S planine
i jnbo solučice se je izgubilo za gorami. Pastirjev rog je trobil pogrebno pesen dolgcrau dnevu. Nemnorui ptički so žvrgololi le zdaj pa zdaj še. Oioved se je odpovedala svojeniu jednakoiuernemu nmu-muu, drobnica pa svojeniu ,,be-e-e". Kuretina je posela svoje prostore pod hlevnim podstre&jem in race in gosi so se zgnetle v nizko račnico.
Tam okolo koče in bleva pa še dolgo ni zavladala nočna tišina. Okrog ognjišča se suče ročna planšarica in na ognjišči sedi mirni život pastirjev. Zdaj pa zdaj se mu za-zdeha in na to zine jedno ali drugo. Planšariea pa prime za posodo in odhiti mlest. Pri dverih in vrzclih ob stenskih traniovih pa se vale diraove meglice tja v mirno uoč. Iq evo ti deklice pastiričice! Oberoč nese v kablah od studenca hladno stu-denčnieo, da napoji žejno živinico.   Belka in sivka jo vže čakate.   Niti v hlev ne
odidete poprej, dokler je ue pozdravite še jedenkrat s svojimi pogiedi. kakor vže veste in znate. In sivka jej je še posebno uljudna! Tako prikupljivo jo po-gleda — kakor le to kraviea more, — in gobec se jej odpre in nosniee se jej raztegnejo — smijala se je. A pastirieica je ne utegne pogledati. Oelo belke ne opazi, ki poveša glavo k tlom, kakor kaka sramežljiva rleklica. Pastirica pa stopa pocasi proti hlevu. Težka ,je voda —tako kislo se drži dekliein obrazek, da je joj! Menda se jej vender sivka zato ne reži! Pa ti večemi koniarji — brez teh tudi ue tnore biti! Ne samo jedenkrat se jc vže jeden ali drugi zakadil v pasti-ričin segreti obrazek iu ga malo pobožal, da je dekletce z vso jezo otresalo z glavico. Šibke ročice se jej tresejo — trikrat je vže morala postaviti posodiei na tla in se malo oddahniti in nekoliko odpočiti. In Še tega gosjaka ,je bilo treba! Vsa perjad se je vže spravila spat, le ta gosjak se uikdar ne užene. Zdaj pa se zaletava sp t-flo v svojo dobro gospodaričico in kako nagajivo jo povprašnje s svojini narečjem: kvaV kva?
—  Jaz ti bom vže dala, kva? V kraj!-' hiti se kregat pastiričica. V tistem trenotji se začuje tudi votli glas sivkiu: ,rau-ut.
—  No, še ti se mi posniehuj sivka! Le počaki! Alo. v kofo!
Copastej jarici se še tndi ne nmdi. Še brska po tleh in store po kurje. In uzrok ima stokati. Njene sestrice jo sovražijo in preganjajo. Nikoli ne sme pre-nočevati mej njimi. Milosrčna pastiričica jo ima pa vender najraje. Vsak večer jo vzame v svoje naročje in posadi v koči na poličico pod sklednikom.
Pa še koliko takih skrbi in opravil inia deklica pastiričica. In vse opnivi iu vse poskrbi vsak večer iu vsako jutro, dokler ne poteko spet dnevi živijenja ua planinah za jeduo leto — — —                                                               C.