Rnska revolncija,Bili smo priGa revolucije na Srbskem, Portugalskem in sedaj že dvakrat na Ruskem, Revoluoija Łe nasil«n upor proti obstojeci državni oblasti. Katolifiko nravoslovje pozna sicer pravifeen, a nenasilen oflpor proti gotovim državnim odredbam, a nasilen upor obsoja. Katolifian ni primoran, da bi odobraval državne odredbe ali državne uprave, ki so proti liožjim postavam ali nasprotne ljudskemu blagru, a upreti se ne sme, pač pa l&hko z vsemi postavno dovoijenimf, nenasilnimi sredstvi dela za njih odpravo, oriroma spremembo. To je odpor, ki ga katoliško nravoslovje ne obsoja. Na Srbskem so se uprli prejšnji vladarski hifii Obrenoviiev, ki je zasledovala Avstriji prijazno politlko. Na njeno mesto je prišla rodbina KaradžordževiCev, ki je šla politično z Rusijo in odločno proti nam. Na Portugalskem so se uprli monarhijl in so upeljali Ijudovlado, Monarhije se imenujejo vlade, v katerih vladar vlada do smrti in potem vlado prepusti svojemu sinu. ali bližnjemu sorodnlku. V ljudovladah voli Ijudstvo samo vladarja, ki se imenuje predsednik Ijudovlade, za gotovo dobo let Na Ruskem se je prva revolucija proti koncu rusko-japonske vojske potegovala za odpravo samodržne mo»arhije in za razdelitev veleposestniške in državne zemije med kmete, Sedanja revolucija gre proti samodržni monarhiji. Ali tudi za ljudovlado, še iz poročil ni dovolj jasno. Monarhije so namrefi ali samodržne ali ustavne. Samodržna monarhija je isia, kjer vlada sam vladar, kjer je le to postava, kar on ukaže, drugi ljudje pa nimajo nič govoriti. V Evropi je bila dosedaj Se samo Rusija samodržna, do pred kratkim tudi Turčija. Rusija je imela po prvi revoluciji sioer dumo, toda to je bil le navidezen državni zbor. ki ni delal s carjem skupno jx>stav in ni uprave nadzoroval, ampak je bil le posvetujoft in nasvetujoč zbor ljudskih zastopnikov, Ustavna monarhija je ista, v kateri vladar ne dela sam postav in tudi sam ne sodi, ampak postave delajo poslanci, katere si Ijudstvo izbere, tako da ljudstvo samo sebe vlada. Vendar pa te od poslancev sklenjene postave ne veljajo, dokler jih vladar ne potrdi. Pravico pa sodijo sodniki po istih postavah, kl jik poslanci sklenejo. V ustavnih državah ie vlada razdoljena med vladarjem in med Ijudstvom in zapopadek vseh pravic, ki jih ima po eni strani vladar, po drugi pa ljudstvo, se imenuje ustava. S katoliškega stališča tudi ruske revolucije ne moremo odobravati, a razumemo jo lahko. Gladno in lakotno Ijudstvo je postalo nevoljno nad carjem in uradništvom ter mu s silo lztrgalo iz rok vso_ oblast. To oblast si hoče seda.j sebi prisoditi, ali vso ali le deloma, še ne vemo. V revolucijskem taboru namreč sta dve struji: ena, to je delavska in vojaška, ho&e Ijudovlado; druga, to je svobodomiselno-meščanska. hofte ustavno monarhijo. Zdi ge pa, da ljudovladna struja prevladuje. Ako se naše dozdevanje uresniči, polem bomo gotovo imeli z Rusijo v doglednem 6asu mir, kajti ta struja ni za nadaljevanje vojske. Že danes je gotovo, da bo revoluoija, naj se razvije po željah te ali one struje. prinesla ruskim narodom vefiio svobodo. kafcbr so :io imeli do seda]. Razlifini narodi v Rusiji ne bodo veš tlačeni, sodilo se bo po postavah, postave se bodo delale po Ljudski volji in potrebi, svojo volio bo ljudstvo svobodno izražalo po listih, kniigah in zborovanjih, tudi o vojski in miru bo odločevalo ljudstvo samo, drugim veroizpovedanjem, tudi kafoliSkemu in ne samo pravoslavnemu, se bo dovolila svoboda organizaoije in razSir.ienia. Darovita ruska duSn. ilosed;\,i vldpnjena v okove carizma, se bo prosto razvijala in napredovala. Rusija, ako jo bodo voditelji vodili trezno in pametno, stoji pred začetkom nove dobe, dobe svobode, prosvete in napredka. Rusko ljudstvo je po svoji naravi miroljubno, in ko bo imelo vso moč v svojih rokah, si bo gotovo dobro premislilo, ali še naj nadalje žrtvuje svojo kri in imetje za tuje države, za Anglijo, Francijo in Iialijo.