TTY Vrcdnllil Profesor Valentin Konšek. — T«ls sovin« ptidoj« rssk« Sob «1« aa sr«ll«: Cena aa irtorlink« lela 40 kr. Po poMi 50 kr. Ur. Kr«. 2. 8. maliga scr|iana 1848. Ur. delu. Pri na« se slovenski duh oil dne do dne bolj »nemi, iu vse kar ud slu venskih domorodeov iz l.ublnnc, Gradca al i* Dunaja uredimo, nas .močno razveseli. Tudi kmetje m sjiodnim Štajerskim so začeli pogostejši "ovlne krati, katere jim mi, ki laumo * ludstvam veliko opraviti, tudi pri vsaki priloinosli priporocujemo. Le berite, berite, lubi Slovenci! zdaj ju slovenskima branja dovolj, de bole zredili, kaj se u vaših hribah, v slovenski domovini, v austri-anskimu cesarstvu in na drugim svetu do-briga alj hudiga prigodi. Kdor neve, kaj se na svetu godi, velikokrat škodo lerpi. Vedenje je moč! — Na poklic našiga visokočastitliviga deiclniga poglavarja za postavlenje dobro-voljaih strelicov (2cfili«f ll=5rcicorl>0) od vsih strani mladeuči v kup hitijo, jMikaiejo po takim, de vsak Šlajarc rad pride, kader rast ali domovina kliče. Tudi lepa reč je, za domovino, za stariše iu otroke v boj iti i tako so storili junaki perviga časa, ki »torej v narodnih pesmih do rečne čase širijo. /.,-> lega volo, hrabri mladenči štajerske »tasti, zapojte tudi vi, kakor vaši krajuaki prijalli: Kloiiuick po straai lu suknjo na rsm', In hsjdi n Grsdoc, (T vojsk« grem snml Pa iviž-am iu pojem, In vrisksm terdo; t> aisuu as boj«, Kil« drugi p« bo? . J. š. Od štajerskima zbora. 1. Od stališkili grašinskib gospodov. i\mnestHlkk Gospodje: Jnahim apt r st I.ambrehl, llogoluli Kcršhauuicr, prošl v Voran, Joicf Kraiuiuur, stoljui prn.it v Oraču, l»r. «il Kai-zcrsfcld, llraguliu Greisdorfcr, Janei vite* «d Acula, lludolf rilez «d Varubauzcr, Jan« vitei od Pistor, l.ulmmir baron od Waid-mansdorf, Alfred grof DesenlTaus d' Arer-nns. Alojz baron od lliiigeiiau, Kranc vitez od Krcjdeuek, Vincenc Nagi, Gorgian baron «d Gudenuz, Vilhelin Vaniš, Ignac Disauer, Joief grof od Vurmbrand, Anion Kirlier, Ferdinand barou od llinerilicrg. II. Od nestaliških gospodov. Siaaicstnlki. Gospodje: Kajetan od Šlulenbcrg, Alojz Sparovic, Janez Pauer, Alojz od Krihubcr, Hihard Posek, Vincenc' Nagi, .Moric ilahni od Kaizcrfeld, Anton Kuafl- Lene, Anton Kirher, llraguliu Uenike. III. Od včeuosti, obcrliiosli, mcstjanslva iu leržanstra. - Siiucstnlki, Gospodje : l)r. Leopold llaslcr, Dr.Si«-mund, Ajhhorn, Dr. Joief Smrckcr, Ainlrc-as llospini, Anton Kiicr, Nikolanz i«'orhcr, Joicf ICliucr, Anlou llaber, Dragulin llulic-krr, Krištof Kccs, Dr. o.l Kaizi-rfcld, .' lojz Šlofer, Jur Koli. Jur Slcger, .'Vaiic tfrrj-berger, Jozcl* Miki, Janez Kcušl, Dragu:i:i od Scgenšmid, Dr. Janez .Sine, Janez Juug-blut, Janez Janciič, Vinccuc Gurnik, Fer-•liuaud Kolegcr. Nikolauz Forhcr. Anina Podcu, Frauc Spcrbaucr, Jaka Knisnik, Dr. Peter Trumer, Dragutin Kleker, Dr. Jožef Smrekcr. IV. Od kmetov. KntaicMHlI&l. Gospodje: Viiiccuc Gril, Janez Milcr, Jožef Akerl, Anton G ros, Mafia Kulis. Joief Kal k, Fran« llinder, Miha 11 o ter, Malia \Vcis, Franc Fruvirt. .Malia IJravda, An-drea Tappciuer. ■'Malia licih, Matia Siderič, Joief Fašink, Grega Neilrid, Mateus llumcr, Filip Kar, Matia Urok, Jane/, Jauežič, Janez Storr, Frane llopotar, Anton Yege-rer, Janex Lctoldcr, Jožef ilakl, Šimou Vildiuk, Jožef Etlmajcr, Jožef Šupfer, Jaka Fruman, llenedikt Kraiubuher. flz dtrnika. Ker dobro veiu, da vam zdej nobena reč bolj per sercu ne leži, kakor deželni namestiti štajerski zbor v Gradcu, in ker sim prepričan, da vas vedno skerbi, če va-ši poslanci prav za vas govorijo iu so ponašajo, va* hočem, kolikor bo mogoče, potolažiti, zakaj jas sim vsaki dan pri -/.boru in slišim vse pogovore iu sklepe. Slišal sim iiudaii enga gorjanca, ki je tako govoril: Ako bi jas na zboru bil, jas bi jim hotel povedati,—jas bi njim pod nos dal.— Prašaiu te, prijatel, komu bi jo ti hotel povedati? komu bi jo pod nos dal ? Smiliš se meni v tvoji nezpameti, ker neveš, kaj je zbor. Misliš inorabit, da je na zboru tako, kakor v kerčmi, ker se v nedelo popoldne per polui-mu bokalu fanti prepirajo, kteri zvoni lepši pojejo, Ločižki alj Motniški. Prijatel, na zboru je drugač. Le posluh — hočem ti povedati in vse razložti. Če si že bil v Gradcu, si vidil v gosposkih ulicah staro veliko in okajeno hišo, imenujejo jo Lou-tovš. Ta hiša ima visoke prostorne hrame. V nar lepšimu hramu, ker so stcue pozlačene, malanc in z statvami obdane, tam ker so v nekdajnih časali nar vikši štajerski brambovci in ncprcmaglivi grofi iu vitezi a s\ojeui šelcznim orožjaui ropotali, tam zdaj sedijo per zeleni mizi, ki je z sreberuim knolami obkovana, poslanci štajerske dežele. Devetdeset jih je, iu so cvet naše dežele. Zakaj kakor smo mi Slovenci nar bolj umne, modre in pravične može k zbora poslali, tako tud Nemci resnično niso zadostali, iu so tud može zbrali, da jih je vesele slišati. Spredej sedijo naše dežele poglavar, Ignac grof Attems, kterim so v 74 letih lasi scer obledeli, pa veuder njih razumnost in modrost ti leti vkloniti niso mogli. Vsak, uaj bo poslane, alj poslušavcc se čudi ter reče, da nikdar ni starica vidil, kteri bi bil v te •tarosti tako modro govoril. — Na desni strani sedijo slališki in ne-stališki grajšaki, njih je 30 števila. Na te vi nar ojštrejši gledate. — Ne bojte se jih resnično vam povem, vsak je pripravlcn, od svojih pravic veliko — veliko dolpuslili in kinctjiški stan na to vižo polajšati, da vi, vaši otroci in vnuki več ne bote žalostni za brazdami hodili. Na levi strani sedijo poslanci od učenosti, obertnosti, mcsljanstva iu feržausfva tud 30 števila. Vsi so naši prijatli, zato ko dobro vejo, da je kinetiški stan nar močnejši steber in podpora vsake deržave. Ako bi ravno grajšaki kaj vam »kodliviga naprej postaviti hoteli, se precej ti uprejo. Predsedniku uasproti sedi 30 kme-tiških poslancov nemškiga in slovenskiga jezika. Tem ste vi svoje reči poročili, te ste prosili, da bi dobro premislili, kar bodo govorili, uaj bi se terduo uperli sklepami, če bi vašiuiu koristi zoperni bili. Tem sle tud žugali, nje za krive deržati, nje preklinovati in tud tepsti, ako bi se pregovoriti dali. Alj ni res? — Prijatli ue skerbite za vas. Vaši poslanci se za , v as tako nosijo, da njim bote hvalo vedli. Ce bi> božja volja, se bo ta reč tako poravnala, da bote vsi zadovolui. Poravnali se pa ta reč mora — • in hitro se mora poravnati, berž ko bo mogoče, zakaj mira uam je treba, brez poravnanja teh reči pa mira ne bo. Bog bo može razsvetil, in vaše želje dopoluil. V Gradcu 4. dau mal. serpana .1848. Skrebe. Is Gradca. Doues je z Dunaja prišlo, de bodo kmeti za leto 1S48 vse natorue da\kc (kteri niso v denarjih ui plačati) po novi poplavi, ktera bo v Gradcu osuovana iu na Dunej poterjena v denarjih odrajtovali. Ti davki so: tlaka žitna desetina, koplevnik, vinska in vse sorte desetina, goršina (kavnica) drobnica iu vsi drugi gosposki dau ki vsaciga imena, kteri niso bili v denarje zpreaeue-ni. Naš zbor je bil prošuo za tega volo do svetliga cesarja poslal, iu cesar »o hitro dovolili. Ne bo to i dcsetak po nivah hodil, uc lio vee po viuogradah rog trobci. (Ilorvačka.) 20. roinika je bau Jela-cič v Zagrahčkim »boru edinoglazno Diktator ccs llorvačko, Slavonsko iiio iSirm-■ko, zvolo* bil, za lak dolgo, de bodejo »se zmešnavc nehale. (Češka) še imiraia pod ielezno roko >Viuilišgraea ječi! — (Nemška.) h Krankobroda zvemo, de so nadvojvoda Jaueza xa Nemške de ris ve viiarja (9e b' iveli na sveti veseli, Se dolgo in mirno prijazno z vsem, Ker tolkaj lubezni delijo ludea. Tus vivat! naj vsaki ohrani, Kar pride od Duoajake strani, Naj vela, kar Cesar velijo, Ker so že oblubli do»t dobrih reči, Deb' sreča« včakali vsi željni ludi. Perjftlli, I« dobro prevdarte, No tudi se milo posvarte, Naj Bog na* resvetli per vsem, Kar Cesar ozuanjo, oblubjo ludea, Deb' serce odperli vsim dobrim reče«. Deb' ludi tud mirno živeli, In le poterplenje imeli, Dočakati novih reči, Kar mislim, de vsaki prav serčno želi: De skorej bi zvedel, kako se »odi. • To petem je tloiil g. Frmn* Ropot ar t Velenja, kter te %dmj v Grada« per tioru prao pametno ponaša. '/.tok il je Ropotmr t ud lepo tiio, po kteri te trn petem poje. Namesti gospoda Gurnika »o l)r. J. K raj uca v Slovcmmgradcu poslanca k Dunajskim zboru zvolili. l>rav zlo je nas veselilo, de so Slovcnogradčani »amc izkreue Slovence volili, kteri svojo domačijo i/, ser-ca lubijo, ino se za njo potegnili zaiuorejo. Slava jim! Beseda Papežu Pija IX., ktero so ua letosuo belo saboto vpričo kardinalov govorili. (Dalje.) Ako bi pa kdo Nas dolžil, de smo vse to Mi napeljali potem, kar 91110 iz ljubezni »110 dobriga serca svojim podložnim dovolili, Nasiau djauju po pr.avici t i ga pripisati ne more, ker smo le storili, kar se je Nam ino drugim kraljam v idilo, de je /.a Naše dežele dobro ino prav. Tistim' pa, kteri so v Naših deželah dobrote Naše v hudo oberuili. odpustimo iz serca; pa jih tudi v ljubezni opominauto, naj se poboljšajo, ino prosmo lloga, Očeta vsmilenja, naj šibe milostivo od njih odveruc, ktire čakajo nehvaležne ljudi. Tudi se Nemci nimajo uail Nami jeziti, de nismo v.ainogli per tistih ogneiiih želj pogasiti, kteri so hotli svojim sosedam v gorni Italji pomagat, iuo dc nismo bili vbraniii k«..*, de bi ne bili i/. Naših dežel % drugimi Ijud-stvami Taljanskiga potegnili, za ravno tisto svojo narodnost vžgaui. Saj tudi drugi kladivci (kralji) Evrope, ktiri imajo več orožnikov kakor Mi, niso bili vst.ni v sedajnih časih prokucij se svojim ljudstvam vstaviti, (jih strahvati). Svojim bojakam ki smo jili na mejo Naših dežel poslali, pa uisrno drujiga nar o- čili, kakor mejnike Naše lasliue branil ino varnost Naših krajev olirauil. (Dalje »ledi.) Nekaj Slovencum gotovo še »cznaniga, pa o scdajiiiimi času vedeti zlo jiotrcbniga. Vladije (regiringe) so mliogolcriie, poglavitno pa le trojesorlne. I. Samovladija (Monarcliie) je, kjer le cu sam vladuje j nej •i bo cesar, kralj, vojvod, knez ali k. A. II. Zlalinovladija (Arislokralie) je, če žlali-niki v kaki dcržaii vladnjejo. I.udstvovla-dija (Peniokralic) je pa III. tam, kjer se ludstvo samo vladuje. Tako se T.eer vladije t glavi mnogolerili možakov razločijo: |>a v resnici morajo vselrojne nateukama sklenjene bili, ino le rn« storili: zakaj če v kaki deriavi ena ali druga iz lili treh vladij pred druzimi naprej šine, ne bo dobro v deriavi. Tam se morajo gotovo krivice delali ino natorue pravice alj svohodnnsti jemali. Vsi 'i uinam obdani linije so svobodni: lako noben človek drugiga človeka lastnina biti, noben človek črez druziga gospodarili, tako tudi noben človek druzimu postave dajali nemore, če uni k temu ne pervoli. Alj žalostno ju vedeli ino povedali: „do se je že dolgo - dolgo na sveti taka godila!! —" Tudi v našima cesarstva je samovladija pred ludstvovladijo, pa tudi nekoljko pred žlaliuovladifo, v svoji vikši uradnikšnosli (Uilrcaukralie) posebno svoje ojslre roge naprej molela. Si i bila samo samooklaslno vižarjenje: ampak je bila naša vlada do le-lošniga leta nekoljko alj pa zlo - samo-oblastno gospodarjenje— Ker niličer ni smel, K ustavim, črez kake naredite po Mclerni-ovimu kopitu kake pametne ino pravične bescdicc rečli; brez de bi se ntu liilo bati treba: — v ječo priiil! — |'o temu kopita je bilu časi kaj krivično »kleuiciiiga; kar pa je pc temu — od vladije le debelo obte-saniimi kopitu — čislo pravično bilo. — llavno tako je, če se nekaj žl.-iluiih ludi sklene ino drugim ludem poslave daje, brez de bi posledni k leniu pervolili ali sej vedeli, zakaj de bi lisic postavo spolnavati inngli\ To bi bilo samoolilaslua žlahnovla-dija. /.labnnvladija jc poleni lakim — sama za sc — ludi krivična ino laku zavcržliva. l»c bi pa vsi Indjc ene deržavc dajali po-stavc, po katerib bi sc ravnali imeli, ni enkrat mislili mogoče: lako tudi ni mislili mo- goče, de bi ludsivovlada sama na sebi n» sveti vpclana kili iuo obstali zainogla; zakaj spačena je človeška uatora ino tedej le nekteri — visoko učeni — natenkama izobraženi I udje zamorajo človeško naluro — sebi ino drugim — nekoljko popravili. Le učeni možje zamorajo poslave k vikšimu izobraženju alj oblikanjj. — ino lako k nar reči sreči ludstva — prav osnovati. Vsi lu-djc ene deržavc »cmorajo leilej poslave o-snovavali: le izvolili si morajo učene može, ki naj v imenu ludstva postave osnovajejo. Taki možje naj bojo ludstva žlahuiki. — varhi ino služabniki! — Kakor nobeno ludstvo brez poslav obstali nemore, ravno tako nobeno ludstvo brez visoko učenih no-iov, ki le dobre poslave osnovali zamorejo, — srečno bili nemore. Alj kakor nobena iz lib Irojesorlnili — zgoraj rečenib vlad — sama za se ni po pameti, ni po večni —božji postavi, ni po človeški oslabljeni ualorii — ni za ta svet, tako so vse trojne sklenjene, lako de vse tri le eno storijo, prav za prav človeški oslabljeni natori permerjene ino od I toga za ta svet namenjene. — Jaz zalegovolo le Iriijcsorle ludi za la revni svet poznam namreč: I) ustavne vladarje (ConsIitutiiU uelle llegenlen) z svojmi zaodgovorniini po-inočnikami; (mit verauluorllicbeu Ministern), 2) postavne svetvavee, ali osnovavec —ile-žel.nn iuo ludstvu permerjeuili postav (Volks-depulirtc) iuo llj izpolnovavče — po človeški natori iuo po legi iuo lastnosti dežele — danili postav. Ktem posleduim vsi ludje v deržavi brez vsiga razločka slišijo: nej si že bojo kmetje, mesteučani, kupci, žlahl-niki, duhovni, grofi ali knezi i. I. d. — Ta zgoraj postavljeni razloček med lud-mi ne smemo tedej po rojstvu ali po bogastvu, ampak le po dušni pripravnosti k temu ali iiuiinu slauu — delali. l/stavni vladar nemore biti, ki bi nc uiel zadoslue učenosti ino velikodušnosti, tako ludi uc uslavniga vladarja pomočnik, (Minister) če bi tek dušnih lastnost nc imel. Ravno tako tudi svetvavee ali ludstva poslane nemore bili nobeden, ki bi človeško natorc sploh ino posebno vse potrebe itio težave — lege iuo lastnosti svoje dežele natenkania lic poznal: Xe smemo tedej mislili, de bi žlahuiki ali bogati možje nc smeli bili, ludstva poročniki ali poslanci. Tudi morajo bili, če le pravo učenost ino ludolulmo serce imajo. (D. sledi.) Naliskar iu založnik Janez Ei. JcrcCin.