Pedagogični pogovori. (Spisuje Jos. Ciperle.) (3. del.) 3. Prestopimo k Rousseau-u. Rojen 1.1712, je sklenil svoje burno življenje v letu 1778. Bil je najpervo pisar pri nekem odvetniku, potem se je učil kleparstva, potem je bil strežaj, ker je pa kradel, so ga izpodili iz te službe. Postal je tedaj seminarist, a pustil je tudi to, ter podučeval po hišah godbo, dalje je bil davkarski pisar in še druzega več. Pozneje se je jel pečati s filozofijo, ter spisal več del o tem predmetu. Ali tudi o odgoji je spisal knjigo z imenom: »Emil ali o odgoji", ki ima pet delov. Pervi štirje se bavijo z moško odgojo in zadnji, ki ima napis: »Sofija ali ženska" uči, kako naj se odgoja ženski spol. In iz tega zadnjega dela hočem navesti nektere izreke: »V ženski moževe lastnosti obdelovati in one, ki so nji lastne, zanemarjati, se pravi, na njeno škodo ravnati". aVerjemi mi, razumna mati, ne napravi iz svoje hčere terdnega moža, kot bi hotela popravljati naravo; napravi iz nje pošteno ženo in bodi prepričana, da bode tako sebi in nam kaj veljala". ,,Ženska naj se mnogo uči, ali le to, kar ji je treba vedeti". MOd terdnega materinega zdravja je odvisno najprej zdravje otrok. Od skerbljivosti ženskih odvisi začetna odgoja možev, od ženskih odvise strasti, obnašanje, okus, veselice in sreča možev. Tedaj se morajo odgojevati ženske vedno le z ozirom na moške. MoMm dopasti, njim koristiti, njihovo ljubezen in spoštovanje si pridobiti, njih v mladosti gojiti, za nje, ko odrastejo, skerbeti, jim svetovati, jih tolažiti, njim življenje sladiti — to so ženske dolžnosti, in za te se jih mora že v mladosti izgotoviti". nPervo, kar se je učiti ženski, je ljubezen do svojih dolžnosti". nEmil in Sofija" sta naredila velik prevrat v odgoji. Mnogo jih je bilo, ki so skušali izpeljati pravila, ki so v tej knjigi, ali kmalu se je pokazalo, da večidel niso izpeljiva. Ker je pa jako ostro pisal, ter kritikoval javno in družinsko življenje, sploh vse, kar se je delalo o njegovem času, mu je vzraslo mnogo sovražnikov in zato je moral pobegniti iz Francoskega na Angleško. Ali pomislimo, je li Rousseau kriv, da so njegove ideje neizpeljive. Na to vprašanje odgovarja sam: »Ljudje! ali sem jaz kriv, da si sami obtežite vse to, kar je dobro? Jaz čutim težave, morda so nepremagljive, ali resnica je: če jih hočemo premagati, jih do gotove stopinje gotovo premoremo". — Poglavitna težava v Rousseau-ovi odgoji je ta, da bi moral imeti vsak otrok posebnega odgojitelja, ki naj bi ga vodil do 24. leta. Samo ta naj bi vplival na njega; ali z nobenim drugim človekom naj bi ne prišel v dotiko. Vendar je ta knjiga velicega pomena v odgoji in Rousseau oče in začetnik premišljene odgoje. Ako tudi so njegove besede neizpeljive tako, kakor jih je zapisal on; ali prišli so za njim možje, ki so pomehčali njegove misli, ter jih tako uvedli v navadno življenje. To so bili tako imenovani filantropisti. Ali tudi ti so zabredli predaleč. Tako, da en izgled povem, se je taljal sloveči Bazedov zvečer pijan po blatu, šel potem drugi dan ves povaljan v šolo, da je potem tam dokazal svojim učencem: kako gerdo je, ako človek preveč pije. Zato mu je dejal nemški pisatelj Herder, da bi mu dal teleta v odgojo, ne pa otroke. Omeniti mi je zdaj moža, ki ni bil sicer pedagog; ali ker je o namenu moškega in ženskega spola pisal tako važne besede, ga moram postaviti na to mesto. Kdo ga ne pozna orjaka v poeziji, slavnega Schillerja! Eomu je neznana njegova krasna npesen o zvonu"! Nepotrebno se mi zdi, o njegovem življenji, o njegovih delih in o njegovem pomenu kaj pregovoriti. Mož je znan celemu olikanemu svetu. Iz njegove j,pesni o zvonu" naj navedem nektere besede po prestavi Koseskega, ki govore o dolžnostih moža io žene: nMož mora na b6r, DomaCe oprave, Življenje sovražno Dekline učivši Opravljati važno, Fantiče svarivši, Sejati, saditi, In vedno ko riba Zvijavši dobiti, Marljivo se giba, Da v skusu in stavi Čuvaje vseh mest Koristno opravi. Pomnoži obrest. Zdaj silno prihaja neskončnega blaga, Z draginaini polni predele dišeče, Napolni zaloga mu žitnice draga, In prejo verti na vreteno berneče, Pohištvo se širi, raztegne se dvor,Nabira v omare, očistjene peg, In noter vlada Bliščečo volnino in platno ko sneg, Sramljiva ženica, Sijanja pridružiti blagu ne mtidi Otr6k porodica, Se vedno trudi". In viža modro Pomen teh Schillerjevih besed je ob kratkem isti kot Ksenofontovih, ki pravi: flBog je žensko natoro priredil za dela in oskerbovanja v hiši, moško pa za opravila in oskerbovanja zvunaj hiše", (glej prejšni pogovor!) ali Fenelonovih: »Dovelj je, če znajo (ženske namreč) enkrat le gospodinjiti" (glej tudi prejšni pogovor!) — Preden končam ta pogovor, moram pregovoriti še o nemškem pedagogu Sailerju. Ta mož je bil rojen 1. 1751. v Aresingu na Bavarskem, je bil učenik bavarskega kralja Ljudjevita I. in pozneje škof v Regensburgu. Imenuje se in sicer po pravici Mnemški Fenelon", ne ravno zato, ker je bil škof kakor ta, ampak ker mu je soroden v mišlenji, in ker je odgojeval kakor ta nekega princa. Spisal je obširno knjigo z naslovom: BO odgoji za odgojitelje, ali pedagogika", v kteri ima mnogo važnih besed o ženski odgoji. On piše: rRazumnost in serce za domače življenje in talent, ljubeznjivo cvetico blagostanja tkati v preprogo domačega življenja, in z nježnimi dvojnimi nitimi ljubezni, zaupanja in spoštovanja po eni in zvestega, veselega, radovoljnega delovanja po drugi strani vpletati, — to je najviša umetnost ženska. A tudi v tej najviši umetnosti je še nekaj najvišega in sicer: vera. — Prav, učite se peti, igrati na klavir . . . lehko vam bode s tem pregnati soprugo z mračnega čela temne oblake skerbi in tudi iz serca. A notranje godbe vam ne zbuja noben klavir, nobeno petje; notranja godba za vas se nahaja le v oni najviši vednosti in umetnosti ženski. Učite se jezikov, kterih tirja čas: francoskega, angleškega, italijanskega, česar vam vaše okolnosti v sedanji dobi ne dadd pogrešati. A jezika Ijubezni, ktera molči, terpf, premaguje, njega vas ne uči nobena slovnica, nahaja se le v oni najviši vednosti in umetnosti ženski. UČite se okusno oblačiti, ter veliko in malo abecedo društvenih ceremonij na pamet: teh dveh lehkih proizvodov novega časa ne morete skoraj pogrešati. A notranjega čuvstva za resnično lepoto in pravo družabnost v življenji vam ne podajejo nikake novine o modi, nikaka družba; to notranje čuvstvo se nahaja za vas le v oni najviši vednosti iu umetnosti ženski". Pomen tega razlaganja se da ob kratkem povedati v stavku: BŽenska naj bode verna". Vere je potreba pred vsem ženski, »kajti brez vere ni mogoče nikomur dopasti Bogu". Vera in sicer živa vera v Boga jo tolaži, da prenaša radovoljno vse nadloge vsakdanjega življenja. In če ona ne najde nikjer tolažbe, kako bode po Rousseau-ovih besedah mogla ^tolažiti moža, mu svetovati, ter mu življenje sladiti". (Glej ta pogovor!) Tako vidimo, da pedagogi podajajo eden druzemu roko. Česar ni eden določno povedal ali le memo grede omenil, to je določil in razložil bolj temeljito drugi. (Dalje prih.)