davidoviča podala demisijo.»
(Posebno izdanje »Slovenca* 15. oktobra 1924.)	M. A. C. *
*	Naš kralj pokrovitelj st. groba. Danes prispe v Beograd posebna delegacija h Jeruzalema, da izroči našemu kralju Aleksandru najvišje odlikovanje jeruzalemskega patrijarha. Kakor se poroča, bo delegacija naprosila kralja Aleksandra, da sprejme pokroviteljstvo nad sv. grobom.
*	Novi argentinski poslanik v Beogradu. V Beograd je prispel novoimenovani poslanik Argentinije, ki izroči kralju te dni svoje poverilne listine.
*	Še! oddelka za narodne manjšine ▼ Beogradu. Te dni je dospel v Beograd šef oddelka za narodne manjšine pri Zvezi narodov g. Colban, da se informira o gotovih vprašanjih, ki interesirajo njegov oddelek. Ob priliki svojega bivanja je izjavil, da so odnošaji naše države z merodajnimi faktorji pri Zvezi narodov zelo prisrčni. Colban je posetil razne strokovnjake pri ministrstvu za zunanje zadeve ter se informiral o stanju manjšinskega vprašanja. Bil je sprejet tudi od ministra Marinkoviča ter povabljen k njemu na obed. V torek zvečer je iz Beograda odpotoval v Atene.
*	Zakon za pomoč nezaposlenim. Ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo načrt zakona za pomoč nezaposlenim. Načrt je bil te dni odposlan vsem delavskim zbornicam v naši kraljevini, da ga pregledajo in stavijo eventualno nove predloge.
*	Novo zvišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin v Avstriji. Kakor' poročajo dunajski listi bodo v Avstriji v i kratkem poštne, brzojavne in telefonske j pristojbine zopet zvišane.
*	Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani po dolgi bolezni g. Anton Šeme, poštni poduradnik v pok. in hišni posestnik. Pokojnik je bil splošno priljubljen in zelo ljubezniv človek. Pogreb bo danes ob 3. popoldne iz Kopališke ulice št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. — V sredo je preminula v Ljubljani gospa Marija Majdič, roj. Ertl, dobra in skrbna gospodinja. Zemske ostanke prepeljejo' danes ob 4. popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomin, žalujočim Baše zožalje!
*	Majka bratov Pelkoričev. Dne 13. tega meseca so pokopali v Beogradu gospo iAleksijo Petkovič, mati petorice bratov Petkovičev, ki so dali svoje življenje domovini v svetovni vojni. Pehotni major Miljutin je padel 15. novembra 1914. v bitki na Konatici. Aleksander, rezervni pehotni kapetan dne 6. avgusta 1914. pri Šabcu, Mikola, pehotni kapetan. je bil težko ranjen pri Požarevcu in ie umrl 1. oktobra 1915., Svetozar, rezervni po-! ročnik, ie padel istega dne, Vladimir,' kaplar, pa je umrl v Skadru za časa umikanja srbske armade skoai Albanijo. Strta od bolečin in kakor okamela je dobivala majka Petrovič vest za vestjo, da ji pada sin za sinom. Tekom enega leta se je odprlo pet grobov, ki so ji odvzeli pet i pad, pet liubljencev. Petkrat je umirala tona s svojo deco, sedaj pa je legla tudi bm. strta duševno in telesno, k večnemu počitku. Deset let ie bila priklenjena na bolniško postelj in kadar je prišla k se- i K je neprestano spraševala, ali so vse J to strašne sanje ali čista resnica. Sedaj,! po tolikih bolestih, je odšla ta novodob-! na majka Jugovičev. k svojim sinovom. I li so jo napravili slavno mučenico.
*	Povratek muslimanov v domovino.; (V zadnjem času se v velikem številu vra-1 Eajo naši izseljenci, ki so po končani svetovni vojp.i odpotovali v Turčijo iz Južne Srbije. Sandžaka. Bosne in Hercegovine. Vračajo se z odobritvijo našega posl-mištva v Carigradu. Vsi došleci naglasa jo, da nameravajo sedaj trajno ostali .v naši državi, ker so pogoji za" življenje y Turčiji zelo težki.
*	Turistovska obmejna cona. Ker bodo femnlu zaključena pogajanja, ki se vrše na Dunaju za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo, nameravajo naši delegafje ob tej priliki (sprožiti tudi vprašanje o turistovski obmejni coni. Upati je. da se bo tudi to .Vprašanje ugodno rešilo, kajti od njega zavihi "V--Veliki meri razvoj turistike v Obmejnih predelih.
*	Kje je povišek na draginjske doklade Sa upokojence? Iz vrst upokojencev nam pišejo: Vsi listi so poročali, da se upo-I kojencem povišajo draginjske doklade in povišek tudi takoi izplača. Izkazalo pa sc | je vse zopet samo kot obljuba. Naše trp-j Ujenje je pri kraju. Postopanje z dcslu-
! ženimi državljani presega že vse meje. j Zima trka na vrata, a tisoči starih do-služenih upokojencev, železniških invalidov in njihovih svojcev s kron?ko pokojnino in nezgodno rento so brez sredstev na cesti, dočim zahtevajo upniki, ki so jim v dobri veri kreditirali živila in drugo, odplačilo. Poživljamo celokupno vlado, da nam takoj izplača zvišane draginjske doklade in uredi naše pokojnine po zdravi valuti, sicer se bomo morali obrniti na Društvo narodov s prošnjo, da nam priskoči v zadnjem trenutku na pomoč. Pričakujemo, da bo ta javen apel zadnji in da se resno začne delati na tem, da se starim upokojencem vseh vrst ter železniškim invalidom uredijo njihove pokojnine in nezgodne rente enako onim, ki stopajo sedaj v pokoj.
*	Brezplačna reklama. Včerajšnji »Slovenec* je priobčil kot reklamo za *Ju-trove* romane sliko, ki je imela ta uspeh, da so včeraj tudi klerikalci pridno kupovali »Jutrove* romane, zlasti pa roman »Veliki inkvizitor* in »Lucifer*. Škoda le le, da je »Slovenec* Izpustil reklamo za naš roman »Papeževa hči*. Morda so mu to dobrohotno svetovali gospodje iz škofove tiskarne, ki so pri ponatisu tega romana — sami sodelovali! Posebno veseli smo »Slovenčeve* reklame tudi za »Patra Kajetana*, ker je ž njo tako podprl tudi brezplačno propagando, ki se vrši zanj po spovednicah, da smo ga pri-morani izdati radi izredno velikega povpraševanja še v posebni knjigi. V zahvalo za reklamo v škofovem listu pa smo obljubljamo, da bomo mi skrbeli za brezplačno reklamo za dobro slivovko in bri-njevec, ki ju začenjajo kakor vsako leto tudi letos baš te dni kuhati v škofovih zavodih.
*	Iz vrst upokojencev nam pišejo: Z nakazovanjem novih <zvišanih> draginj-skih doklad upokojencem se je že pričelo. Visoka vlada sporazuma pa je stvar uredila tako. da jih bo le manjše število prejemalo primerno zvišane draginjske doklade k pokojnini. Vsi nižji upokojenci, kakor oficijanti in sluge ter njih vdove pa bodo odslej dobivali znatno nižje mesečne prejemke. Tako se zdi prav vladi reda in pravice. Pa vsaj ne pričakuje, da jo bodo kruto prizadeti radi tega še celo slavili?
*	Kako dolgo še? Pod tem nestrpno prosečim naslovom obvešča včerajšnji <SIovenec> svoje lahkoverne bralce o zo-petnem zločinu Orjune v Jaršah pri Domžalah. Domžalske Orjunr.se dolži napada
, na mirne krščansko-katoliške fante in ' jim je naprtil celo cnekegai ranjenca. Da ta pobožna laž ne ostane nerazkrin-kana, podajamo v naslednjem resnico o dogodku: Štirje domžalski Orjunaši so spremili trojico radomeljskih do Jarš, kjer so se poslovili. Pred šolo je bila zbrana fantovska gruča, ki je pozdravila j Orjunaše z -rDober večeri?. Orjunaši so I odzdravili ter nadaljevali pot domov. Ko- i maj pa so bili oddaljeni kakih 50 kora-kov od gruče, so zaslišali klic: »Auf biks,! Orjuna!> V tem trenutku ie tudi počil strel, kateremu so sledili še 3 do 4. Iz-! živali in streljali so krščansko-kntoliški > mladeniči v gruči prde šolo, kar je tudi razvidno iz smeri strela na hiši št. 4, ki bi kmalu postal usoden za malo dete, speče za pečjo. Ta strel je bil očividno namenjen radomeljskim Orjunašem, ki so baš tedaj zavijali okoli ogla. Po strelih so junaški napadalci pobegnili. Kam je izginil v nogo ranjeni »neki mladeniči, bo vedel pač pobožni cSlovenec>, ali pa vsaj tigri v Beogradu. Če pa ne ti, pa vsaj kaka domžalska čenča, kateri naj se »Sloveneo zahvali za svojo najnovejšo blamažo.
*	Kranjske novice. Na godovanju gospoda Makso Jocka se je nabralo za Narodni dom v Kranju znesek S32 Din. Posnemajte! — Sokol in Čitalnica priredita v čitalniški dvorani plesne vaje za vse sloje pod vodstvom plesnega učitelja gospoda Metoda Mnvrja. — Tukajšno gimnazijo so znpu?!ili profesorji gsr. Zivojin Milow!j?vič, dr. Fran Pregelj, Ivan Ambrozij in telovadni učitelj Vaclav Držaj. Na novo na so došli profesorji Kolar, Kovač, Milač. Plut ter telovadni učitelj Žagar. Sreski šolski nadzornik Pečjak je pretepeni teden nastopil svoje mesto.
*	Sa državni kmetijsik šoli v St. Jurji; i ob j. 2. je za 11 mesečni tečaj, ki začne' 10. novembra, nekaj mest, med temi nekaj polprosfih (to je mesečna oskrbnina 34.50 Din). Kdor želi še to leto vstopiti in še ni vlož;l prošnjo, naj to stori najpozneje do 1 novembra.
*	Izseljenska kvota za Ameriko izčr- j para. Na ministrski seji v torek je mi-i nister za socijalno politiko sporočil, da je I javil vsem svojim podložnim organom, da j je kvota izseljencev v Ameriko za letos | že popolnoma izčrpana. Ministrski svet j je nadalje osvojil predlog ministra za so- > cijalno politiko, da se v svrho prepreče- j nja nadaljnje korupcije odobrijo vse proš- j nje za parobrodarsl-e koncesije za pre-' važanje izseljencev v Ameriko.
*	Pravilno postopanje. Tz Vršca poro- j čajo. da je tamošnja policija zaprla tr- I govsfea in druga podjetja vsem onim tu- i jim državljanom, ki nimajo dokaza, da j so optirali za našo državo. To so večino- ! ma ljudje, ki so se povsod izkazali kol : izvrstni sovražniki države, oblasti in j kralja.
*	Vojake, podčastnike iu ra^nike-S!,,. -venre, ki so služili v letini 10in. do 1917. ' pri bivšem 67. pespolku v Celju, vljudr.o naprošamo, d.-i javijo svoje naslove na upravo <.Ju'ra> pod c Tehniku I917.>
*	Ugodna prilika. Zaradi opustitve trgovine, se v manufakturno-modni trgovi- j ni Jos. Bedrač. Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, prodaja, dokler traja zaloga, vse j ker dobimo Iiajcecejie in najfiUejSe svilene blago po vsaki sprejemljivi ceni. 2187 j flor-nogavice, dalje noeavice vseh vrst za go-
*	Smrtna nesreča. Iz Sevnice nam pi- j spode, damske in moške rokavice, naramnice,
Nikamor drugam
šejo: Dne 14. t. m. je neki avtomobil iz Hrvatske vozil z veliko brzino skozi vas Radno in povozil 15 letnega dečka Kozinca. Nesrečnež je nesel kostanje v Sevnico in se ni mogel več pravočasno izogniti. Bil je takoj mrtev. Kozinc je edini sin vdove v vojni padlega posestnika Kozinca iz Orl.
*	Žrtev pretepa. Pri Sv. Roku pri Sevnici so se fantje stepli. Med pretepom je bil neki Medvedšek iz Ligarskega Ur-ha tako močno ranjen, da je par dni pozneje umrl v SevnicL
•	Prijeta lopova. Zandarmerija v Trebnjem je prijela v pondeljek zloglasna tatova, brata Franca in Rudolfa Kržolj. doma od nekod z Dolenjskega. Ukradla sta namreč v Litiji dve kolesi in odpeljala brejo kravo. Ker pa je postala krava medpotoma preveč utrujena, sta jo privezala blizu Sv. Križa za obcestno drevo in odhitela s kolesi naprej. Eno izmed koles je dobil oškodovanec nazaj, drugo pa je Rudolf pred aretacijo prodal. Ker so se zadnje čase v okolici Litije vlomi stalno j>onavljali, upa oblast, da je dobi-
trese, vezenine, gumbe, svilene trakove, elastiko itd. samo pri tvrdki
ALBIN TUHH, PrsŠErncsa ulico W.
21 prestopkov cestnega policijskega reda, 2 nezgodi, 2 deložaciji in 1 telesna po* škodba. Aretacije so se izvršile tri in si* cer: 1 neplačan užitek in 2 prestopka po* stopanja.
u— Nesreča. V torek dopoldne je pri* peljal po Dolenjski cesti z dvovprežnim vozom 39*!etni hlapec Ivan Sribar iz La* verce, sod vina. Nasproti mu je prišel na kolesu natakarski vajcncc Ernest Kobal, ki je peljal poleg sebe na kolesu tudi 12* letno sestro Hildo. Nasproti vojaškega strelišča pa je kolesarju nenadno kolo izpodrsnilo in brat ter sestra sta padla ravno pod konja Sribarja. Konji so sc pri tem splašili ter zdrveli tako nesreč* no, da sta šli dve kolesi mali Hildi čez prsi in levo ramo. Deklica je dobila tež* ke poškodbe. Bila je prepeljana v bolni* co z rešilnim vozom in je le malo upanja da bo ostala pri življenju. — Bečan
Alojz, samski dclavcc iz Dravelj, je dne la v roke nevarna ptička, ki sta soudele- j 13. t. m. popoldne podira! na travniku žena tudi na vlomu pri trgovcu Lajovicu , posestnika Franca šušteršiča v žapužah v Litiji, koder je bilo ukradenega za j hraste. Neko deblo se je na Bcčana pre* okrog 50.000 Din manufakturnega blaga, i valilo in ga stisnilo za spodnji život. Pre Oba nevarna ptička sta bila predana | peljan jc bil istotako v bolnico. — V to* okrožnemu sodišču v Novem mestu. j rek dopoldne je postala žrtev nekega ne* Arefarita bolgarskih špijnnov. Te dni previdnega ko'csarja na križišču Reslje*
sta bila v Nišu aretirana dva bolgarska špijona, ki sla prestopila našo mejo po nalogu Mncedonskega korr.iteta. da izvr-
ve in Sv. Petra ccste 33--lctna zascbnica Josipina Rozman. Kolesar je pridrvel proti njej in jo zadel ter močno ranil na
šila atentat na neke osebnosti bolgarske glavi. Tudi ona jc morala vsled poškodbe
zemljoradriške stranke, ki se nahajajo v naši državi. Špijona sta se najprej nahajala v Negotinu. kjer sta umorila nekega pristaša bolgarske zemljoradriške stranke. Iz Negotina sta odpotovala v Niš, kjer sta se izdajala zn bolgarska begunca. Na ta način sto prišla v stike s pravimi bolgarskimi begunci. Ker pa je bilo njih ponašanje oblastim sumljivo, sta bila oba Bolgara aretirana in odvedena v Beograd.
Iz L|Tjb!?ane
u— Javnosti v vednost. Ženska mest* na C. M. podružnica v Ljubljani sporo* ča, da je ministrstvo podaljšalo rok sre* čolova do 15. decembra t. 1. Vsi oni, ki so dobitke zadeli, naj hranijo številke do 15. dccembra. Ko poteče rok, se bodo dobitki dobi'i v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Narodni dom.
u— Razpis stavbinskih in obrtniških del. Mestni magistrat razpisuje oddajo stavbinskih in drugih obrtniških del pri adaptaciji delavnice mestne plinarne v svrho povečanja iste ter napravo stano* vanj. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica 1. Ponudbe je vložiti najkasneje do dne 23. oktobra 1924. opoldne pri imenovanem uradu.
u— Himen. Poročil se je gosp. Pavel V c 11 a c h e r, prokurist tvrdke «Balkan* z gdč. Zinko R e s n i k o vo, hčerko viš* jega nadupravitelja Rcsnika. Čestitamo!
u— Reven dijak brez sredstev prosi dobrosrčne gospode in gospe za podporo v svrho nabave očal, ker drugače ne mo* re študirati. Prispevki naj se pošljejo v upravo «Jutra».
u— Pevsko društvo «Slavec» priredi v nedeljo dne 26. oktobra oh 7. uri zvečer v sokolski dvorani na Viču koncert umet nih in narodnih pesmi.	2203
u— Cvetlični dan za šentjakobsko knjižnico prirede Šentjakobčani dne 31. oktobra in 1. novembra.	2300
u— Sveženj ključev je bil izgubljen. Odda naj se v upravi »Jutra*. 2197 u— Najlepše knjige, slovenske, srbo« hrvatske, češke, ruske, nemške, italijan* ske, francoske in angleške, izposoja vsak delavnik od 4. do pol 8. ure zvečer Šent« jakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg št 11. Vstop vsakomur prost, kdor sc zadostno legitimira.	2201
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 poneverba, 1 golju« fija, 2 prestopka ka'jenja nočnega miru.
iskati zdravniško pomoč.
u— Žrtev sikohola. Sinoči je prišla v gostilno «Pri malem slonu* v Vodmatu 45*!ctna posestnikova žena iz Dobrunj Marija Dimnik ter je zahtevala pijače. Ker jc bila močno vinjena, je gostilničar odklonil njeno zahtevo ter jo pozval naj zapusti gostilno. Dimnikovi jc kmalu na* to postalo slabo, vlegla se jc na klop in prisotni so opazili, da jc njeno stanje težko. Poklicali so stražnika, pod katere« ga vodstvom se je takoj pričela rešilna akcija. Bilo je zaman. Žena jc umrla in pozvani pol. zdravnik dr. Avramovič je mogel le konstatirati njeno smrt Gre očividno za težko alkoholno zastrupijo« nje. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
u— Tatinski spremljevalec. Na glav* nem kolodvoru se je pridružil Luciji Zin* goni, ki jc prišla v Rožno dolino obiskat sorodnike, neznan moški in sc ji ponudil v torek zvečer, da ji pomaga nesti prt« ljago na dom. V veži hiše št 114 v Rož* ni dolini, pa ji je izmaknil za 1000 Din raznih vrednosti in brez sledu izginiL
Golombo Ceyion Tea
med dobrimi najboljši!
Iz Ceija
c— Osebna vest. Na državni realni gimnaziji v Celju jc nastavljen kot na« domestni učitelj za matematiko in fiziko g. I. Medvcš, ki je bil dosej na idrijski realki.
e— Tedenski izkaz o nalezljivih bo* leznih od 5. do 12. oktobra 1924. za me« sto Celje: Škrlatica: od prejšnjega ted« na ostali 4, na novo zbolela 2, ozdravlje« na 2, ostali v nadaljni oskrbi 4. Ušen: na poročali, kako kruto je obsodilo goriško novo obolel 1, ostal v nadaljni oskrbi 1. 1 sodišče odgovornega urednika »Goriške e— Policijska kronika. Ani Jeretin, Straže* radi nekega članka, v katerem
izjavil, da je zaposlen v ljubljanski pH« narni ter je prišel v Celje na dopust. Končno pa se je izkazalo, da je brez sredstev in da jc pobegnil iz Ljubljane radi dolga. — Aretiran ie bil glasovirski igralcc R. S., ker je grozil kapclniku ka« varne »Evropa* s sifonsko steklenico in ker je v vinjenosti razgrajal, se hotel od> peljati z vlakom iz države ter zapustiti v Celju večje dolgove. Oddan je bil v zapore celjskega okrožnega sodišča.
Iz Maribora
a— Volitev novega župana se bo vrši* Ia začetkom prihodnjega tedna. Občin« ske volitve so namreč postale šele v to« rek pravomočne, tako da se mora izvršiti volitev novega župana najpozneje v sre* do dne 22. oktobra. Stari občinski svet seve nc bo imel več seje, čeprav še ni končal obširnega dnevnega reda iz zad« nje seje.
a— Otvoritev predavanj ▼ »Ljudski univerzi«. V torek je bilo prvo predava« nje v »Ljudski univerzi«. Predsednik te« ga koristnega društva, ki lahko veliko stori za smotreno izobrazbo širših plasti našega mesta, g. inž. Kukovec, je posve« til prvi večer vprašanju: kaj hoče in ka« ko naj deluje «Ljudska univerza*? V svojem predavanju je razvil lepe misli zlasti o vzgojno » etičnem pomenu «Lj. univerze* in pokazal, kako lahko ta na« prava združuje razdvojene sloje in jih vodi k velikim kulturnim ciljem. V eni prihodnjih številk bomo obelodanili kra« tek izvleček iz tega lepega predavanja.
a— Socialna anketa se je vršila v sre« do zvečer pod predsedništvom župana Grčarja na mariborskem magistratu, ka* tere se je udeležilo okoli 50 oseb. Za« stopano jc bilo celo vojaštvo. Po dalja debati se je izvolil odbor treh gospodov, Ribarič, Ošlag in Stanjko, ki bodo nada« Ije preštudirali vprašanje, ali naj se ak« cija pretvori v društvo, oziroma izpelje v okviru zadruge ter bodo o tem poro« čali na novi anketi. Pozornost je vzbudi« lo dejstvo, da se te važne socialnc anke« te, ki naj bi zgradila dom ubogih za ma-> riborske revne brezstanovalce, ni udele« žil nobeden SLS poslanec iz Maribora, čeprav jih biva v Mariboru par, in mora takšna akcija uspeti le tedaj, če jo tudi država resno podpira. Toda klerikalni poslanci in tudi ostali SLS voditelji niso pokazali nobenega zanimanja za social« no bedo.
a— Vodstvo srednje kmetijske šole *
Mariboru je odložil ravnatelj Vinarske in sadjarske šole g. Andrej Žmavc. Kme< tijsko ministrstvo je bilo brzojavno na* prošeno, da čim prej imenuje kmetijski šoli ravnatelja in ostalo potrebno učno osobje, ker je bilo včeraj že vpisovanje novih učencev za prvi letnik, vendar še ni urejenih cela vrsta nujnih predpogo* iev, da bi sc mogel vršiti redni pouk. Letos bo imela šola že tri letnike. Da ne bo nesporazuma, omenjamo, da g. Žmavc vodi scve še naprej kot ravnatelj Vinar* sko in sadjarsko šolo, v katere poslopju pa sc nahaja začasno tudi srednja kme* tijska šola.
Glasbena Matica v Mariboru je radi koncerta »Ljubljanskega Zvona*, ki se vrši 20. oktobra v Gotzovi dvorani preložila svoj za isti dan javljeni občni zbor na poznejši čas.
a— Vstopnice za koncert »Ljubljan« skega Zvona* v Mariboru dne 26. t. m. se dobe v predprodaji v trgovini g. Zlate Brišnikove.	2202
Iz Primorja
Druga obsodba odgovornega urednika «Goriške Straže». Pred par dnevi smo
stanujoči v Cankarjevi ulici je ukradla dne 4. t. m. neka nepoznana ženska iz predpasnika 1 bankovec po 100 Din in 6 bankovcev po 10 Din. Tatico zasledu* jejo. — 42*Ietni Anton Korošec iz Št. Lovrenca v obč. Majšperg je bil dne 14. t. m. aretiran na Ljubljanski cesti kot nadležen berač in alkoholik brez stalnega bivališča in sredstev. Korošec sc je celo v pijanosti aretaciji uprl. — 19»!etni F., brezposelni dclavec z Metlike jc bil dne 15. t. m. aretiran v hlevu hotela Skober* ne radi potepuštva. Stražniku je prvotno
Palma kaučuk pe"e in
l
g-.
omogočajo elastični, tihi hod, fitedi o Vaše noge in *še obutev ter so trpežnejši nego tisnie.
se očita navedenemu listu hujskanje soci-jalnih stanov. Sedaj se je moral isti obsojenec zagovarjati vdrugič radi pisave svojega lista in sicer topot radi sestavka «Zakai plačujemo davke?* Pri tej razpravi je bilo izvršenih tudi več uradnih nekorektnosti, ki pa so seveda padle v breme odgovornega urednika, kateri je bil vnovič obsojen na zapor in denarno globo, v konkretnem slučaju na pet mesecev ječe in 100 lir globe. Obsodba pa se je izvršila zato, ker se je list zavzemal za to, da kdor plačuje davke, ima pravico zahtevati šole v materinščini...
*	Kako so fašisti zmagali v Marezigah. V istrskih Marezigah so se vršile prošlo nedeljo občinske volitve, za katere je bilo vpisanih 940 volilnih upravičencev, od katerih ie prišlo na volišče samo 559 voli!-cev. 3S0 glasov so dobili fašisti, 179 pa gospodarska lista. Tako je bila fašistom v Istri zopet enkrat mogoča »zmaga* rad nasprotniki.
*	Redni pouk na tolminskem učiteljišču prične v letošnjem šolskem letu v pondeljek, dne 20. oktobra.
*	Nesreča z lovsko puško v Matenji vasi. Dne 13. t. m. se jc pripetila v Matenji vasi blizu Trsta strašna nesreča v lovsko puško Neki lovec iz Postojne je ta dan prišel v Matenjo vas po opravkih. Prinesel je s seboj nabasano lovsko puško, katero je postavil pred hišo posestnika Jožefa Sabca. Medtem, ko je bil lovec v hiši. je zunaj počil strel in ko je lastnik puške prestopi! hišni prag, je našel Sabca na tleh mrtvega s prestreleno glavo. Kako se je nesreča pripetila, se ne da natančno dognati, sodi se pa, da se je nesrečnežu sprožila puška v roki in ga je zadel naboj naravnost v glavo.
*	Sleparija potom hipotekarne vknjižbe. Na ovadbo kavarnarja Alojza Boschi-ana jc bil v Trstu aretiran 26letni Jos. Bregatto, ker je potom ponarejene hipotekarne vknjižbe opeharil imenovanega kavarnarja za 40.000 lir. Bregatto sc nahaja že pod ključem v tržaških zaDorili.
V treh dneh po zraka iz Evrope v Ameriko
ZEPPELIN JE SREČNO PREPLUL ATLANTSKI OCEAN. — TRIUMF
MODERNE TEHNIKE.
Po srečno prestani vožnji, ki je tra številko «L 126», in to je «Z. B. III>, jala nekaj nad tri dni, je včeraj popol- ki bo odslej služil svojemu namenu dne zrakoplov «Z. R. 111» srečno pri onstran Atlantskega oceana. Dr. Ecke-stal na letališču Lakehurst v bližini ner je s svojo posadko srečno prepe-
New Yorka ob navdušenem pozdravljanju stotisočglave množice.
S poletom «Z. R. 111» se začenja, to lahko mimo trdimo, nova era v razvoju svetovnega prometa. Odpirajo se nam dalekosežne perspektive za bodoči razvoj neizčrpnega človeškega duha. Človek si je zasužnjil zemljo, izrabil nepregledno morsko ravain in se končno povzpel tudi v zračne višine, vse to, da izboljša zveze med posamez nimi deli našega planeta. Morje mu je postaJo pretesno. Tisočletja je stremel za tem, kako bi posnemal ptiča in letal, letal ... Polet iz Evrope v Ameriko ni za
ljal zrakoplov v Lakehurst in ga izrc čil novim lastnikom. S tem je storil svojo dolžnost in se sedaj povrne domov.
Z. R. III. se ie dvignil v zrak v nedeljo zjutraj ob 8. v Friedrichshafnu ob Boden-skem jezeru in takoj ubral južnozapadno smer proti Biskajskemu zalivu. Nad Azo-rih, zanj približno polovico poti, je bil v pondeljek popoldne. Od tod je letel dalje v zapadni, potem pa polagoma v severo-zapadni smeri. V tem delu Atlantika ga je zalotil vihar, vsled česar se je moral obrniti bolj proti severu. V torek popoldne je bil nad Novo Fundlandijo v višini Ha-lifaxa. Tu se je imel boriti z gosto meglo
ti as sicer nič noveea. Atlantski ocean j rvflcd ,česar je moraI zmanjšati hitrost.
Ustavd je tudi en motor in nadaljeval vožnjo samo s tremi. Kaj je bilo temu vzrok, se še ne ve. Tekom srede dopoldne po srednjeevropskem času je zrakoplov letel nad Bostonom v južnozapadni smeri proti svojemu cilju Lakehurstu, kjer je brezhibno pristal ob 3. popoldne.
Celo brodovje ameriških letal se je dvignilo, ko je prišla brezžična vest, da se Zeppelin bliža ameriški obali, in mu je poletelo nasproti. Obkolil' so ga in kot zmagovalca iz bitke privedli v veličastnem sprevodu na letališče. V zraku oglušujoče brnenje motorjev, na tleh pa nav-
je že preletel drzen letalec pred par leti. Toda svojo pot je napravil v etapah, z daljšimi presledki in na vsej poti so ga, spremljale ladje, da bi mu bile vsak hip na razpolago, ako bi se mu kaj pripetilo. Pred par tedni sta ameriška letalca končala svoj polet okoli sveta in napravila zadnjo pot iz Evrope v Ameriko v velikem loku proti severu in pristala na Grenlandiji in Labradorju. Toda v enem poletu, skoraj v ravni črti, tam, kjer je morje najbolj široko, ga ni prevozil v zraku doslej še nihče. In baš zaradi tega je naravno, da je polet Zeppelina vzbudi! po vsem svetu tako velikansko senzacijo!
c Z. R. m» je naročila Amerika v ladjedelnici v Friedrichshafnu v Nemčiji na račun vojne odškodnine. V smislu določb versaillske mirovne pogodbe se imajo delavnice in hangarji ob Bodenskem jezeru po srečnem poletu Zeppelina v Ameriko demontirati. Zadnja zračna ladja, ki je zapustila delavnice ob Bodenskem jezeru, ima
šala, ko ga je nad sipino Sable Island za« jela gosta megla in so delovali le trije motorji. Zadnji del svoje vožnje je letel s povprečno brzino 70 do 100 km na uro.
Pri tej priliki bodi omenjeno, da je bil Zeppelin zavarovan pri neki rnona« kovski družbi za 600.000 dolarjev in ie moralo podjetje plačati kot premijo 3(5 tisoč dolarjev. Zavarovanje jc trajalo od trenutka, ko je zapustil «Z. R. III.» han« gar v Friedriohshafnu, pa do momenta, ko ga spravijo v hangar v Lakehurstu. Nemčija se je morala obvezati, da bo plačala 10 milijonov zlstih mark Amcri« ki, ako nc bi zrakoplova oddan v naj« boljšem redu novim lastnikom. Zato jc unjljivo, da so tako skrbno pazili nanj, da sc mu kaj ne pokvari.
ženske nevarne opekline ln so jih morali prepeljati v bolnišnico. Drugi avljatik, Pe-rin, je zadobil pri padcu hude rane in le-
hidroplan iz ravnotežja. Iz mesta so dobro videii, kako se ie eno krilo letala hipoma streslo in nekoliko zvilo, potem
Anatoi France na mrtvaškem odru
Francoski pisatelj Anatole France je umiral že od prošlega petka. Ves ta čas je ležal v nezavesti. Le včasih jo prišel k sebi in kadar se je to zgodilo, je mrmraj nerazumljive besede o materi in ženi. Ponovno je vzdihnil-»Umiram, kmalu bo konec.s- Od nedelje zjutraj se je boril s smrtjo. Kratek čas predno je izdihnil, ga je zvil krč. Potem je zaklicali »Mati, mati!» Ob 11. uri 2G minut Ee je poslovila duša od telesa. Pri tem prizoru sta bila navzoča samo njegova žena in hišni zdravnik. Ta mu je tudi zatisnil oči, ki so ostale široko odprte.
Po smrti so starčka, katerega je
ži v bolnišnici v nezavesti. Dvomijo, da i pa da se je aparat prekucnil in bil namab bo ostal pri življenju.	ves v plamenih in črnem dimu.
Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Pojas-	-
nila more dati le letalec Perin, ako osta- X Ogromna tatvina na pošti v Rine sploh živ in ako se zave pravočasno, mu. Rimska policija je prijela družbo ta-Ve se le, da se je aeroplan dvignil v Puli! tov, ki je sistematično plenila poštne pošiljke, posebno denarne, ali sicer ponarejala ziieske in dvigala denar. V enem slučaju gre kar za vsoto 300.000 lir na škodo Banke Commerciale. Glavni krivec je neki Camillo Grilli, čevljar, ki je pred kratkim predal svojo trgovino in živel zelo potratno, kar je vzbudilo sum
in krožil v velikih lokih nad južnim delom Istre. Poveljnik letalske postaje v Puli pravi, da je po njegovem mnenju iz- i ključeno, da bi bil aparat slab, ker ga jc pred poletom sam preizkusil ia ugotovil, j da je v najbol.šem redu in da motor de- ■ luje brezhibna Sklepajo, da jc moral naj-; brže letalec v naglici, ko je aeroplan na- J in so mu tako prišli na sled. V zadevo stn pravil nad Rovinjein prav ozek lok, pri-: vpletena tudi dva poštna uslužbenca, najeti za napačno krmilo in tako spraviti i dalje en lekarnar in en gostilničar.
Nekaj opomb k načrtu stanovanjskega
zakona
dušene ovacije stotisočglave množice, ki. bolezen telesno popolnoma izčrpala, je vriskala veselja, ko se je Zeppelin ve-' preoblekli v belo košuljo in ga polo-ličastno približal par sto metrov visoko' žili na posteljo. Roke so mu prekrižali
!na prsih, obraz pa so pokrili s pajfio-lanom. Pokojnikova žena se je umaknila v svoje prostore in se je izolirala od ostalih. Njena soba stoji tik dvorane. v kateri leži na mrtvaškem odri
in se v mogočnem loku spustil na tla. Valujoče morje mahajočih robcev in klobukov in navdušeno vsklikanje gledalcev je pozdravilo posadko «Z. R. 111.» in jo tako le deloma poplačala za njen trud in naporno tridnevno vožnjo, ki so jo pre- mrlič- Ta soba je polna starinskih
bili v razmeroma tesnem prostoru visoko v zraku, več tisoč metrov nad neizmerno planjavo Atlantskega oceana!
predmetov in je vanjo dovoljen d os ton le nekaterim izbrancem.
Po smrti so zdravniki raztelesili Franceovo truplo. Vdora je dovolila, da mu odvzamejo možgane in je pristala na to, da mrliča balzamirajo. Takoj ko je bilo to končano, je prišel neki kipar iz Toursa, ki je p°sn6'> ma-sko pisateljevega obraza in mojstrovo desno roko.
ProcTam pogrebnih svečanosti še ni natančno določen. Bržčas prepeljejo truplo za 24 ur tudi v vilo Said, kjer je pis?te!j živel zadnja leta. Oporoka se odpre v navzočnosti pisateljevo družine, prenos smrtnih ostar.kov k zadnjemu počitku pa bo v soboto ali nedeljo.
«Z. R. III.» je zgrajen kot prometni Zrakoplov in pripravljen za prevažanje 20 do 30 potnikov. V njegovih ce.icah je prostora Za 70.000 kubičnih metrov plina helija, ki nosi vso težo Zeppelina. Zra« koplov je dolg približno 200 metrov. V sredini je 27.64 metrov ši:ok in 31 visok. Po obliki spominja na ciga-o. Zrakoplov obstoja v glavnem iz močnega ogrodja in trdega aluminija, prevlečenega z lah« kim a trdnim blagom. V notranjosti se nahaja več celic, napolnjenih s plinom. Ako bi se ena ali druga cclica raztrgala, ostanejo ostale nedotaknjene in Zeppe« lin še vedno lahko nadaljuje svojo vož« njo. Pod zrakoplovom samim se nahaja« jo gondole za posadko in potnike. Vse gondole so iz lahkega, a trdnega materia«
la in prevlečene z blagom, deloma tudi z lesom. Vsi prostori so veliki in zračni in imajo velika steklena o,<r..v, iz katerih lahko vidiš na vse strani in opazuješ pa« noramo pod seboj.
Ob normalnih zračnih razn.erah ima «Z. R. III-Tc do 50 ton nosilnosti Vsi mo« torji razvijajo do 2000 konjskih sil. Ako delujejo vsi štirje vijaki z vso silo, leti Zeppelin s hitrostjo 127 km na uro, to pa ob popolnem brezveterju. Ako piha j za njim ugoden veter, se naravno stop= njuje hitrost. Tako je letel Zeppelin po brezžičnih brzojavkah proti Biskajskciiiu zalivu s hitrostjo 160 km. Ko je priče! zrakoplov na zadnji četrtini svojega po« leta v viharni pas, se je seveda cnižala njegova hitrost, ki se je še bolj zmanj«
Letalska nesreča v Kovin j u
V torek dopoldne se ie pripetila v Ro-vlnju v Istri velika letalska nesreča, ki je zahtevala tudi žrtve. Okrog pol 11. je letelo nad mestom vodno letalo, pripadajoče letalski postaji v Puli. Aeroplan je krožil nad mestom precej nizko. Naenkrat sc je prevrni! in strmoglavil na tla. Obenem se je vnel bencin in ovil aparat v gost dim. Letalo jc padlo skoraj navpično na neko hišo v ulici Nazario Sauro in razbilo streho. Pri tem se jc vsled brizgajočega gorečega bencina vnela hiša in polagoma zgorela. Ogenj se ie razširil tudi na sosedni dve poslopji, ki sta tudi začeli goreti.
Aparat je popolnoma zgorel. V letalu sta bila dva avijatika, Dante Caselli in Luigi Perin. Caselli ie popolnoma zgorel in je padlo na tla skupaj z aeroplanom negovo popolnoma zogljenelo truplo. Od Prebivalcev zažganih hiš so dobile tri
Ako imate svojega stainppa krojača-vedite. (Ja ei noliubno množino Snetra &n-
Novi stanovanjski zakon, v obliki, kakor ga je izdelalo ministrstvo socijalne politike, ne bo zadovoljil niti najemnikov niti lastnikov. Povzročil bo na obeh straneh še večje nezadovoljstvo in ustvaril 5e mučnejše razmere kakor obstojajo danes. Sedaj veljavni stanovanjski zakon ie napravil svo.ičas precejšen korak v smeri likvidacije po vojni povzročenih razmer in je v znatni meri razširil prej zelo omejene pravice hišnih posestnikov. Na drugi strani je s prisilnimi merami vsaj deloma pospešil gradbeno delavnost in s tem kolikor toliko omilil stanovanjsko krizo. Novi načrt je izločil vse sedanje prisilne določbe, čeprav je sicer le kopija sedaj veljavnega zakona.
Pravice hišnih lastnikov se po načrtu novega zakona res deloma razširijo, na drugi strani pa se lastnikom nalagajo celo nove omejitve. Alove pravice so sledeče: Prosta odpoved poslovnih lokalov malih trgovcev in obrtnikov, ter povišanje najemnine za stanovanja. Mali trgovci in obrtniki bodo torej tudi nadalje .aščiteni glede odpovedi, težko prizadeti pa bodo razni drugi poklici, zlasti tudi odvetniki in zdravniki, katerih novi zakon glede poslovnih lokalov ne bi ščitil.
Glede najemnine določa čl. 3, da jo bodo odrejala v športnih slučajih sodišča, ki se bodo ustanovila pri upravnih oblastih, ali le glede poslovnih prostorov malih trgovcev in obrtnikov. Najemnin za stanovanja torej ne bodo več določala stanovanjska oblastva aii razsodišča. Kljub določitvi, da se ta najemnina mehanično odredi s 30kratno, oz. 16kratno pomnožitvijo predvojne cenc, se bodo če-sto pojavljale težkoče že pri ugotovitvi predvojne najemnine. Katera oblast bo reševala te spore?
Cl. 5. določa, da se za najemnike, katerih letni dohodki znašajo preko 200.000 Din, oz. ki razpolagajo z imovino dva milijona Din, kakor tudi za one, ki imajo lastne nove hiše, dopušča svobodno dogovarjanje. Neumljivo je, kako se morejo vzporejati najemniki z 200.000 Din letnega dohodka z onimi, ki imajo dva milijona Din premoženja. Za to razmerje vendar ne more biti merodajno bančno obrestovanje. Svoboden dogovor bi moral veljati že pri najemnikih, ki imajo 100.000 Din letnega dohodka. V isto vrsto pa tudi ni mogoče postavljati vsakega lastnika nove hiše, ako je njena vrednost nižja od 200.000 Din, oz. ako je močno ! obremenjena. Tu se zopet vriva vpraša-: nje, katera oblast bo reševala spore, ki; bodo nastali pri tem svobodnem .<dogo-1 varjanju« najemnine, ako pod tem poj-' rnoni ni razumeti enostranskega določevanja najemnine od strani hišnega lastnika. Kaj pa, ako najemnik ne pristane na zahtevano najemnino? Po načrtu ne more izvajati hišni lastnik nobenih posledic, oz. ne more stanovanje odpovedati.
Odpovedni razlogi ne prinašajo ničesar novega. Obdržani so razlogi čl. S. 9, 10 in 11 sedanjega pravilnika. Poslednji pa le deloma. Dočim lahko odpove sedaj hišni lastnik lokal, ki ga je oddal pred vojno ali med vojno, ako js ta lokal potreben njemu ali njegovim otrokom za delo v njem (delo ni treba, da bi bih obrt), je po načrtu njegova pravica omejena na slučaj, da mu je lokal neobhodno potreben za obrt. Dokazati bo moral torej, da jc izvrševanje obrti v cdpove-
Tudi odpovedni razlog zaradi zidauja nove zgradbe mesto stare, je za hišnega lastnika bolj neugoden od sedanjega. Do-sedaj ima lastnik pravico odpovedi, ako podre staro zgradbo in postavi mesto nje novo. Po načrtu pa bo smel odpovedati le, ako je neobhodno potrebno, da se st?-ro poslopje poruši, ker ni več primerno za stanovanje. Še težja je določba, da mora biti nova zgradba dvakrat večja cd stare. Da more državna oblast prisiliti lastnika, da poruši stavbo, ki ogroža življenje ali zdravje ljudi, leži na dlani, dvomljivo pa je, ali in kako ga more prisiliti, da postavi dvakrat večjo zgradbo, ako nima sredstev za to.
Načrt predvideva tudi razlog za odpoved, ako najemnik ne plača najemnine dva meseca zapored, čeravno se ta določba ne ozira na slučaje, ko se najemnina ne plačuje mesečno, ampak četrt letno ali polletno.
Naravnost gorostasna je določba, da znaša rok za izselitev v slučajih pod a.) in b.) ČL 8, mesec dni. pod c.) in d.) pa 15 dni, računajoč ta roka od dneva, ko je postala rešitev izvršljiva. Ako je pn lastnik dotično hišo kupil po 1. novembru 1918. in odpove stanovanje radi lastnega prebivanja, se rok za izselitev odre; na poldrugo leto po pravomočnosti rešitve. To se pravi, da se bo mogel lastnik, ki potrebuje stanovanje neobhodno zase, vseliti šele mesec dni po končani pravdi, ki lahko traja celo leto, in da bo lahko spravil iz stanovanja najemnika, ki ne plačuje najemnine, šele 15 dni po pr.i-vomočnosti sodbe, na katero tudi lahko čaka celo leto ali še več. Novi lastnik bo mogel priti na ta način v svojo hišo šele po poltretjem ali celo šele po treh letih. Težko ie uganiti kaj namerava kompila-tor načrta s to določbo in ali ie sploh imel pred očmi postopek pred našimi rednimi sodišči, ki so tudi po tem načrtu pristojna za odpovedi. Priznati je treba, da je glede odpovedi dajala prejšnja nared-ba iz L 1921. več pravic hišnim lastnikom, kakor jih daje ta načrt. Nujno potreben je tudi odpovedni razlog za ponovne iti težke kršitve hišnega reda in ponovne ter težke žalitve hišnega lastnika ali nie-gove rodbine ali sostanovalcev.
Za očitke na naslov države, da ne stori sama ničesar za rešitev stanovanjske mi-zerije. ker sama ne zida hiš za svoje na-stavljence, in da ie ravno ona povečala to mizerijo s tem, da je namestila svoje urade v zasebna poslopja, je z načrtom novega zakona podano novo gradivo. Država se je v čl. 2. oprostila vseh omejitev glede svojih poslopij. To pomeni, d3 bo lahko odpovedala v običajnem roku vsem strankam, ki stanujejo v eraričnih poslopjih, komur pa ne bo odpovedala, bo najemnino lahko poljubno zvišala. Za prisilno gradbeno delavnost ni — kakor rečeno — v načrtu nobenih določb. Me-rodajna je bila zato očividno sedanja denarna kriza. Ali kljub tej krizi se dobe šc vedno najemniki, ki razpolagajo s takimi dohodki in takšnimi premoženji, da bi si lahko zidali svoje hiše. Sedanje vsote (1,500.000 Din imovine ali 60.000 Dir letnih dohodkov) bi se morale le primerno povišati. Znižati pa bi se moral v načrtu (čl. 13.) cenzus za one osebe, ki se jim odvzame stanovanje, ako dosega jc njih dohodki ali imovina izvestno višino Tudi oseba, ki ima mnogo manj nege
gleškogra sukna, iz katerega Vam ho | d ]oka]u vpra<anjc njegove eksis- j 300.000 Din letnih dohodkov, oz. tri mi-
krojac z vese >em kiojil obleko, namrodneie • .	...	. . . . . ?, , , - ,.- r-,- - • « i ___i u-
nabavite pri tvrdki	J j tencc. Tega sedaj ni treba. Na slabsem ! lijone Din imovine, si lahko preskrbi sta-
"""*' 1 „ , ,	,	j pa jc lastnik tudi v toliko, ker se po na- novanic v novi hiši.
Drago čtonvr&o, Lluoljana I črtu ne uvažuie potreba njegovih otrok.
Oeorges Duhamel:
Mercierova smrt
(Iz knjige «Vie des Martyrs», 1914.—1916.)
Mercier je umrl in jaz sem videl jokati njegovo truplo . . . Nisem verjel, da je kaj takega mogoče.
Ravi.tkar so mu umili obraz in počesali sive lase.
Rekel sem mu:
—	Vi še nimate štirideset let, moj ubogi Mercier. in vaši lasje so že sko-ro beli.
—	To je odtod, ker je bilo moje življenje zelo mučno in ker sem bil često žalosten. Toliko sem delal, toliko delal! In tako bore malo sem imel sreče ...
Cez ves njegov obraz so razprežene bolestne, drobne gube: tisoč ponižanj je pustilo v njih neizbrisne sledove. Vendar se njegove oči neprestano smehljajo. Med uvelimi potezami ble st* te oči v posebni odkritosti in v tako čistem upanju!
a. = Rešili me boste in morda bom v
bodoče bolj srčen.
Rečem mu: «Da.'- Mislim pa: *Oj, nikdar, nikdar!» Toda hipoma me pokliče. Velik, sa-
jo. Zrak znova lije v njegova razbe- Iga stvor odseva nenadoma v njegovih lela pljuča. Sladek pogled se ni nehal [očeh?
smehljati.	— Mislim . . . Oh. že spet se pri-
— Rešili me beste kljub temu. pra jčenja. jastočrn kolobar se mu vdolbe krog j vi. Prežalostno. preuborno sem živel, i Resnično, kriza sc ponavlja. Slra.-nn smehljajočih se cči. Preko čela mu i da bi že umrl, kajne, gospod?	j je. Kar bi storili, uničila bo žrtev, to
curlja bled pot.	Stiskam mu roko, da bi mu vlii za- j pot ne. moremo ničesar več . . .
j — Pridite, poj te sem, mi pravi, ne- j upanja, in čutim, da je njegova trda i —: Čutim, da bom umrL pravi,
i kaj strašnega me grabi. Gotovo bom i roka sročra v moji Ugrebel sem svoje] Smehljajočo očd še prosijo: |umrl. "	prste v njegovo meso, kri je tekla naj — Toda rešili me boste, rešili me
Urno se zberemo okrog ubogega,: mojo roko. To zadostuje, da ustvari ibo-ste.
močne vezi med dvema možema. i Morcicrov obraz je že
Zdi se mi, da se mu je popolnoma j smrti, povrnil mir. Govorim mit o njegovem j	n^1
lepem domačem kraju. Bil je pok v i — Ostanite pri meni!
ohromljenega telesa. Samo obraz ma poskuša izražati boiaz^n. Komaj da Stroke malo premikajo na rjuhi. Karte-ča mu je ločila vse ostalo cd živili virov.
| Zurirao se. ampak že čnitim, (la mu ; peša srce in da usta z mučnimi napori prosijo kapljo, ono samo kapljo iz j neskončne čaše zraka.
Polagoma uhaja peklenskim bolečinam. Uganil sem, da se njegova roka pregibi je, da bi zadržala mojo. i — Ostanite pri meni, mi pravi, bo-[pristavi samo: i jim se . . .	i — V očeh .
>oa čei i
Pot, črni [«* lije zjiova raz blede čelo. Oh, kako težko je umreti po štiridesetih letih naporov, ne da bi si mogel otreti čelo, ki je bilo vselej na gnjeno nad delom!
Neizmerna jf žrtev in ni mogoče iz-■birati nre: vdati se je treba, kadar sc ; dvigne gla« in pokliče.
Človek mora odložiti orodje, vstati m |in reči samo: Tukaj sem!
Ob. kako težko je pustiti to živi je-° ' I nje. ki je vse narejeno le iz dela in b<> i lesti.
Oči ?e še slabotno smehljajo. Smeb-jajo se do poslednjejra trenutka.
neki cantalski vasici. Spominjava sf •	r^tal pn tebi in stiskal ti ,	Več ne provori. Nič več ne dibn
skupaj brinovejza vonja v poletnih dneh, na zelenih pobočjih, in čudovito okusnih mineralnih studencev, ki izvj rajo v gori.
bom roko. Ali res ne morem storili ni-! ?rf.f, -p upiralo, upiralo, zdaj pa
čtsar drugega zate?
Nosnico mu trepetajo. Težko je biti stiridesrt let nesrečen in se za vselej Ob. mi pra vi, vedno vas bom videi. j odpovedati ponižnemu veselju, ki ga — Vj me boste videli. Mercier? Zelo j zbuja v srcu grenki vonj po brinja... preprost mož je. rad hi se izrazil, pi j Ustni?* mu že krčijo in se pola- solze, ki mu polže po licih. Vidin
Igoraa pobečajo. žalostne." Težko ie tr- i kako se mu pačijo poteze, da bo jok • vedno vas bom vi |prti štirideset M ir> «i n» upasiti po-;vso večnost.
uepibno kot truden dirkač.
Mercier je mrtev. Zenice se mu s ve čano razširijo preko steklenega pre pa da. Vse jo končano. Ne bo rešen . . . Tedai «<» iz mrtvih oči izvijejo teži'
Ostanem pri njem. Pot usiha na nje j del v očeh . . .	. slodnj- žoje s č-udod-ino vodo studen- : še dolge minute '.ržiin mrtiečevo
»ovem čelu. Strašne bolečine izginja | Kaj pa vendar vidi še? Katera dru-j cev, ki izvirajo ua dosiačili uorab ... [roko v svojili rokah-	P. K—a.
|
«JUTRO» Št. 244
6
Četrtek 16. X. 1924
Z lesnega trga -
Kakor je podoba, je potreba po lesu v inozemstvu precejšnja, ker je povpraševanje p° našem lesu kljub znatnemu porastu dinarja in precej stalnim cenam neprestano precejšnje. Zaključki seveda baš iz omenjenih vzrokov niso bili tako številni. Na zunanjih trgih, posebno v Italiji, nizke cene avstrijskega lesa močno konkurirajo našemu lesu.
Izvoz našega lesa v Francijo je stalno enak. nfckaj slabši je izvoz v Švico, a še slabši v Madžarsko. Zaključkov z Italijo je prav malo, kar občutijo posebno slovenski izvozniki. Če bo dinar ostal na tej višini, je pričakovati znižanje cen, ker nas bo sicer Avstrija s svojim cenpnira lesom v Italiji popolnoma izpodrinila.
Za izvoz našega lesa prihajajo v glavnem v poštev luke: Trst (za Slovenijo), Reka (za Hrvatsko in Slavonijo) in šele v drugi vrsti Sušak, Si-benik in Gruž.
Največje zanimanje je se-Jaj za drva za kurjavo, ki se še največ izvažajo v Italijo.
V Slavoniji so bile zadnje dni nastopne cene: hrastovi hlodi I. 1600 do -2000. II. 800—1200: hrastovima za furnirje 2300—.0500; fina hrasto vina 3200—4200: na zrcalni rez 4000 do 5000: desko do 5 cm obrezane 2200 do 2800: srede 3000—3500: francoske do-Zice, 1000 komadov, 1500—2200; štafli 2000—2300: bukovi hlodi I. 300—400: frizi 750—000; javorjevi hlodi I. 700 do 800: jasenovi hlodi L 700—900; brestovi hiodi I. 500— 650: mehko tesano blago 350—500; brzojavni drogi, hrastovi, 40—50, jelovi 50—80: želez ruški pragi, hrastovi. 40—80. bukovi 30—50: drva za kurjavo, bukova I. 2700—3000, II. 2200—2400. mešana 2300—2500 Din.
4500—4650, jugoslovenska 4450—1550; rž, domača 4250—4300, madžarska 4350 do 4400; ječmen, pivovarski, poljski 5500 do 6200 domači 5300—6100, slovaški 5600—6200, krmilni 3800—4000; turščica, 3480—3550; oves, domači 3600—3700, madžarski 3600 — 3700. jugoslovenski 3550—3650, rumunski 3550—3600 aK.
S hmeliskega tržišča. 2atec, (CSR), 13. oktobra. Tendenca in cene zelo vrste. 2600—2850 Kč za 50 kg. (109 do 120 Din za kg). — Niirnberg, 13. oktobra. Prodanih 200 bal. Cen« nespremenjene.
= Zorenje grozdja v vinogradu »Kalvarija« Vinarske in sadjarske šole v Mariboru je od 9. t, m., ko smo v »Jutru« objavili poročilo g. ravnatelja Zmav-ca, doseglo do dne 14. t. m. nastopne stopnje sladkorja in kisline:
Češkoslovaški sladkor
Vse sladkorne svetovne statistike soglašajo v tem, da bo svetovna produkcija sladkorja v letošnji kamanji znatno nadkriljevala lansko. Povečana produkcija se obeta skoro v vseh državah, ki producirajo sladkor. Tako bo Češkoslovaška, katere površina, posajena s sladkorno peso, znaša 299.645 ha. pro-ri ucirala po magdeburškem statistiku 14.5 milijona q sladkorja, a po podatkih domačih fvornic 12.3 milijona q. Ako se vzame srednja številka, bo znašala celokupna češkoslovaška sladkorna produkcija okrog 13.5 milijona q. To je količina, ki reprezentira na podlagi sladkorne cene 200 Kč za q. vrednost 2700 milijonov češkoslovaških kron. Ako bo sladkorni pridelek res dosegel omenjeno številko 13.5 milijona q, bo ostalo za izvoz okrog 10 milijonov q.
Češkoslovaški listi napovedujejo spričo bogate letine pese tekom trajanja kampanje stalno pomanjkanje vagonov. Za prevoz pese v tvornice bo namreč potrebno skoro 800.000 železniških vagonov. ■Sladkornih tvornic šteje Češkoslovaška po prevratu 183.
Radi dobrih izgledov svetovne produkcije so verjetne letos zelo nizke cene sladkorju, kar češkoslovaškim tvornicam pripravlja mnogo skrbi, češ da bodo spričo nizkih cen komaj pokriti produkcijski stroški. Padanje cen sladkorja na svetovnem tržišču se že opaža.
Tržna poročila
Kovcsadska blagovna borza (15. t. m.). Pšenica: stara, baška, 5 vagonov 360. Oves: baški, 1 vagon 255. Turščica: baška, stara, 25 vagonov 267.50; nova, za december 200; sremska za november-december 200. Moka: 11 vagonov, <00» 585, «0» 555; <5> 435; <6> 385. Otrobi: 1 vagon 165. Tendenca nespremenjena.
Ljubljanski živinski sejem (15. t. m.). Dogon: 170 konj, 66 volov, 85 krav, 4 teleta in 105 prašičev. Povprečne cene sa kg žive teže: voli I. 13.50, II. 12.50, III. 11, krave, debele do 12.50, Idoba-sarice 8 do 9, teleta 17 do 18 Din. Praski, 6 do 10 tedenski, od 250 Din dalje si komad. Par dobrih konj 16.000 Din. Cene so padajoče. Kupčija je bila sred-aja.
Zagrebški tedenski sejem (15. t. m.). Sejem je bil slab. Cene za lig žive teže voli, domači, II. 12.50 do 14. ni. 10 do
II,	bosanski 1. 12 do 13, II. 10 do 11,
III.	8 do 10, krave, domače I. 12 do 13, II. 11 do 11.50, III. 7.50 do 8.50, bosanske II. 10 do 11, III. 8 do 9, teleta I. 20.50 do 21.50, II. 18 do 19, svinje, domače. nepitane 18 do 21, prasci do 1 leta 17 do 22, svinje, sremske, pitane 25 do 25.75 Din. Konji, komad 5000 do 3500 Din. Krma: detelja 125 do 150, ota-va 75 do 125, seno I. 100 do 137, II. 75 do 100, slama za krmo 125 do 150, za steljo 88 do 100 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (14. t. m.). Dogon 10.102 komada. Cene mesnim svinjam so padle za 2000 do 3000 aK. debelim svinjam pa za 1000 do 1500 aK pri kilogramu. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: mesne svinje 20—27. debele 25.5—28.
Dunajska borza za kmetijske produkte (14. t. m.). Tendenca mirna. Cene nekoliko oslabele. Notirajo za kg vključno bJagovnoproraetni davek v .-K: pšenica, domača 4200—-1300. madžarska s Potisia
	sladk.	kisi.
fjeli rizling	20.2	0.98
silvanec	19.9	0.88
traminec	20.0	0.94
šipon srednja lega	18.5	1.23
šipon višja lega	17.2	1.33
laški rizling	17.1	0.92
rizling nižja lega	18.6	0.99
rizling višja lega	19.0	1.17
Kislina je torej pri vseh vrstah znatno padla, sladkor pa napredoval za 4 do 5 odstotkov.
—	Dohodk: glavnih carinarnic so znašali v tretji dekadi septembra 58.560.705 dinarjev-. Največ dohodkov je dala carinarnica Ljubljana, in sicer 12.489.576 dinarjev. potem slede: Zagreb južni kolodvor 6,789.260 Din, Beograd železn. postaja 5,685.432 Din. Beograd Pava 5 milijonov 399.693 Din. Maribor 2,673.401 Din, Zagreb 2,597.220 Din, Novi Sad 2.254.373 dinarjev, Skoplje 2.001.020 Din, Sarajevo 1,799.251 Din, Beograd pošta 1,633.245 dinarjev, Split 1.615.746 Din, Velika Ki-kinda 1,074.346 Din; ostale carinarnice imajo dohodke pod 1 milijon Din, med temi dve slovenski: Rakek 323.830 Din in Jesenice 278.297 Din. Od 1. aprila do konca septembra so znašali skupni dohodki glavnih carinarnic 817,408.384 dinarjev napram 843,252.138 Din v enakem času lanskega let,?.
—	Izgradnja sušaške luke. S Sušaka poročajo: Semkaj je bil prispel pomočnik prometnega ministrstva Abramovič, ki je potoval kot delegat na konferenco južne železnice v Benetke. Ob tej priliki si je ogledal sušaško tabo in železniško postajo. G. Abramovič je v razgovoru izjavil, da je prometni minister odredil 12 milijonov dinarjev za popravilo luke ter 4 milijone dinarjev za ureditev in izgradnjo vseh potov, ki vodijo na železniško postajo in do pristanišča. Finančni minister je vnesel vse te izdatke v proračun. Z delom se bo moglo pričeti najbrže ža spomladi.
= Ustavitev dela v brodski tvornici vagonov. Iz Breda poročajo, da je ravnateljstvo tamošnje tvornice vagonov do nadaljnega povsem ustavilo delo. Odpuščenih je poleg drugih celo nekaj vodilnih uradnikov.
—	Naša letošnja produkcija sladkorja. Po dosedanjih cenitvah bodo posamezne tvornice v naši državi predelale naslednje količine sladkorne pese: Bečkerek 15.000 vagonov, Novi Vrbas 16.000 vagonov, Osijek 16.000 vagonov, Crvenka 18 tisoč vagonov. Usora 900 vagonov, Cu-prija 10.000 vagonov, Beograd 12.000 vagonov in Bc-Vi Manastir (Belje) 12.000 vagonov, skupno torej 108.000 vagonov. To bi dalo 11.000 vagonov sladkorja. Ker se za domači konzum potrebuje le 6000
železnic v Ljubljani glede dobave Enega jedernatega železa in specialnega okroglega železa. — Predmetni oglasi so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Prodaja starih železnih obročev, kožnih odpadkov In odpadkov od jutene preje se bo vršila 27. t. m. pri upravi smodnišnice v Kamniku. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
—	Prodaja lesenih sodov od raznih mineralnih olj (1000 komadov) se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu 10. novembra. Natančnejše se poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Znižanje cen sladkorne pese v Madžarski. Prevzemne cene sladkorni pesi v Madžarski 60 se znižate na 31.000 mK za stot. Letošnji madžarski pridelek sladkorne pese se ceni na 12 milijonov 6to-tov. Radi znižanih pesnih cen bodo pocenile tudi tvornice sladkor za okroglo 1000 madžarskih kron pri kilogramu.
15. oktobra:
LJUBLJANA. Vrednote: 7 odst. posojilo O do 62. Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 233. Merkaniilna 123 do 130. Praštediona 918 do 0, Slavenska 0 do 98, Strojne 130 do 150, Trbovlje 360 do 380, Vevče 0 do 120, 4.5 odst. zastavni listi Kranjske deželne banke 0 do 17.5, 4.5 odst kom. za-dolžniee Kranjske deželne banke 0 do 88. — Blago: les: drogovi, od 4 do 8 m dolž., od 5 cm debel, na drobnem koncu, franko nakl. post., na tek. meter 0 do 0.75; hlodi smrekovi (do 10 odst. jelovi), 4 m. od 30 cm naprej. Irk. nakl. post. 0 do 325; deske. I.. II.. III., franko meja 0 do 690; remeljni, 8-8, 4 m dolž., I., II., franko meja 730 do 0; trami, mon-te 3-4, 4-5, 5-6. franko meja, 1 vagon 405 do 410 (zaključek 405); bukova drva, Ia eksportna, franko nakl. post. 29 do 0; oglje, vilauo, franko meja 114.50 do 0; bouls hrastovi, franko nakl. post. O do 1250; poljski pridelki: pšenica: domača. franko Ljubljana 3S0 do 0. baška, par. Ljubljana, 75 do 76 kg, 0 do 425; turščica, baška, par. Ljubljana 0 do 330; oves, baški, par. Ljubljana O do 315; la-neno seme, par. Ljubljana 6S5 do 0; pše-nična moka, domača, sortir., baza <0s, franko Ljubljana 0 do 615: stročnice: fižol: <ribničan>, orig., 465 do 0, <-pre-peličar>, orig., 425 do 0, <mando!on>, orig.. 350 do 0. rjavi, orig., 350 do 0, vse franko Ljubljana; jabolka za prešanje, franko nakl. post. 60 do 0.
ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. — V devizah je danes v početku sestanka bila tendeca čvrsta, a je proti koncu oslabela. Tudi blaga je bilo spočetka malo. Čim pa je Narodna banka stopila v akcijo, se je pojavilo tudi privatno blago, s čemer so začetni visoki tečaji bili nekoliko znižani. Promet je bil srednji, a trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, New-York in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 2815 do 2835. Dunaj 0.098 do 0.1018, ček 0.095 do 0.1015, Italija izplačilo 310.4 do 31&4, ček 309.5 do 312.5, London izplačilo 318.4 do 321.4, ček 318 do 321, New-York Ček 70.3 do 71.3. Pariz 473 do 379. Praga 210.5 do 213.5. ček 209.5 do 212.5. Švica 1366 do 1376. ček 1361 do 1371; valute: dolar 69.5 do 70.5, aK 0.1015 do 0.1035. mK 0 do 0.1, lire 0 do 310; elekti: bančni: Trgo 29 do 30. Eskomptna 107 do 109. Kreditna Zagreb 108 do 110, Hipo
red ter vse tekmovalne vaje za medzlet* no tekmo. Oboje je tehnični odbor raz« poslal tiskano vsem župnim načelnikom, da doma oboje gradivo preštudirajo in pridejo pripravljeni k seji. Vrhutega že* li tehnični odbor, da mu župni načelniki še pred sejo pošljejo event. sprerainje* valne predloge, da jih ta do seje predela in po možnosti upošteva. Gradiva za se* jo je mnogo, zato je predvideno, da bo seja mogoče trajala dva dni.
Savezni tehnični odbor je o tem dovr* šil zopet lepo delo, ki bo dalo impuls žu» para in društvom za živahno delovanje v telovadnicah in na telovadiščih. Predpisi za medzletno tekmo zahtevajo, da se mo< ra vsako društvo pripraviti za tekmo vsaj toliko, da izvede tekmo v društvu in v župi. Te tekme se vršijo za višji, srednji in nižji oddelek. Vsak oddelek tekmuje v predpisanih prostih vajah, na bradlji, drogu in konju na šir, višji in srednji oddelek tudi na krogih, dalje v skoku in teku ter metanju diska, odnosa no krogle. Kot prostovoljne vaje so do« ločene vaje na krogih.
Tudi članice tekmujejo v treh oddel* kih, in sicer v višjem in srednjem oddel* ku na bradlji, na konju, na krogih, na gredi, v skoku v daljino, v teku in v me* tanju žoge; v nižjem oddelku na gredi, v skoku v višino in daljino, v teku in v metanju žoge. Vsi oddelki tekmujejo tu* di v prostih vajah s posebnim predpisa* nim nastopom (redovne vaje na povelje). Izbirne tekme se bodo morale izvršiti v društvih do 15. junija, v župah do 15. ju* lija. Šele po župnih izbirnih tekmah pri* glasijo župe zbrane tekmovalcc k I. med* zletni tekmi JSS, ki bo v avgustu 1925. v Beogradu.
To so splošna določila, oziroma pred* logi tehničnega odbora za sejo župnih na* čelnikov. Ti pa imajo pravico predloge odobriti ali spremeniti, nakar postane*
u. o. vodstvu I. drž. gimn. ob priliki razdelitve ostalih podsaveznih daril.
Verificirajo se za S. K. Primorje s pravom takojšnjega nastopa: Jug Franc; s pravom nastopa 19. marca 1925 Umek Anton.
Verificirajo se kot novi slovenski dam-ski rekordi sledeči rezultati, postavljeni pri prvenstvu LLAP. dne 13. in 14. sept.: Met krogle: 745 cm, Bcrnik Fanči (Ilirija) skok v viš. z zal.: Santel Duša (Primorje) 135.1 cm; tek 100 m: 13.6 sek. Santel Duša (Primorje) izenačen rekord; met kopja: 26.43 m: Preveč Silva (Primorje); tek na 200 m: 28.8 sek. Šantel Duša (Primorje): met diska: 23.67 m Krisch Marija (Ilirija); štafeta 4 X 60 m: 33.4 sek, izenačen rekord, Primorje (Ravnikar Mi-ca, Santel Voja, Preveč Silva, Šantel Duša); štafeta 60 X 87.5 X 100 X 200 m: 1:05 min., Primorje (Ravnikar Mica, Šantel Voja, Šantel Duša, Preveč Silva). Ti rezultati se pošljejo v verifikacijo JLAS. kot novi jugoslovenski rekordi.
Prvenstvo LLAP. za leto 1924. v dam-ski lahkoatletiki pripade S. K Primorje s 73 točkami; II. mesto zasede S. K. Ilirija s 35 točkami.
Protest S. K. Primorje v zadevi verifikacije placementa štafete Ilirije, III. mesto tek 4 X 100 m. po juryji, ker ie ista nastopila z neveriiiciranim atletom in pre stopila progo, se ovrže.
Zadeva incidenta v Mariboru, dne S. sept se preda obraničnemu sudu.
Po poročilu tajnika I. se izvršijo sledeče spremembe v rekordni listi: Moški; ad 1500 m — 1. 24. 9. 1922. — Bončina Franjo — 4:43 in; ima pravilno glasiti 4:432. ad 3000 m — 19. avg. 1922. — Prauuseis Silvij — 10:36; ima pravilno glasiti: Bončina Franjo — 10:31.6 min. Vsi dosedanji rezultati meta krogle, verificirani kot rekordi, se radi nepravilne krogle črtajo in se verificirajo kot slov.
vagonov, se bo torej moglo izvoziti 5000 56 do 57. Jugo 102 do 104, Praštediona vagonov sladkorja,	j 915 do 917, Slavenska 0 do 90, Srpska
= Oddaja zemeljskih del za razširje- ! 136 do 137; industrijski: Eksplostaciia nje postaie Brod se bo vršila potom dru- 92 do 93, Drava 210 do 235. Isis 65 do ge ofertalne licitacije pri ravnateljstvu 67, Narodna šumska 57.5 do 60, Gutmann
državnih železnic v Subotiei 4. novembra. Natančnejše se poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani
— Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotiei sprejema do 24. t. m. ponudbe glede konopljenih cevi ter glede dobave vrvi iz jeklene žice in vrvi
665 do 680, Slaveks 180 do 190, Slavonija 64 do 69. Trbovlje 0 do 380; državni: 7 odst. posojilo 63 do 64. agrarne 25 do 25.5, Vojna škoda 112.5 do 113.5.
BEOGRAD. Tendenca čvrsta. Tečaji porasli. Notirajo devize: Dunaj 0.10 do 0.101, Budimpešta 0.09 do 0.095. Buka-
iz konoplje. — Vršile se bodo naslednje j rešt^ 38.5 do 39.25. Milan 310.50 do ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu dr-1 310.75, Ne-w-Y
jo pravomočni in jih bo tehnični odbor j rekord v metu krogle. Rezultat: 10.42 m, objavil članstvu. Isto velja tudi glede ; Stane Derganc, 30. S. 1924. pri prv. Jugo-vseh predloženih vaj za tekmo. Na ta j slavije. Crosscountry rekord se iz rekord-način bodo društva približno sredi de*' ne liste kot nepravilen črta. Dame: Črta cembra ali mogoče že prej, imela vse j se v rekordni listi rezultat 7.9 sek. na 60 predpise za tekme in tekmovalne vaje v : m — 3. 6. 1922. v Beogradu, Vidmar Ma-rokah.	rija — ker ni bil pravilno merjen (glasom
odborove seje JLAS. od 19. 12. 23.) iu se verificira kot novi slov. rekord: rezultat 8 sek., postavljen 29. 9. 22. po šantel Duši. Ad 100 m dame — 29. 9. 1922. — gdč. M. Vidmar — 14.2 sek., ima pravilno glasiti 14.6 sek. Kot nov slov. rekerd na 100 m dame se verificira rezultat 13.4 sek., postavljen po Preveč Silvi — pri prv. LLAP., 1. 1923. v predteku 100 m. Pri teku 200 m dame: se postavi v rekordno listo rezultat 29 sek., postavljal po Almiri Sirca pri prv. LLAP. 1. 1923. v predteku 200 m. Ad tek 200 m damj — 31 sek. — 29. 9. 1922 — Marija Vidmar ima pravilno glasiti 32 sek. Ad štafeta 60 X 80 X 120 X 200 m dame: 20. 5. 1922. — S. K. Jadran — 1:09 min, ima pravilno glasiti 60 X 80 X 100 X 200 m
—	1:10.2. Ad met diska dame: 20.47 cm
—	29. 9. 1922. — Cimperman Marica — ima pravilno glasiti 21b6 cm.
Šport
SLUŽBENE OBJAVE LLAP-
(1z 11. seje u. o. dne 7. t. m.)
Sprejme se predlog tehn. odbora, da se v svrho klasifikacije damskega olimp. petoboja postavijo sledeče tabele in se določi fiksni minimum za vse discipline, maksimum pa vedno najnovejši jugosl. rekord. Za tek 00 m: minimum 11.1 sek., maks. 8.1 sek. (Šantel D. Primorje); za tek 200 in: mm. 36.8 sek., maks. 28.8 sek. (Šantel D. Primorje); za skok v dalj. z zal.: min. 250 cm; maks. 481 cm (Pervan Hašk); za met kopja: min. 12 m, maks. 26.43 (Preveč S., Primorje); za met diska min. 12 m, maks. 23.67 m (Krisch M., Ilirija).
Verificirajo se rezultati damskega olimpijskega petoboja in rezultati moškega olimp. petoboja za prvenstvo LLAP. v letu 1924 z naknadno cenzuro. Dame: 1. Preveč Silva (Primorje) 4220.953 točk;
2. Šantel Duša (Primcrje) 3241.130 točk; ljo dne 19. t. m. ter obeta zanimiv in III. Bernik Fanči (Ilirija) 3029.421 točk. j oster boj. Da bosta dali obe moštvi vss Moški: 1. Perpar Stanko (Primorje) j iz sebe je gotovo. Predvsem bo skušab 2075.295 t.; 2 Jančigaj Miro (Primorje) I izvojevati si zmago Ilirija ter si tako osi-1997.175 točk; 3. Gruntar Danilo (Lask) j gurati prvenstvo jesenske sezone. Tek;:;a 1775.940 točk.	I se vrši na igrišču Primoria, Dunajska
S. K. Hermes se kaznuje z globo 100 cesta, ter prične ob 15.30. Ob 13.45 igrata
LNP. Danes v četrtek ob 20. seja u. o. v sobi Športne zveze. Narodni dom.
Ilirija : Primorje. Prvenstvena tekma med navedenima rivaloma se vrši v nede-
Din, ker ni drugi dan prv. Slovenije postavil reditelje (14. 9. t I.)
Opozarjajo se vsi klubi, člani LLAP., da se jim bo v prihodnje podelila nabrana starta, ako ne izvršijo vse sklepe pod-saveza in ne postavijo določenega števila rediteljev za podsavezne mitinge.
Kooptira se na novo v upr. odbor g. Ahčan Slavko.
Na predlog tehn. cdbora verificirajo se rezultati, doseženi na mitingu za prvenstvo srednjih šol, dne 28. 9.; kot slovenski srednješolski rekordi in sicer: 100 m: 12.1 sek. (Stepišmk, I drž. gim., Ljublj.): 800 m: Persche (III drž. gim., Ljublj.) 2:14.4 min.; 3000 m: Hoffer (realka, Ma-
obe rezervi. Predprodaia vstopnic cd petka dalje v trafiki Sever, Šclenburgova ulica. Dijaške in mladinske vstopnice pri blagajni na igrišču.
Krize pri S. K Hermes. Kakor smo doznali. se nahaja naš S. K. Hermes v hudi notranji krizi. Tajnik kluoa g. Lu-kežič je demisijoniral ter odložil sploh vse funkcije pri klubu. Odstop g. Luke-žiča je za S. K. Hermes težka izguba, kajti g. Lukežič je splošno znan kot dober športni organizator in propagator. V interesu mladega in agilnega kluba je, da se notranji spori čimpreje likvidirajo. K stvari se še povrnemo.
/z JNS. Iz seznama JNS se črtajo
ribor) 10:9.5; skok v dalj. z zaL 588 cm i nastopni klubi: SAD. Amater (Subotica),
210.5 do 211, Ženeva 1365 do 1367.5.
York 70.8 do 70.9. London žavnih železnic v Ljubljani glede dobave j 319.5 do 320, Pariz 378_ do 380. Praga stekla za zrcala in šip za okna itd.; pri ' °1n ' J~ *	J	"
ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei glede dobave specijanilh stružcev; dne 11. novembra pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave železne pločevine za montažne svrhe. — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zhomici v Ljubljani na vpogled.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje dobave: dne 12. novembra t. I. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei glede dobave steklo za okna ter glede dobave steklenega papirja, smirkovega platna, oglja, razne žice, vijakov, raznih kovin, razne pločevine, svinčenih plomb, žičnikov itd. Dne 13. novembra t. k pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei glede dobave raznega telegraf sko-telefonskega materijala, — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotiei sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave knjigoveške preše. — Dne 7. novembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri Odelenju za mornarico v Zeraunu glede dobave raznih strojev, motorjev za čolne, orodje itd. za gradbeno upravo v Tivatu; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave lanenega firneža; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei glede dobave 60 vagonov peska za livarne. — Dne 8. no-
Sokol
SEJA ZBORA ŽUPNIH NAČELNIKOV.
Dne 1. novembra t. 1. bo v prostorih JSS v Ljubljani (Narodni dom) seja zbo« ra župnih načelnikov, ki bo obravnavala novi tekmovalni red JSS in predelala va» je za I. medzletno tekmo, ki se ima vr* šiti prihodnje leto. Razen teh dveh točk so na dnevnem redu seje še: poročila sa* veznega načelnika Mir. Ambroži ča, raz« govori o saveznetn tečaju, o vajah za na* raščaj v L 1925., o ekspediciji naraščaja na Češko, o posetu Prage ob otvoritvi Tvrševega doma, o stafetnem teku ob kraljevem kronanju in o prireditvah v prihodnjem letu.
Zbor župnih načelnikov tvorijo vsi župni načelniki in župne načelnice, ozi* roma njih namestniki ali namestnice. Ta zbor je torej najvišja tehnična instanca v jugoslovenskem Sokolstvu, savezni teh* nični odbor pa je izvršilni organ zbora župnih načelnikov.
Tehnični odbor jc pripravil za to sejo obširno gradivo, in sicer popolnoma nov vembra t l ori ravnateljstvu državnih I in do podrobnosti izdelan
Stepišnik (I drž. gim., Ljublj.); skok v vis. z zal.: 153-5 cm, Borštnar in Gregor-ka (sr. tehn. šola, Ljublj.); skok ob palici: 295 cm Štrekelj (realka, Ljublj.); met krogle: 9.27 m Smersu {I. drž. gim., Ljublj.); met diska: 31.13 m Slamič H.
SAK. Concordia (Subotica) in RAD. (Subotica).
Nov svetovni rekord v metu kopja je nedavno postavil Norvežan Gonimo Lindstrom v Stocklolmu s 66 m 62 cm. Jug. zimskosportni savez sklicuje za
(sr. tehn. šola, Ljublj.); met kopja: 40.5S! petek 17. t. m. zvečer ob 8. v damskem
Orehck (I. drž. gim., Ljublj.)
Verificira se končni placement poedinih zavodov na tem mitingu in sicer: I. mesto: I. drž. gimnazija, Ljubljana 23 točk. Isti pripade prehodno darilo Športne zveze. II. mesto: srednja tehnična šola, Ljubljana 21 točk: III. mesto: realka Ljublji-
salonu kavarne limona sestanek vseh zimskih športnikov, ki si žele nabaviti svojo opremo. Savez bo predložil došle ponudbe, da morejo športniki izbrati ono, kar jim najbolj konvenira. Prosimo točne udeležbe. Po tem sestanku se vrši seja zbora naslovnikov. Udeležba za vse ob-
na 16 točk. Pokal izroči g. predsednik | vezna. — Tajnik.
Ljubljana, 15 oktobra 1924
poročilo
l.jubiiana ?06 nad morjem
j Kraj	ob	Zračni	Zračna	Veter	Ubiačuo	Padavine;
opazovanja		tlak	temperatura		0—10	mm
i Ljubljana .	7.	7737	4.2	brezvetra	megla	—
; Ljubljana .	14.	7731	15-3	vzhod	jasno	—
j Ljubljana .	21.	7726	9-2	n		— i
Zagreb . .	7.	7720	8-0	brez vetra	pol obl.	—
Beograd .	7.	772-8	10-0	sev. rzh	jasno	—
Dunaj . .	7.				megla	—
] 1'raga . .	7.	773-7	30	brez vetra		—
lnomost .	7.					
V Ljubljani barometer nižji temper. nižja Solnce vzhaja ob 6-13. zahaja ob 17-17 Dunajsko vremensko poročilo. Vre* I čel nad evropsko celino in posebno nad
___1 •___r •__j_____«-.«£>*+« vannva/1 93
menski značaj se danes ni sprcmcniL Temperatura, ki je znašala včeraj mesto* ma 15 stopinj, je davi padla na mnogih jtrania megla, tekmovalni (krajih do 5 stopini. Zračni tlak se jc pri* »
Rusijo nižati. Napoved za četrtek: No* benc bistvene spremembe, razširjena ju/
L. Lipovec: Spodobni
I naje
Petero enodejank. Založila in izdala Zvezna knjigarna v Ljubljani. Vojna, ta elementaren ventilator, ki po hesedah Dostojevskega »izčisti ves.smrad in gnilobo stoletja«, je napravila, da so se 'judje potem, ko jc bilo klanje na frontah končano, pokazali v svoji pravi luči. Ve» w'ina trdi, da je vojna človeštvu prinesla škodo. A pojmovanje tistih, ki trde to, je enostransko in subjektivno. Vojna ni prinesla škode, ona je škodo samo poka« .?ala. In smo videli, da je ta škoda prav »a prav doma v nas samih in da zvračajo krivdo v tej zadevi na vojno samo tisti, se sramujejo svoje lastne nagote. V tem pogledu so bili posebno poučni časi po vojni. Gošča, ki se v moralnem življenju razkraja na dnu, je začela se« daj razširjati smrad prav na vrhu, tia so splavali vsi lahki značaji, vsa včlove« čena izprijenost. In žetve postaja počasi že konec. Vračamo se nazaj v normalne razmere in v petih, desetih letih bomo vi« deli, da je obup tistih, ki trde, da se ško« da svetovne vojne ne da popraviti, čisto navadno kverulantstvo.
Obraz crnovih® ljudi, ki so izšli iz vojne in njenih posledic je bil zadnja leta tako izzivajoč, da je naravnost klical po satis riku. V nesrečo ga nismo imeli. Ko bi tlela v kom vsa.i iskrica ruskega drama« tika Ostrovskega — oi, bogate žetve! Tudi literature se ie lotila dekadenca. 35csto spak, ki kažejo resnico, smo do« i bili par osladnih romanov, ki se laskajo j propadajočemu meščanstvu. S tem smo i opravili. In že smo začeli misliti, da jc I Via vojna kar tako za zabavo in kratek [ čas čez nas, ko smo dobili dve resnejši j deli: Pahorjev roman «Medvladje» in Li= i povčev cikel enodejank "Spodobni ljud« j je.»
Obe deli sta si v nekem pogledu so« rodni: obe razgaljata propalost, plitkost, man jvrednost tako zvane ^srednje druž«
be». S parveniji je bil vedno težek in ne« hvaležen posel. In priznajmo si, da teh med nami ni malo. Pahor in Lipovec sta imela toliko poguma, da sta jim pogle« dala v obraz ter povedala o njih ostro, toda resnično sodbo, kateri je treba pri« trditi.
O Pahorjevem romanu se jc mimogre« de že pisalo. O njem je izpregovorilo dnevno časopisje — revije do danes men« da niso imele časa in priložnosti, da bi ga ocenile. Vendarle delo ostane, kar je:
Glavar potrebuje denarja in ga seveda dobi pri Rakarju. Ko je ta prizor pri kraju, pa se {»javi okrajni sodnik Grad« nik, ki naznani Rakarjevima, da jc ... on izposloval trgovčevo imenovanje za cesarskega svetnika. Gradnik, poštenjak, odide za svoje zasluge praznih rok, gla« var Birolla pa prejme za svojo lumparijo v nagrado šc tucat buteljk najboljšega vina. Tako je roka roko umila.
ka. A to ga ne ovira, da ne bi baš ta dan prišel h Križajevim prosit za Pavlino roko. Tik pred njegovim prihodom pride tudi pošta in z njo anonimno pismo, ki naznanja Križajevim Kovačevo očetov« stvo. Pedantnemu Križa ju se računi ne ujemajo. Preden odgovori na Kovačevo snubitev, hoče vedeti, če jc Kovač res nezakonski oče. Koncipijent se nekoliko I obotavlja, potem pa prizna in Križaj ga
umetniško hladna, toda sociološko dobra slika z zdravimi tendencami. Čudno in Doufek, jc obvdovela. Je pa še mlada, prečudno, da se ta zgodovina skoraj v ! Komaj petindvajsetletni sc ji hoče ne celoti ponavlja pri Lipovcu.	i ljubezni, ampak moških. Pokojnina, ka«
Psevdonimni Lipovec je napisal petero j tero prejema po svojem možu, ji nc za« enodejank. Prva nosi naslov «Čisto rodo« i došča za življenje. Resnega snubca, ideal* ljubje». Dr. Egon Vidic, odvetnik v ob« j no«naivncga sodnega avskultanta Potre«
Tretja enodejanka <2iveti» nas vodi v j nažene iz hiše. Take nesnage noče imeti nov milje. Bivša koristk«, pozneje z rit« i v svoji družini. Toda. o Bože !Pnvla do« mojstrom poročena Beata Knific, rojena : zna za očetovo dejanje, popade jo omed«
levica in treba jc po zdravnika, ki na« znani Križaju, da jc — vesel dogodek na potu. Pavla bo kmalu mati. Križaja sc
mejnem mestecu, se poteza za zastopstvo okrajne posojilnice, kjer se mu obeta ma« i sten dobiček. Na poti pa mu jc star j notar in njegov poslovodja«kincipi« :
loti strah: tolike sramote bi tudi on nc mogel prenesti. Treba je torej vsekakor dobiti nazaj Kovača, ali kako? Mož je predrzen in izziva, ker ve, da ima vse karte v svojih rokah. Naposled privede pregnanega snubca nazaj zdravnik, ki doseže med Križa jem in Kovačem po« ravnavo v imenu oficijelne morale, kakor
bina odklanja, ker ni dorasel njenim ka pričam. Pa tudi zavrne ga nc, temveč sc z njim igračka. Za vsak slučaj si ga hoče ohraniti. Tu pa sc pojavi varuh Beatinih jent. Tema dvema je treba za vsako ceno i otrok, generalmajor v pokoju Rudolf pl. iztrgati zastopstvo in ga prenesti na Vi« | Andrijolič. Možu jc žc 56 let, toda po | se ta reč imenuje v naši malomeščanski dica. Slučaj nanese, da pade v to družbo j svoji stari oifeirski navadi lovi mlade frazeologiji.
ženske, katere plačuje s težkim denar« j Opisane štiri cnoacjankc se gode pred jem. Temu degenerirancu sc Bcata poda, • vojno. Pisateij pa jc hotel tudi pokazati, potem ko izvabi od njega večjo svoto de« | kako jc na njegove junake vplivala vojna narja. Oba odpotujeta na Dunaj, navidez i in je napisal k štirim komedijam epilog na obisk Beatinih otrok, v resnici pa na j v obliki pete komedije. Postavil je vse sladosirastne ure. Bcatica mati medtem svoje glavne junake iz prejšnjih štirih doma poboleva in omedleva in naivni j del v Ictoviščarski kraj po svetovni vojni, avskultant dr. Potrebin, ki jc neumno za« j Tu srečamo: odslovljcnega glavarja Bi« ljubljen v Beato, ostane z dolgim nosom. . rnllo, vojno milijonarko Rakarjevo, A izkušnji ga ne izpametuje. On nori lahkoživko Beato Knifičevo, odvetnika
Vidica. sodnika Potrebina, dirigenta ko«
poslanec Petek, vinski brat in babjek. Ta ima pri posojilnici vpliv in z njim bi sc dala stvar urediti. To se tudi zgodi. Za ceno par kozarcev vina in objema Vidi« čevc tipkaricc Skerjančcve pridobi Vidic Petka na svojo stran in zastopstvo mu jc zagotovljeno. Notar in njegov solicitator sta izigrana, zmagalo je ffčisto rodoljub« je d odvetnika Vidica, ki po končani za« devi naznani veselo novico svoji ženi«
Nemki po telefonu.	; za Beato še naprej. Ni mu namreč dano
Druga enodejanka v tej seriji «Roka i spoznati, da se ta ženska nc bo nikdar rokon (umiva) obravnava podeželskega j izproobrniia in da jc geslo njenega živ« I vača, novega junaka, liričnega tenorja trgovca, ki hoče doseči čast cesarskega j ljenja samo uživati, «živeti», nikdar pa Etbina Skalarja in begunko trgovko
ljubiti.
Četrta enodejanka obravnava satirično pojmovano "Iskreno ljubezen«. Tomaž Križaj, davkar v pokoju in posestnik vile, ima 181ctno hčerko Pavlo. Za njo hodi in pri njej doseže vse, kar hoče, od« vetniški koncipijent dr. Ferdo Kovač, ki ima razmerja tudi z drugimi ženskami. Pravkar je postal oče nezakonskega otro«
svetnika. Do te časti pa ni lahko priti običajnemu Zemljanu. Treba je velike protekcije. In ta se najde. Z ženo trgovca Rakarja ima zahrbtno ljubavno razmerje z Italijanko poročeni okrajni glavar pl. Birolla. Ta prinese Rakarju sporo« čilo, da mu jc zaželjena čast cesarskega svetnika izposlovana. A za to čast je treba nekake cplerucnite* odkupnine.
mercijalno«industrijske banke dria. Ko« ivega jui Skalarja Trudnovo.
Družba tvori komite za konccrt. In radi konccrta se je treba temeljito po« svetovati. Stvar ni lahka. Treba jc dobiti sotrudnike. razdeliti vloge, vedeti, kakšno mesto tiče komu. A mesto koncertnega posvetovanja se suče sestanek samo okoli dediščine svetovne vojne: okoli ve«
Samo tega so namreč zmožni junaki <.prc» kvašenega svcta». Birola sc žene, da hi dobil roko vdove Rakarjcve, Kovač, ki ima doma pet otrok in živi v navskrižju z ženo. lazi za Beato. dr. Vidic veriži, Etbin Skalar prodaja lire ... To jc rcs> nično družba, nad katero bi moral prit: potop. Edino dr. Potrcbin jc šc vcdric stari borniranec :n pride šele na kor.cu dogodka do koristnega spoznanja, cia med temi ljudmi ni mesta zanj. Krnccrt se razbije ob debati, komu naj pripade dobiček prireditve. Rakarjeva kot pred« scdnlca pripravljalnega odbora zahteva dobiček za jugoslovanske invalide, trgov« • ka Trudnova ga hoče obrniti v prid rev« J nim bcgunccm, a dr. Potrcbin picdir.i ■ za to, da sc vrši konccrt v korist Cankar« jevemu spomeniku. Soglasja med navzo« čimi ni mogoče dosegi in kar sc iz tega izprijenega «prekvašcnc;a» ..cta izcimi. jc samo to, da privoli Rakarjeva v *po< roko z odpuščenim glavarjem Birollo. Roka je roko umila___
Lipovčevc dramatične satire so kakor nalašč prišle v času, ko so ljudje že mis lili pozabiti na vse, kar je bilo. Tehnične so uspela dclca in posebno - -čilno ie pri njih to, da se proti koncu nc slabšajo( ampak da postajajo boljša. Od pr\ naj« šibkejše, druge in tretje, ki sta že vidno močnejši, se avtor obrne h krepki «Iskrc« ni ljubezni«, ki jc napisana zanimivo in napeto do zadnje vrste. Nato pride šc zaključek aPrekvašeni svet«, v katcerr: l.i dje ne nastopajo, ampak naravnost živijo. Koliko hvaležne hrane je v teh drobnih petih knjižicah za naše na c po« deželske odre! Kako se bodo ljudje mc jali, izločevati sebe iz takega krcrji "n vendar ostali stari grešniki! Resnično: potreba jc, da pridejo "Spodobni ljudje« med ljudstvo. Kar pogumno na oder z njimi! Čas je že, da se to smrdljivo in škodljivo ozračje, katerega jc zapusti'', svetovna vojna, temeljito izčisti!
Knjige sc dobe tudi v Tiskovni za drugi, Ljubljana. Prešernova iilira 54.
rižništva, špekulacije, nizkotnih intrig.
Enonadstropno hišo ! Na stanovanje in hrano i
lepo. t ljubljanski okolici. ' „ sprejme eollden gospod t ' pripravno za trgovino, sc Brejini mesta. Naslov pove poceni proda. Ponudbe pod uprava ..Jutra".	21930
..Selitev" na upr. -Jutra". I
..Jutra" 21938 1
8T«n« ,ut« b«««d* V» p»». «» _r>s»pl»o»»ajr- lo Jan!tT»- *» v»Cuna vsaka beseda 1 Din. — PrUihftoJele »o 1* mal! oglasi, Ul m piaAurt » naprvj PlaAs *» lahko mai t znaaiSeti Na vprašanja odgovarja oprava le. 6« J« vprašanju prllotsua sa&mba
«* odgovor tar na&nl^ulaniiaka pMatoJbma 3 Dlcv
Opremljena soba
I ; se takoj odda. Naslov poro | i uprava ,,J'Utra".	21738
Trgovina z meti. blagom
Sobo
z dvema posteljama, se 150., priporoča Ljubljanska koza takoj, eventuelno tudi s mercljalnn druiba . LJublJa-hrano. Naslov je jrustlti
Vsakovrstne vožnje
preselitve. kurivo in drugo prevzame in oskrbi najhitreje ia po solidnih ccnah i-Tomr,- Lojze, Krakovska ul. i St. 13.	20821
Wertheim blagajne
Točilec
se sprejme takoj. Naslov v
i upravi ..Jutra".
Zaradi opnsia trgovine
'te v manutakturno-modni tr-
na prometnem kraju, se vzame v najem z vsem inventarjem. event. se tudi kupi. Ponudbe na upravo ..Jutra"
K<inr si hoče nabaviti tr- , Trgovski pomočnik
pttan pohištvo poceni (tudi i(i je posebno dobro Izvcž-na 'hr.-.ke). raj se oglasi pr! ban v ieanufakturi, se spre j-Pr Zupanči ču na Gltneah qo v trgovino 7> mešanim 20 ali v Hrenov! ulici ; blagom na deželi. Ponudbo 21820 j pod ..Vesten 53" na upravo --------I ..Jutra".
Tramove
tuuuuatMkutuv-iuv^.. ... -	^-5/7, kupim	aouuuu® ua L
1594 KovinrTo^r'BEDRrcrLjub- množino. Ponudbe pod šifro pod "".Velik*	' Vl904
---liana, Aleksandrova cesta 12 , ,.Takojšnjo plačilo na upr.
prodaja, dokler traja zaloga, .JUt,ra .	_jJ15
vse blago po vsaki 8prejv«m- !-----------
ljivi ceni.	21811 !
bt. 10.
Kompletna postelja
Beli filc klobuki
po 150 Din, barvasti od 100 Din dalje — preoblikovanje r-5—40 Din — žametasti-svlleni tudi lz starine so napravijo po 70 Din. Istotako po sprejemajo tudi mošfci klobuki v popravilo v kra-marski baraki št. 10 (sre-dinaj Vodnikov trg. 20551
219°3 z pnčno omar^co» 6e ra(*i r°- , TUtra"
_____ j manjkanja prostora poceni , "
~	proda. K temu divar. in dva
T-mi clr!	stola, več dobro ohranjeno, i a
TtgOVSkl pOtn.«t Spriprosta omara za obleko! " se iSče za prodajo ..Svetlin kopalna banja, zimska pele-ketničnih Izdelkov proti vi- jin^ |n guknja. Naslov pove soki mesečni plači in pro- uprava ..Jutra".	21S21
viziji. Nastopiti je takoj.
Krompir
i bel, rbran, večje množine, ; kupim. Obvezne ponudbe pod 1 ..Letošnji krompir" na upr.
219 J3
čedno sobico
upravi ..Jutra" pod značko ..Soba 1111C".
21931
Dve prazni sobi
i Rli 1 sobo s kuhinjo, ets od ■ j da takoj ali s 1. novembrom ' za 500 Din. — Naslov pove
na, Bleiwels0Ta cesta čt. IS.
1009 I
Na izborno hrano
domačo, se sprejme več gospodov. Ponudbe r.a upravo ..Jntra" pod značko ,iz-borna 13025'	23757
ReHektira se samo na resno i iu strokovno moč. Pismene ! ponudbe na tvornico ,.Svet
Naznanile!
Dražbeni oklic.
v sredini mesta, po možnosti j s posebnim vhodom. Išče1 mirna gospodična. Ponudbe pod ...Mirna 31067" na upr. ..Jutra".	21858
! 'jprava ..Jutra".
21S33

lin"
Lj-ubijana, Vegova
Dne 21. oktobra 1924. ob 1 , popoldan se vrši Da licu Večja množina raznih otroS- | mosta prostovoljna javna klh In Igračnlh vozičkov dratba Rraščlnskc-sa po-.
Pozor, čevijarji!
Za strojno obšivanje lukenj ■a gumbe pri gornjih deliti . (Kuopflocuar), so priporoča ' čovljarna Maher & drug v LJubljani, Na mirju št. 2.
21911
2194- i (ostankov posameznih vzor- sestva ..Slnkovturn" pri Vo-jcev) tovarne ..Tribuna", se dl< ah. — Izklicna ce!ia
(iščejo)
Krovci
Izučeni v pokrivanju z umet-
Mesta varuhinje
j (vzgojiteljice) otrok, išče ■ gospodična pri boljši rodbini j za čea dan. — Ponuui>e pod šltro ..Nastop takoj 110SA" na upravo ,,Jutra". 21S71
Samostojna šivilja
išče pri starejši gospe, najraje samici, stanovanje. —
po znatno znižani ccnl proda v Ljubiianl, Karlovska c. St 4.
Na stanovanje in hrano I Družabnica
I e kapitalom 70-80.000 Din sprejmem gospodično. Naslov trgovsko naobražeca ž<"i v upravi ,,Jutra". 21848 I vstopiti v kako dobro pod
----------! jetje aH trgovino. — Evenr.
_ . .	; prevzame tudi trgovino a.i
OOSICO	; podružnico. — Ponudbe pod
le mocroče z vso oskrbo ..Pobra trgovka" na upravo I J-jtrn ■	21844
in le za dobo 15 dni. ISče ' „J'Jtra '.
Taščinsko In gospodarska	^
ioaC-i i posI,oi?& ttT zf	soljden^priietcn "gospod." —
1933 zemljišča v izmeri .	Poll<lbe na upravo ..Jutra" |
pod šifro ..Trgovski 130S5".
21882
i 28 u. 52 m2 je določena na i 175.000 Din. — Dražbeni po-
Perje
kokošje, gosje In gosji puh ter račje, oddala vsako množino do zmernih c.enah tvrdka E. V aj d a. Cakovec.
1883
Jekleno pločevin. lonci
emajliran! ali pocinjenl, v ,	. ,, .. „.
velikosti od 6 do 30 litrov, >° gospodarskih poslopij št. se dobe po 9 dinarjev kg pri 1 Sava-Jesenice, bo 20 okto-
„, .	.. . ~	• *	Srn rvrf nVro rtrm cnil i.il V
Družabnika
Nnjvcč.ie vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
„Vrt". Diamonja in d^ugovl, j družl»a z o. z.. Maribor. — Največji Izbor raznovrstnih I plemenitih	<ce-
t po*') v najplemenitcjših vr-«=!ah ln v vseh oblikah. — žcii ! Plemenite vinske trto na :.mcrlJ:anj.kiu podlogah. Ua-!;r,r t :cli crpr in pod o*it iot;li — Seme Rel<'njave. cvetja in gospodarskih -astlin. Cvetje v loncih in razno ukrasm crmovj^ ln drevje imamo cclo leto. Zafrevaltc cenik*-!
21044
v..
b Mašili
Ljubljana
Gssposisiska cesta
priporoča svojo bogato zalogo
Pisaioili strop
,.Adler" in ,.0ranis'
imM strojev
roilbino in oli''
Voznih koles
Sljrrla - ODrkopp- Orožne kal« (Waffer,raf).
Ceniki zastonj in fra&ko.
.J
Mesečna soba
s kapitalom 100—150.000 Din išče gospa za dobro vpeljano trgovino v mestu. — Ponudbe pod šifro ..Trgovec" Jutra". 21823
goji so interesentom na vpogled na licu mesta pri lastniku ali v Realitetni pisarni
..Posest". Ljubljana. Sv. , , .	----- ----
Petra cesta 24. — Ogled po- ele^nlno opremljena, bllru i na upravo
sestva na dan dražbe od 10. jusilčnc palače, solncna le-------------
ure dalje	21794 S3. v nadstr. nove hiše. i
' '______: se odda. Ponudbe na upravo. ] 0.000 Din posojila
i ..Jutra" pod značko Eie-
ilnJha pmpadefr hi--;» '< gantna 11025". 21758 Iščem za razširjenje trgovi-u.azDa enonaoiir. nio- ________ao . mo;,n!ln bi^m
1 prometnem kraju, brez kor,-Stanovanie	j kurenče, za eno leto proti
tn -j-, -v—Ponudbo

iniM^-.rVrr imi« bi jI V pomoč pri vwU tvraw Mihael Omahen v »ra pri okrajnem sodišču v , 1 60be in kuhmjP. sob^ odE^. ^f.l.""'-, — Ociasiti ep io v nicnmi * delih. onudbe pod značk.) išnji gori.	.	-to« ooo nin 21789 - ipo ibo ^ k . in j .
' .Tri*™ '	'1101 t
i
do konca
Oglasiti se je v pisarni i xcsrerna'' na uDr Jutr stavbne družbe v Ljubljani,	na	"Jutr
Levstikova ulica. 21S49
Iščem mlinarja
ki bi prevzel takoj mlin za dve leti v najem kot podnajemnik. NaBlov pove upr. ..Jutra".	21846
Bonno
Išče boljša trgovska družina v Somboru za svoje otroke, s katerimi je posli samo uopoldne, popoldne pa bi pomagala hišni gospodinji. — Krasno stanovanje, plača Din 400 mesečno zaslgurana. — Hrana Je prvorazredna
23SS.1
nost 126.000 Din.
Pisalni stroj , p . daji stva
_	,	» . ! z vidno pisavo, dobro ohra- ■	r ' '
lrgOVSKa pomocflica njen, kakor nov, in kopirna doeežete priznano najboljši
vešča v vseh strokah trgovi- preša, se poceni proda. — uspeh, če se pnslužlte ptiere ne. pridna in poštena, Išče , Naslov pove uprava „Jutra službe. Naslov pove uprava	21913
mlad zakonski par brez otrok
...Tutra 1
1011 1

Družabnik se išče
..Jutra".
21717
Mlad trg. pomočnik
Moško koio
,.Pu:h". šc sTtorrj novo, pro-išče službe v mešani trgovi- za 16O0 Din Lenarčič ni ali manufakturi. Naslov, 4 lnk°- MtnSc5 st- « ^vi^
dovanja Realitetne pisarne
«Posest», d. z o. z.
» Ljubljani. Sv. Petra c. 2J.
pove uprava ..Jutra". 21120 j
Absolvent trg. šele
s 4 razredi meščanske šole.
____ _	želi mesta praktikanta pri
dotlčna "oseba se prevzame kakem trgovskem ali drugem družinsko življenje. Re- ■ podjetju. Naslov pove upr.
21898
Moška pelerina
dobro ohranjena, črp.a. -e proda za 400 Din v Sodovski stezi 2.	21925
flektira se samo na popolnoma vešče nemščine. — Ponudbe na upravo ,,J-utra" pod ..Bonna'.	21S28
..Jutra".
21900
____________________Spalno sobo
iz orciovega lesa za 2 esebi. Mlad inlel. mizar 1'po. dobro Ohranjeno, se išče službe za takoj ali Proda po jako ugodni ceni. pozneje. Pogoji po dogovoru. Ogleda ae v Spodnji Siškl. Ponudbe pod ..Rezbar" na Lepodvorska ulica št. 1S1 (v upravo ..J-utra"	21922	pisarni J. Goljevšček).
21751
Več spretnih pletiik :
te sprejme t službo za vol- i nene izdelke. Osebna zglasl- J tev med 5. in 6. uro vsak Jan pri: Stari tovarni no- 1 gavlc ln pletenin M. Franz! (začetnica), ki zna tudi ši- j Binovl, Ljubljana Prtvoz 10 Tatl in druga hišna dela. .
Natakarica
najkesneje do 1. novembra. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Nujno 11102". 21R97
---------——-— — j ra potujoče kino podjetje.
,	l Prednost imajo elektrotehni-
ka Stanovanje	ki ali kinot.per.iterji. Ve.i
se sprejme gospod ali dijak, ' »e izve pri Ivanu Pogačniku, I event. t-adi na hrano. — fotografa v LJubljani, Alek-i Naslov pove uprava ..Jutra" ( sandrova cesta 3. 21921 pri kateri se stalno oglašajo |	21927 ,
__^ 1337 i-------;---i	Pozor!
Na stanovanje Inhena družabnika iščem sa
Trgovsko hišo	event. tudi na hrano, sc ' mo radi pomankanja obrt-
3 malim Inventarjem, na sprejme sostanovalec. El»k- nega kapitala, za kleparsko
prometnem kraju, kupim ta- trlčna razsvetljava. Najraje koj. Ponudbe pod ..Kupi.o akademika ali takoj" ca upravo ..Jutra". Naslov no»» upravo ..Jutra 21PO.'; I	21924
obrt. Kobim 50—75.000 Din dijaka.' — Ponudbe na upravo ...Tutra" j pod šifro ..Tibi družabnik".
21920
21826 Išče službe za takoj ali
1. novembrom. Naslov pove 1 « .	. ...
uprava ..Jutra".	21923 j =>un6 gol3e, DriiJjCVO Oije
In fižol kupuje po najvišjih cnab ter proel za po-vzorjene ponudbe tvrdka (rr.
Sire. Kranj	1117
Lesena baraka
j nasproti pivovarne ..Union"
Teraccarja
samostojnega, se sprejme takoj v stalno delo. Plača po dogovoru. Slomškova ul. 19.
21791
Krojaški pomočniki!
Sprejme bo več spretnih, ' ter zraven igrišča ..Ilirije treznih in dobro izvežbanih naprodaj. — Standard Oil krojaških pomočnikov za ve- Comp. ..Balkan" (Julij El- uenja v Ljubljani. Sv. .'10-llka dela v konfekcijski to- ' bert).	21805 rljana ulica 9.	1903
varni Fran Derenda & Cic.. I----------i--------
Ljubljana. — Le taki naj _ .. ,	'	,, . . «,.„,
stavijo osebne ali pismene i Perzijska nreirO(»a	OOSe 1H I!ZO!
ponudbe, ozlr. naj se zglase zel0 kra9na 454 X 3iS. se kupi po najvišji ceni tvrdka v pisarni na Emonskl cesti proda Naslov pove uprava Mihael Omahen. Vlšn.a gora st- 8.	1980 .	2177S	21909
Polhove
in vse druge kože divjačine
kupuje skozi celo leto v vsaki množini D Zdravlč. <rx.
Zobotehn. vajenec i Za nizko ceno j	Pozor!
i štlrlrazredno meščansko ail se proda popolnoma zdrav . Plač-njem bolje kakor vsafc-
srednjo šolo, se »prejme ta- nov LES: deske in traml od dor drujrl za stare ot>'*k*. koj ua deželo. Hrano in sta- podrtega paviljona na vele čevlje in pohištvo. ™opls-novanje dobi po dogovoru, sejmu, za zsrradbo podstreš : niča zadostuje, da pridem Pojasnila daje P. O g r i n c. nih sob ali za kake podobne na dom. — Drame Martin, Gospoavetska cesta 8t. 12/1 i zgradbe. Poizve se v Lin- Ljubljana. Sv. Jakobj na-(od 10,—12. ure). 217081 hartovi ulici 25, 21861 I breil« 29.
jjutrov" roman
L U CIFER
katerega skr•finsko'! napeta vsebina, prepletena : fantasticn mi zap. tliaji od začetka do kouca, ki prinašalo na> dtifpaemu čitatelju z interesantnim ra/.motavaujeai vsak hip preseui-čenia, ki mu ze sledi razoč ranjo
io konBiernacita in zopet presenečenje tako, da so citatelji uestrpoo pričakovali vsako nadaljevanje r m?ua, je izšel iu so dobiva pri upravi ,.Jutra' v I.;nbljani.
Vfi. ki so ca ritali in en', ki iijgp ratii te
prilike naj si ga tskoi naro*- zn pvnje d <-
mače ktijižmce.
Bolj zabavati Vos ne more nobena knjiga!
Vezana stane Din 55. Broširana pa I>in 45
«Nezn£n!;a 1000>
Sporočite kje ln kedaj že-F lite sestanek Naslov LJub-I liena I.	21940
V zakonu razočaran
. zakonito ločen mož, gmotno
j dobro situlran, želi spoznati ' dobro ženo. mr r,!a Iste jeo- j ; de, ki bi hc-tela ž nJim žival lepše življenje. Ponudbe , 's sliko pod ..Boljša bodoč-I r.ort 11130".	21937 -
m
Opozarjamo aa j
Um 0 ClilSSlBF šli
sroski samoupravi
ki sc naroča pri
t Tiskovni zadrugi v Ljubljani
ter velja s poštnino »red Din 6-50.
m
nt.
Kij kupiš najugodneje?
Svilene flor nogavice.....39 Din
Volneni jumperji .... 68 Din Zimske tricot rokavice 25 Din Crep de Chine 95 Din in 130 3in Damsko perilo kos 39 Din, garnitura 84 Din in razno drugo blago po konkurenčnih cenah.
A. Šinkovec nas!. K.3GS3
Mestni trg 19. 1919/a


dobro ohranjena
Violino
prav dobro, lrnpirn. Ponudb" ' ■ ceno n* upravo ..Jutra" 11 r>od ..Violina".	21=f-7 i
j Mer dflfr ka) ?rf?sli h KiiOr »oče kai kupiti
(Kdor išče službe lil
L«nu ii88ilfi i .Jnirs"i i'
varna pred ognjem in vlomom, notranje plasti betonirane, 182 cm visoKa. 3 23 cm široka, 80 cm gio- ^ boka, z dvema tresorjema, visočina ii 35 cm, IG s&fes deposites okrog 11X23X45, s prostorom za knjige, f 43 crn visokim.
Ponudbe m vprašanja naj se naslove na: Ljubljana, poštni predai , ŠteV. 107.	5283/i J
*»as Veridicus gs^gs^ss^gs^ga^ss^gs^Es^gs^gs^ss*
Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih ss-^ss-*
In so zalili to sveto popevko in so urezali drugo ter jo zopet zalili. Pa so se šele ob eni po polnoči spomnili, da so se pregrešili; a so se le zakrohatali, nalili čaše in zapeli objestno:
«Tičica, golobčik, kuškaj mene v gobčik, ti si moja, jaz sem tvoj! Vselej Bog pomagaj, kušekaj, binčekaj, primi me za vrat! • Ti si golobičica, jaz sem pa golobčik, ti boš mene, jaz bom tebe kušekal u gobčik!»
Pa je podrornljal Ciril, iskal in razmišljal, katerfl bi usekal, ko je dvignil p. Ignacij čašo in zakrožil:
Prav lepa je farba, še boljši je žmah, zavoljo kompanije, natoč' ga še en glaš' En glažek vinca frišnega na zdravje birta hišnega, na zdravje totih vseh ljudi, sam Bog jih naj živi!>
in veseli patri so iztresali pesem za pesmijo, časo za čaSo Ter bili vedno razigranejši; vse v samostanu je smrčalo, le Danijelovo okno je bilo odprto, iž njega pa se je valil dim ler je hrumela pesem:
<Moja stara se grdo drži, drži, drži.
kot klešče nad mano lirešči, hrešči, hrešči;
fantje, bodimo dobre volje,
dokler nas baba ne kolje,
saj smo ledek in frej in frej in frej!>
! Težke so jim bile glave in težki jeziki. Okoli štirih zjutraj, i ko je bilo treba iti v kor na ni u ta lino, sta bedela le še pp. Ciril I in Danijel. Dremotno jc iskal Ciril akordov po svoji kitari, ko | je dejal Danijel:
:Zapoj mi še tisto o umrli devici! A tiljo, rahlo, prav uežno!> Tn Ciril je zapel:
i
«Ta devica je umrla nocoj leto' noč, sam Ježuš, Marija ji gresta u pomoč. Ta devica je umrla, na parah leži, nebeška družina se je veseli. Deklici, fantiči, poglejte jo vsi. kak' se ta devica veselo drži! Ta devica v nebesih špancirala bo, nebeškemu sinu prepevala bo.>
led a j je zaihtel Danijel in zaiečal. Ciril pa je skočil iu vprašal:
<:Kaj ti je? Mar jokaš, kali? Ali si pijan?» <rAh, skeli me — tu pod očesom... kakor ogenj me peče in solzi so mi samo od sebe... Daj mi, prosim, še obkladek! — Tako. — Hvala! Ta pojdi zdaj spat!.. .>
In res so spali vsi štirje pozno v jutro. Potem pa so začeli znova. In pravkar so jo' na čast kavalirskemu kletarju patru i Urbanu v novem vinskem navdušenju unisono kravkali:
|
<Vre, vre, vre! — Mi smo Ribničanje!» ko je vstopil prior.
Po celi je smrdelo po vinu in dimu, po tleh so ležali kupi j čikov, na mizi prazni, umazani krožniki, po tleh pa vrsta praz-; nih butiijk.
Kakor ris je premeril prior zbrano družbo. Kakor bi jih i stisnila njegova koščena pest za grla, so utihnili sredi akorda, j Z desnico je prior zamahnil proti dverim in vsi trije so se j
odplazili kakor tepeni kužki. Miren je ostal le p. Danijel. Celo smehljal se je, ko je dejal:
«Ave! Izredno odlikovanje, p. prior. Izvolite sesti!> — In izzivalno je meril priorja.
Prior pa ni sedel. Stopil je najprej k oknu in ga zaprl, nate je šel k vratom, odprl, iztegnil vrat in se oziral po hodniku na desno in levo.
cNič se ne bojte! Prav varna sva,i je dejal Danijel in se režal.
cjaz naj se ne bojim? Za vas gre! Vi se opravičite: obtoženi ste indirektnega umora in v rokah imam dokaze!* 'je rekel prior.
<Od koga?>
<Od pokojnice! — Evo, njeno pismo!> — In prior mu je pomolil pismo pred oči. Danijel je čital, polem pa se je namrdnil:
kimate li dokaze, da je vse to resnica? Ali imate priče, d2 vse to-le ni podla laž?> <Vi tajite še vedno?>
cTajim in bom tajil vedno. Naj nastopi, kdor me je videl ž njo v grešnem objemu ali vsaj v družbi pokojničini! Na; nastopi, kdor dokaže, da je bila z menoj noseča! Naj nastopi kdor me je slišal, svetovati ji, naj si odpravi zarodek! — Ponavljam: jaz pokojnice nisem poznal, nikoli videl, nisem ž njo nikoli govoril in sem glede vsega popolnoma nedolžen! Tožni-kova stvar ie dokazati, da lažem.,»
cA pokojnica je Golobu povedala prav isto, kar je tu napisala; Golob je vse to povedal p- Benediktu z istimi besedami.
kakor včeraj vsemu konventu___
'Pokojnice je torej lagala ustno in pismeno, Golob in patei Benedikt p? njene klevete samo ponavljata!* je izjavil bolnik cčlovek, ki stoji smrti obraz v obraz... tako mlado, življenja veselo dekle v zadnjih trenotkih vendar nc more lagati in n: lagalo. Pater Danijel, vi ste zločinec in celo prav predrzen zločinec !>
<fVi to pravite?!>
-Jaz — in izročim vas sodišču'>
Tega ne storite, gospod prior! Bilo bi blazno, ako to storite; blazno, ako sem zločinec ali ako nisem. Kajti če se začne razpravljati tale moia afera, se sproži plaz, ki podsuj« še marsikoga...
i Ze za 48 diitariev
1	1 meter dobrega LODNA n | 1 meter dobrega ŠEVIJOTA
2	* 1 meter dobrega SUKNA
B	dvojne širine dobite pri tvrdki
1 LENASI&GERKMAN, Ljubljana I S	a
■caneauiiaogBBHBMaamsa&BaMBa
Telefon
št. 3
Žarnice Osrom
Telefon št. 3
o
■A i
a i
Ljubljana, Kongresni trg št. 6.
Higienično urejeni moderni dam ski česalni salon.
Zaloga slovite specialitete za dame: Kamfor krema kraljice Marije.
Specialiteta:	1888811
Lasni obročki in vsa lasna dela.
Odprto: od 7,8. do 12. ure in od 1/22. do 7. ure, ob sobotah do 8. ure zvečer.
kupite najceneje pri firmi
H^rstra. Bogataj
koncesionirano elektrotehnično podjetje v Ljubljani, Kongresni trg IS
poleg Nunske cerkve Trgovina in zaloga instalacijskega materiala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetilk ter modernih signalnih naprav proti vlomu.
5sisa	Zahtevajte cenik!
Novosti
za damske plašče in jopice
Sealskin. pliš. astrahan in krimer priporoča v veliki izberi tvrdka 5U64 a
A. E. SKABERNE
Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
W Sadni sejem
18., 19. in 20. oktobra
na prostoru	527oa
»Ljubljanskega velesejma".
Najugodnejša prilika za nakup
finega namiznega sadja
v velikih in manjših množinah.
Želod, M04a
bukov žlr, borove ln jelove storže, hrastov mah, lipovo seme ln vse droge gozdna ln poljske pridelke kupuje po najboljših cenah tvrdka „Goban", d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 85. telef. int. 924.
•' nr r*-
Obleka gleda kakor
•miro alto 'e kemično HO vA ciščena ic pobarvana v
I. kemični čistilnici ln barvariji JOS. RE1CH
Poljanski nasip štev. 4 PodrtZnica: Šelenburgova ut. 3
ff*
T
Dva tisoč dinarjev
5«14/a
lahko takoj zasluži, kdor takoj uredi insolventno poravnavo malega trgovca izven sodišča v celjskem okraju. — Cenj. ponudbe pod ..Povrnitev stroškov'' na upravo „ Jutra"'.
VINO
s PODRUŽNICA s
vinarske zadruge „LJUTOMEROAN" za ljutomerski in ormožki okra! 0 v Ljubljani t Stara pot &tev, 9 ae	poleg voiaške bolnice
s> nudi svoja zajamčeno
pristnaljutomerškavina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji.
ejf/m
VINO
TTTTTTTTXIX^'TTTXTXXJXXJX1XXXI
Jesenske
H
književne novosti
Tiskovne zadruge v Ljubljani:
Dr. Iv. Tavčarja, Zbranih spisov V. zvez. (Izza kongresa). Zeodovinski romau. Eros. Din 84 —, v platno vesan Din 100 , v pol usnie vezan Din 105-—, pošt. Din 2*50, ozir. Din 3' —. Kersnik Janko, Cjelamen. Roman. Broe.
Din 22 —, vez. Din 27 . poŠt Din 125. Budal And., Križev pot Pelra Kupljenika. Povest. Bros. Din 17'—, vez. Din 22—, nošt. Din 1 "25. Anton aielik, Jugoslavija, I. del. Druga predelana in pomnožena izdaja. — Broi. Din 60'—, mehko vez. Din 75'—, pošt. Din 2 —.
Svoboda-Oovekar, Poslednji mož. Veseloigra v 3 dejanjih. Broš. Din 14'—, pošt. Din —75.
Pa J nič, dr. Edv., Civilnopravdni red. Broš. Din 30 —, pošt. Din l-—.
naročila sprejema tiskovna zadruga v Ljubljani,
Prešernova ulica 54.
cii cxnniiniii;mxxu
Obnovite naročnino!

Smrtno potrti javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da nam je v sredo 15. t m. ob 4. uri zjutraj umrla naša draga mati
Marija Majdič roj. Ertl
Pogreb nepozabne se bo vršil v četrtek ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 15. oktobra 1924.
Hipotekama banka
jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
(prej Kranjska deželna banka)
se priporoča za Yse y ban "no stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu ohrestovanju. Daje vsakovrstne kredite in predujme.
Josip, Herman,
sinova
Marica
hči
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni in dobri oče, oz. stari oče in tast, gospod
poštni podaradnlk v p. In hl&iil posestnik
danes, dne 15. oktobra po dolgi, mukepolni bolezni v Bogu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek dne 16. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Kopališki ulici 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1924.
Žalujoči rodbini: Šem*-Rothl.
Bres posebnega obvestila.

- -A,
, ...	V
„THE LONDON DIRECTORT'
(Londonski adresar)
izhaja vsako leto
ter vsebuje pokrajinske In tujezemske oddelke, ki so razdeljeni po strokah,	,,
-v petih jezikih.
Ta adresar omogoča trgovcem direktno občevanje s trgovci in tovarnarji v Londonu, provlndjalnih mestih In industrijskih središčih Anglije, Irske, na vsem evropejskem kontinentu, Ameriki itd. Adresar vsebuje okrog 250.000 imen, naslovov In drugih podrobnosti, razvrščenih pod več kot 2000 strokovnih seznamih, v katerih so vključeni
ekspoptnl trgovci
s podrobno označbo blaga, ki ga lzva2aJo, razen tega pa tudi kolonijalne In tujezemske trge, ki jih zalagajo s svojim blagom.
Parobrodne družbe
In pristanišča, ki Jih njihove ladje obiskujejo ter približen čas njihovega plovenja.
Oglasi tvrdk, ki 2ele svoje zveze razširiti ali onih, U
Iščejo agentupska zastopstva
se tiskajo v velikosti ene cole (2-6 cm) za 1, 10 sh O d, (1 funt šterling 10 šilingov) za vsako uvričenje, če se to zgodi pod raznimi oddelki. Večji oglasi od 2 £ do 16 £.
Omenjeni adresar je neobhodno potreben vsakemu, ki se zanima za prekomorsko trgovino, ter stane 1 izvod 2 funta poštnine prosto, ako se denar pošlje Istočasno z naročilom.
The London Directory Co.j Ltd.,
25, Abchurch Lane London, E. C. 4, England.
Naročila za adresar In oglasa sprejema ALOMA COMPANY.
u zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanje vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposita itd, itd. Brzojavke: Kredit Ljnbljsna • Telefon 40. 457 in 643
411/a