NEKAJ NOVIH STAROSLOVENSKIH NAJDB Stane G abrovec 1. L jubljana L eta 1950 je bila v načrtu g rad n ja hum anističnega oddelka filozofske fak u l­ tete na Jakopičevem vrtu v L ju b ljan i, to je v jugovzhodnem kotu Emone. Po načrtu Em one W. Schmida1 bi m orala zgradba zajeti vzhodni del insule XV. K ot p rip ra v lja ln a dela za predhodni arheološki izkop prizadetega terena je N arodni m uzej poleti 1950 sondiral teren .2 K rižna sonda je b ila izkopana sredi om e­ njenega v rta vzporedno z južnim in vzhodnim em onskim zidom. Sonda, k i je potekala vzporedno z vzhodnim zidom (prečna sonda II), je bila vkopana 29 do 30 m zahodno od vzhodnega zidu v širini celotnega v rta, tako da bi m orala zajeti sk ra jn e vzhodne dele insule XV po Schmidovem načrtu. Sonda, k i je vzporedna z južnim zidom (podolžna sonda I), pa ca 38 m severno od južnega zidu. Pom em bnost izkopavanja za rim sko arheologijo na tem predelu je na dlani, sa j je to eden izmed red k ih predelov v n o tran jo sti Emone, k i še ni bil prekopan in ki daje tudi vso m ožnost sistem atičnega dela. Č eprav nas v tem poročilu ne zanim ajo celotni rezultati, je vendar treba om eniti že tu, da Schmidov n ačrt3 položaja v tem delu Em one ne ustreza dejstvom . P rečna sonda II je sicer naletela na zid, ki bi m oral b iti po Schmidovih dom nevah vzhodni m ejni zid insule XV, vendar ni nikak zaključni zid, k er sega arhitektura še dalje proti rim skem u zidu. 28 m prazni pro sto r m ed vzhodnim delom insule XV in rim skim zidom, kot ga dom neva W. Schmid, je nerealen. Sonda je dala važne profile, razbila Schmidove domneve za ta del Emone, ni pa m ogla postaviti še novih rezultatov. To seveda tudi ni bil n jen nam en. Zato bo slej ko p re j potrebno izkopavanje celotnega prostora. V podolžni sondi I (vzporedno z južnim em onskim zidom), 6,80m od današ­ njega sodobnega nastavka zidu, ki sloni na rim skem zidu, ali 5,65 m od n o tra ­ njega robu rim skega zidu (cfr. profil), smo p ri izkopavanju naleteli na staro ­ slovenski skelet. Skelet je ležal v hum užni plasti v globini 70 cm. V te j globini se začne hum uzna plast že m očneje m ešati z ostanki rim ske opeke, s fragm enti rim ske k eram ik e in ometa. S kelet je ležal na hrbtu z iztegnjenim i rokam i ob telesu, sm er južna z odklonom 30° proti zahodu, to rej sk o raj natančno pravokotno na sm er sonde I. 1 Jah rb u ch für A ltertum skunde 7, 1913, Taf. III. 2 R ezultati še niso objavljeni. 3 W. Schmid, 1 . c. S kelet je bil dolg 152 cm, grobna jam a ne kaže nobenih posebnosti, ne pozna obloge, niti drugih znakov. Ob levih sencih smo našli fragm ent obsenčnika, ob desni roki nož. Pod skeletom (pod torakalnim delom) so bile najdene tudi živalske kosti, o katerih p a je težko reči, ali prip ad ajo skeletu, ali pa so slučajni ostanki iz rimskih plasti. Ta slednja domneva bo verjetnejša, ker smo živalske kosti še v obilnejši m eri našli tudi 30—40 cm pod skeletom . P rav tako je težko nedvom no opredeliti fragm ente keram ike, ki so bili n ajd en i v bližini skeleta. N ek aj kosov je izrazito rim skih in pripadajo v rim ski horizont najdb. D va fragm enta pa bi po fak tu ri in eden tudi po profilu (ustje navzven zavitega ja j­ častega lončka) utegnila b iti tudi staroslovenskega izvora. Z gotovostjo pa tega ne m orem o trditi, ker je tudi m ed grobo rim sko keram iko obilo ustreznega gradiva. 1. F ragm enti obsenčnega obročka iz tanke b ronaste okrogle žice z zavoji n a spodnji strani. O h ran jen a sta dva zavoja, bilo jih je več. O bsenčnik je o h ran je n v treh fragm entih, n ajv ečji (z zavoji) m eri 1,8 cm. Tab. I, 5. 2. Železen nož. Ročaj noža je na h rb tn i stran i ostro oddeljen od rezilnega lista, konica noža je odlom ljena. O h ran jen a dolžina 9 cm. Tab. I, 6. Nož je važen le toliko, k e r p o trju je časovno in etnično opredelitev pokopa, ki bi bila m orda ob skrom nih ostankih obsenčnika še dvomna. O blika noža in običaj polaganja v grob sta sicer znana. Z anim ivejši je obsenčnik z zavoji na spodnjem koncu, raz k atere so lahko visele verižice. Poznam o obojne prim ere z verižicam i in brez njih, v našem prim eru si p o m an jk an je verižic lahko ra z ­ ložimo s slabo ohranjenostjo. T a tip obsenčnega obročka je dosti izrazito om ejen na ketlaški k u ltu rn i krog, izven njega je dokaj redek.4 O bsenčni obroček op re­ d e lju je skelet tako k u ltu rn o kot časovno. K ulturno sodi izrazito v k etlaški k u ltu rn i krog, s to oznako pa je tudi kronološko opredeljen, saj om enjeni tip obsenčnika ne p red stav lja v okviru ketlaške k u ltu re kake izrazite časovne stopnje. Na Bledu je bil n ajd en v jugovzhodnih grobovih, ki p red stav ljajo po vsem videzu m lajšo skupino v razm erju do izrazito vzhodno in severno usm er­ jen ih , k je r takih obsenčnikov niso našli.5 * O sam el prim er tega groba je težko razložiti. D a smemo na tem m estu dom nevati kako nekropolo, je kom aj verjetno. Bodoča izkopavanja tako im e­ novane insule XV po Schm idu bodo tudi n a to zanesljivo odgovorila. Južno lego okostja, ki v staroslovanskih grobovih ni običajna, dasi je že poznana,0 za sedaj n ajb o lje razložim o z več ali m anj slučajnim pokopom , ki ne pripada redni nekropoli in zaradi tega n a jb rž tudi niso pazili na sm er. Važna je najdba glede na prv e sledove Slovencev v L jubljani. N ajdbam iz okolice šem petrske ce rk v e7 in z dvorišča SAZU8 se je sedaj p ridružila še tre tja , ki še izraziteje povezuje staroslovenske naseljence 9. in 10. stoletja v k etlaški k u ltu rn i krog. 4 K astelic-Škerlj, Slovanska nekropola na Bledu, L ju b ljan a 1950, str. 31. Šmid, C arniola 1, 1908, 23 (tip. IV) in Taf. II, 23. Fischbach, A rchaelogiai E rte ­ sito 17, 1897, Tab. II, 5, Tab. IV, 9. K aram an, Rad 268, 1940, 29, si. 27. 5 Kastelic, o. c., str. 46 s. 0 Korošec, Uvod v m aterialn o kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka. L ju b lja n a 1952, str. 100, z ostalo literaturo. 7 Ložar, GMDS 18, 1937, 135 s. P. Korošec, A(rlieološki) V(estnik) 4, 1953, 324 ss. 8 Korošec-Starč, A rheološka poročila, L ju b ljan a 1950, 7 ss. P. Korošec, AV 2, 1951, 156 ss. 2. Kamnik in Radomlje Č eprav glavni interes S adnikarjevega zb iran ja ni v eljal arheologiji, je prišlo v njegovo zbirko tudi precej arheološkega gradiva. Iz njegove zbirke objavljam n a tem m estu le dva predm eta, ki sodita v zgodnji srednji vek in sta v erjetn o staroslovenskega izvora. O stalo arheološko gradivo bo objavljeno na drugem m estu. Kamnik — dolina N evljice. Podrobnejši najdiščni podatki niso znani. N ajdba m ora biti iz bližine vasi N evlje, ki je dala že paleolitsko9 in m lado- halštatsko gradivo.1 0 Železna sekira, stranski stran ici ušesa sta izoblikovani romboidno, čelo je odebeljeno in pravokotno z rahlo zoženima koncem a. Rezilo je na koncu raz­ širjeno. D olžina 14 cm, čelo 5 X 3 cm, širina rezila 5,7 cm. Tab. I, 7. Radomlje. O sekiri ni n ik ak ih določnejših najdiščnih podatkov.1 1 Železna sekira, čelo sekire je močno razširjeno (razširjena čelna ploskev je pravokotnik 8 ,2 X 3 ,7 cm), rezilo je ozko in se proti koncu le rahlo razširi in navzdol usloči. Dolžina 18 cm, širina rezila 5,2 cm. Tab. II, 2. Za obe sekiri n aj navedem le prim erjalno gradivo iz N iederleja1 2 in H am pla,1 2 1 4 ki opravičuje našo opredelitev. Za sekiro iz R adom elj pa še posebej prim er iz sam ega K eszthelya.1 1 K akršnekoli podrobne analize bi bile p ri pom anj­ k an ju vseh najdiščnih podatkov tvegane. Na slovenskem ozem lju se to prvi znani p rim eri sekir, če izvzamemo prim er iz Mengša,1 5 ki je pa le fragm entarno o h ran jen in ne spada v to tipološko skupino. Staroslovenska provenienca iz obeh najdišč nas ne preseneča. Hudo v bližini Radom elj om enja že Korošec1 6 m ed najdišči staroslovenske ketlaške skupine. Skromno gradivo še ni objavljeno. K am nik sam pa je bil prav tako že zgodaj naseljen. O tem smemo sklepati že iz znanih podatkov. Rom anska cerkev na Malem gradu, k rajev n o ime Žale, k je r je današnje pokopališče i. dr. D an ašn je pokopališče je bilo preneseno od fa rn e cerkve n a Žale šele leta 1733,1 7 im e hriba pa je sta re jše — om enja ga m ed drugim tudi že V alvasor1 8 1 9 — in z veliko verjetnostjo kaže n a staro pokopališče (prim erjaj etimologijo besede Žale in paralele v Bohinjski Srednji vasi in na Bledu, k je r imamo na Žalah staroslovensko nekropolo). P ri zidanju hiše in a te lje ja akad. slik arja C uderm ana n a Žalah so dejansko naleteli na skelete,1 ® ki pa so bili uničeni in njihova opredelitev ni znana. 9 F. Kos, GMDS 20, 1939, 25 ss., Q u artä r 2, 1939, 150 s. 1 0 G abrovec, AV 1, 1950, 87 ss. M üller-K arpe, G erm ania, 29, 1951, 34 ss. 1 1 Na sek iri je poleg najdišča R adom lje označeno še im e Vošče, k i ga pa nisem m ogel raztolm ačiti. 1 2 N iederle, Rukovet, str. 59. Korošec, Uvod, str. 242. 1 3 Ham pel, A lterthüm er des frühen M ittelalters in U ngarn I, str. 82 ss. 1 4 L. c., 84, Fig. 93. 1 5 Šmid, C arniola 1, 1908, 37, sl. 3. T. Bregant, M engeški zbornik 1954, str. 17 ss. 1 9 S taroslovenska grobišča v severni Sloveniji, C elje 1947, str. 143. 1 7 Stele, U m etnostni spom eniki Slovenije. Politični o k raj K am nik, str. 29. Podatek je iz farn e kronike. 1 8 V alvasor, Ehre, k n jig a 8, 811. 1 9 Po ustnem sporočilu dr. F. Starèta. 3. Dunaj pri Jereki (Bohinj) N ajdišče je že znano predvsem po svojih prazgodovinskih najdbah. Tu je kopal leta 1937 W alter Schmid, ki pa nič ne poroča o zgodnjesrednjeveških n ajd b ah .2 0 D a je m oralo biti m esto naseljeno tudi že v zgodnjesrednjeveški dobi, nam gove v literatu ri že večkrat om enjeni pasni jeziček,2 1 ki ga h ran i N arodni m uzej v L ju b ljan i. Jeziček je m asiven, vlit, izdelan v p red rti tehniki. Na pravokotno zaključenem delu se razčleni, v tem razcepu je tičal pas, p ritrje n z dvem a zako- Sl. 1. Pasni jeziček. D unaj pri Jereki vicam a. S prednji del je ovalno zaključen z glavico v sredini. P roti ovalnem u delu se jeziček rahlo razširja. D olžina 9,7 cm, širina 2—2,4 cm, debelina 0,3 cm. S lika 1. Z istega m esta poznamo sedaj še sekiro. H rani jo tehnični muzej na Jesenicah. Železna sekira. Čelo sek ire je močno razširjeno v 9,5 cm X 3,2 cm veliko ploskev. O d ušesa proti rezilu je sekira usločena in razširjena. D olžina 16,5 cm, širin a rezila 6,2 cm. Tab. II, 1. Pasni jeziček in sekiro bo treb a n ajb rž razložiti iz istega najdiščnega kom ­ pleksa, čeprav o nobenem predm etu nim am o točnih najdiščnih podatkov. Jeziček je eden redkih prim erov keszthelyske k u ltu re v Sloveniji (8. stoletje). Sekira im a n a jb liž je p aralele v sekiri iz Radom elj, opisani v tem poročilu, in preko n je z že om enjenim i najdišči v Panoniji. V našem prim eru je le močneje razvito čelo sekire. Glede na to, da zelo verjetno prip ad a v isti sklop n ajd b kot pasni jeziček, je v erje tn a tudi du d atac ija v keszthelysko periodo. To p o trju je jo tudi že p ri sek iri iz R adom elj dane paralele. Vsako p o m an jk an je natančnejših n a j­ diščnih podatkov p a seveda zm anjšuje učinkovitost te ugotovitve. 4. Tolmin L eta 1952 so bili n ajd en i v globini 150 cm pri k o p an ju m oderne grobne jam e n a sedanjem pokopališču v Tolm inu severno od cerkvenega p rezb iterija trije obsenčniki in en ulian. N ajdbe om enja že Kastelic.2 2 1. Obsenčni obroček iz brona, nesklenjen, z dvojno stožčastim zaključkom . P re m er 6,1 cm, debelina žice 0,4 cm. Tab. I, 1. 2. B ronast obsenčnik istega tipa kot p rejšn ji. P rem er 6,3 cm, debelina žice je 0,4 cm. Tab. I, 3. 2 0 Slovenec, 22. avgusta 1937, svoja izkopavanja Schm id ni objavil. 2 1 Kastelic, Likovni svet, L jubljana 1951, str. 199 (z dobro fotografijo). Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu, 12. Korošec, AV 2, 1951, 144. 2 2 Kastelic, Zgodovinski časopis 6—7, 1953, 107 in sl. 18. 3. B ronasti obsenčni obroček. Konca se končujeta v enojnih stožcih. P rem er 3,8 cm, debelina žice 0,4 cm. Tab. I, 2. 4. Bronasti uhan, lunastega tipa, ulit, z izrastkom v sredini lunule. Lunula je bila obložena verjetno z zelenkastim em ajlom , ki je odpadel. Žica uhana ni ohranjena. Velikost 3 X 1,8 cm. Tab. I, 4. Izrazito ketlaški značaj n ajd b povezuje novo najdišče neposredno z n a jd ­ bam i na G orenjskem , k je r je tako tip obsenčnikov kot uhanov običajen. Popol­ noma ustrezne p aralele za u han imamo v Komendi, P tu ju , pri Sv. K rižu in drugod. O bsenčniki so zanim ivi zaradi svoje velikosti in m asivnosti, kar je pa tudi že znano (Žirovnica, Bled) in ne podpira prisiljenih Dinklagejevih hipotez. Grobišče sodi k tipu grobišč ob cerkvah. Situacija današnjega poko­ pališča in staroslovenske nekropole skoraj onemogoča sistem atična raziskovanja in bomo tudi še n a jp re j navezani le na naključne najdbe, večina pa jih je bila n ajb rž že uničenih. N ajdba je pomembna, k er dokazuje razširjenost ketlaške ku ltu re tudi preko baškega p relaza na ja d ran sk i stran i alpskega razvodja in je sedaj najzahodnejša postojanka trdno dokazane ketlaške kulture. ZUSAMMENFASSUNG Einige neue altslaw ische F unde In dem Artikel sind einige neue altslawische Funde publiziert, die für die Lokalgeschichte wichtig sind. D as altslawische Grab aus Ljubljana (aus dem G ebiet d er antiken A nsiedlung Emona, über der Insula XV nach Schmid) ist nun die d ritte altslaw ische Station in L ju b ljan a und gehört zur K öttlacher K ultur (Tab. I, 3, 6). D as G rab ist auch wegen der stratigraphischen V erhältnisse zwischen dem antiken Emona und dem H orizont des frühen M ittelalters b e­ deutsam . D ie verhältnissm äsig hohe Lage des G rabes im P rofil (siehe Profil) ist wohl so zu deuten, dass das an tik e Emona, w enigstens in diesem Raume, im X. Ja h rh u n d e rt schon unter d er E rde lag. D rei Schläfenringe und ein O hrring aus Tolmin (Tab. I, 1—4) gehören ebenso zu r K öttlacher K ultur und sind somit der w estlichste P u n k t der einw andfrei erw iesenen K öttlacher K ultur an der adriatischen Seite der Alpen. D ie eisernen Ä xte (Tab. I, 7; II, 1—2) aus K am nik, R adom lje und D unaj bei Jereka (Bohinj) sind m it der n u r fragm entarisch erhaltenen A xt aus Mengeš die ersten E xem plare der frühm ittelalterlichen Ä xte in Slowenien. Die E xem plare aus D u n aj bei Jereka und R adom lje sind w ir geneigt als noch der Keszthely K ultur angehörend zu deuten, obwohl uns d er M angel an Fundbeobachtungen und Zusam menhängen eine zuverlässigere D atierung erschwert. 1—4 Tolm in; 5, 6 L ju b ljan a, 7 Kamnik. M. 1—6 — 1 : 1, 7 — 1 : 2 T. IL 1 D unaj p ri Jereki; 2 Radom lje. M. 1 :2