rr c n <■*- < j Begunci so bili dalj časa predmet razprav na skupščini Združenih narodov. Jugoslovanski delegat dr. Aleš Babier je povda- ril, da je Jugoslavija na tem vprašanju zelo prizadeta in da je tre¬ be. var.l nnevati ven skutin b setincevs one. ki .iih le fašizem nrevanial ba razločevati vec skupin beguncev; one, ki jih je fašizem preganjal in ki so resnično potrebni pomoči in drugo vrsto beguncev, ki so bi¬ li v službi fašizma, "begunce”, bežeče pred pravico, skratka izdajal¬ ce, ki se boje pravične sodbe svojega naroda. Tudi vodja sovjetske delegacije Višinski je poročal o pro¬ pagandi v begunskih taboriščih in povdaril, da je taka propaganda naperjena proti državam članicam Združenih narodov, nedopustna. Predvsem gre za zlonamerno_sovražno propagando zoper jugoslovansko in poljsko vlado, ki so ju'velesile priznale in ki begunce demora¬ lizira ter jim preprečuje^povratek v domovino.' Vendar se sovražna propaganda ne • boriščih. Velik del beguncev, ki so zbežali pred samo v begunskih o s vob o d iIn imi ve skami, se sprehaja popolnoma svobodno. pagandi, li kakor temveč-* zvest tradicij: ter ne ostaja samo pri; .p3 nadaljuje z zlo 6 inskimi v službi okupatorja. Angleške in ameriške obla sv: doslej vrnile jugoslovanski vladi nekaj vojnih zločincev. Naj nimo kvislinga Nediča in Rupnika, Ta peščica vrnjenih zločincev pa je neznatna v primeru številom .-i H onih, živi; 'žave, in svobodno ;žele, s katerimi so 5 nje_in smrt; v Italijo, 3 tvu * Ti 'b* r- A-A živijo v lnozem* sc že prej v svojih Avstrijo in Nenči- naertov in pobud vseh zločinov v f. ki prosto gunci" so se zatekli v dc zločinih vezali na je, to je osne d: vojni in pred njo. Kakor ni naklučje, da se je Paveliccva banda že pr^‘. po¬ služevala Italije za svoje zločinske nakane zoper Jugoslavijo, se tu vežbala v terorističnih dejanjih, prav tako ni naklueje, da se zdaj, po polomu fašističnih vojsk zateka na isto ozemlje in veže z ostanlci fašizma. Posebno ugodno se počutijo v Trstu pod zavezniško upravo. Naivno bi bilo misliti, da živijo bedno življenje propadlih veličin. Nasprotno, zaplenjeno zlato, odkrito pri zagrebških fratrih, nam da slutiti, kako dobro so se založili z zlatom in drugimi vrednostmi, preden so pod pezo zločinov zapustili svoje kraje. Tu pomnožujejo vrste črnoborzijancev, sleparjev in ha¬ zarderjev vseh vrst. Ropajo in ubijajo. V Trstu in drugih krajih hodijo v svoje lokale. Vidiš jih lahko v odlični restavraciji u ?epi granzo", v kavarni "Stella pclare", v baru 11 Cimet ta”, de cmarili; s a mo o in celo zaščito. Ni se pretekle tri. Uzivajc vso kar so se borili z in dovoljenja claj jo pošiljati .agor.n, go s lavi j o na rove. r e; ) atrifrance, naj ci a? Biči G. L o vob; od- 'b c " A i ziin “.■ne Štev. 57.- — Dom&i glasovi, 27.IT.1946. Število teh propalic ni majhno. Sprašujemo so,_kako goše, da se v Trstu in po vsej severni Italiji proste giblje g zator in policijski agent bele garde in gestapa_Albin Smajd in nio-* je rgr ust; a gova dpfsna roka kaplan Glavaš, da hodijo po tržaških ulicah ki koljac Babic, znan po množičnih uokcijih v livnem, bivši policij¬ ski agent Gušic, ki je aktivno -sodeloval pri mučenjih,legionarski satnik Vladko Kovačič, ki je s svojo legijo klal po Ukrajini, da o številnih šetniških bandah niti ne govorimo. Ob bližajočem se prihodu komisije ekspertov so postali ti izvržki jugoslovanskih narodov nrav.posebno aktivni in drzni. V šim 'dalje vešjihmnožicah prihajajo v Trst in Julijsko krajino. Vpra¬ šujemo sej s kakšnim namenom? Vprašujemo se, kako je mogoše, da se istošasno, ko se na zasedanju Združenih narodov v Londonu polagajo temelji trajnega miru, morejo organizat; rji vojnih strahot svobodno kretati po Trstu? Medtem, ko vsak demokrfct Julijske krajine vidi v jugoslo¬ vanskih vojnih zlošincih sodelavce okupatorja in ubijalce,^ki mu da¬ nes ogražajc življenje (primer šetniškega bandita Vase Hiša, ki je na Opčinah oropal in smrtno ranil trgovca Iaccona) medtem, ko vsak demokrat Julijske krajine zahteva, da zavezniki to zločinsko bando polove in izrooe Jugoslaviji, so krvniki našli novega zagovornika. "la Voce libera", organ tistih italijanskih imperialistov, ki za izvedbo svojih našrtov računajo tudi na pomoš jugoslovanskih zlošincev, zahteva zanje "usmiljenje, ki ne pozna teritorialnih in rasnih meja". V živi jenskem interesu svetovne in zato'’tudi tržaške reakcije je, da vojni zlošinci ostanejo pri življenju, na svobodi, da se ohranijo-^pf njene poslušno erfidj©. £ ..zivauio .. I^herncga demokrata Julijske krajine, da po¬ sebne danes bucL&*£‘ spremlja kri tanje vojnih zlošincev na svoji zem¬ lji, da zapeljancem ornogoši pot domov, da od zavezniške vojaške oblasti vztrajno zahteva, da zlcšinccm odri poro in jih izroči jugoslovanskim oblastem. Zaradi naših padlih in naše prihodnosti ne smemo pozna¬ ti usmiljenja z vojnimi zlošinci. Hkrati z ukrajinskim, beloruskim, / >ee vsako z; | ššito xn pr ruskim, poljskim in jugoslovanskim delegatom na zasedanji Združenih narodov terjamo zanje usodo, ki jim gre. Zgornji šlanek je^7. t.m. objavil Primorski dnevnik na uvodnem mestu. V „ Lotz.pi cioveko V *’Pravdi" je bil objavljen šlanek Demidova pod naslovom "Hinavci iz Urugvaja",ki pravi: "Čim bolj se povečuje neizpodbitnost dokazov proti f-aši- stišnim voditeljem na niirnberškem procesu, tem veš ji krik zaganjajo njihovi odkriti in skriti prijatelji ter zaššitniki. Ta nemir je izzval urugvajski zastopnik v Varnostnem sve¬ tu, fc pccamai razsodbe mednarodnega sodi Sfinge napravi i kaj __ _ nemškim zločincem in nemškim pravnikom. Gospod Medina je dobil zato tudi primeren odgovor od Manuilskega.^*."* , f V tem primeru je urugvajski 4iplomat nastopil kot ubogljiv solarcek, ki sprejema naročila odraslih stricev. Ta slike tudi ni docela pravilna in popolna. Hi urugvajskega politika, ki ne bi bil eolaiVek. Kar_pa je res, je dejstvo, da ne odsevajo svoje lastne sve¬ tohlinske "luči", ;,?o pa tuje. Oni hošejo spremeniti Urugvaj v sate¬ lita drugih zve ccnrkf.r političnega svetohlinstva« Kajti mogočna sre¬ dišča pc.Lc.ii-- . c. -- >-,-t /niinstva, ki obstoje v Evropi, ne kažejo nika- ke,=,c namer. , ur bi x . noovoljno dali prednost Urugvaju. Oni seveda - p \e napravi-iv : j hiiv r ,ar - dov v v. ko- ...-. svojega govornika v organizaciji Združe- -1 . dostopa. Štev. 37. Domači glasovi, 27«XW$4 vi e- led .lilh .je vojaško sodi ob^ocLiio nr -^’+ :Q V , l*i -y» ■ 21150 tttdl IUV- VOJNI ZLOČINCI IZROČENI JU. 5 Itumlida Ja-- GO SI,AVI JI. Primorala, dnevnik c d 19.t»m* poroča is Beo Č.TS.0.cl t' dii el”* vozniške vojaške oblasti v Nemei- . v DOBRNI je okrajna agrarna ko.-,.41 so izročile > jugoslovanskim I-,-e-i-ia razdelila 100 ha veleposest- oblastem sledeče vojne 2 l 06 im.ee; a gestapa 2 a ff^-Čin nekaelke zemlje. Razlasti- generala SS in volepos-’ voo ttcideatusch in Beograd in Srbijo Avgusta MeiSr^ Wl'grsd«- Zera&jo so dobili čla- snerja, bivbega. op vlnomo tihega ~'L ja vdove padlih partizanov tar ministra UH v Berlinu Vj gumira Snmro*’ba.t taxj ev in malih kmetov. -Košaka* poveljnika nemške 113 . iauw& " Jag erdivi sl on ’ , ki je operirala HA GORENJSKEM je 34 malih po. v Bosni, Jožefa Kuglerja, Sef. cip e triko v dobilo 20 ha obdelovalne ustaSke _.£rC 7 k-' -*-h _ /t > ... * ^ n. 1 - a ... n __ te-i komisi;' o v Zan-rebu, T t ,- o _ • V a- zemlje. V Zrn losu je dobilo 8 dnintir j ev in najemnikov, ki so" bi ^ - 1 na Kii!j;n.a ? oj.vBegči -člana 'o&ria« ni b a in ij .1 o /i, a. oii 0^ a. n $. c a -š # * 0 v - a okrog 30 ha moril n ih j.i doslej bre 2 zemlje, oj zemlje«. V Z ir eh je dobilo li agrar- ga - generala Jug • d' ■nih interesentov 15 ha zemlje. ga generala ooe k a BI a-S ek c v 1 6 a, OKROŽNO SOPISCE V LJUBLJANI je dinovila, Josefa Forharta, zaradi ovajanja pristašev OP, žara- Muntha o 1*. i.. i e 3 (.e ......' mola, .cv-v ... v/, a dl sodelovanja s okupatorjem in. z radi izdajanja vojački .h tajnosti ieberta, Vlacllmira Parna, Pr dricha Rodehaiamerja, Valterje razpravijalo phpt.t naslednjim obtot- 2imierm>*m^ -t~> v • žen cev:Iampret j 0 be iz Fužin, Zajc ' ^ 3J1 Heinricha Hermanna. Avgust .iz Vica, Kuster Stanislav iz NEMŠKI SOCIALISTI so proti Ollevka, Presek Prano, Perko Vinko, rdečemu skupnemu bloku. Kurt e '- T CVU- r-r n -v i Karel, Ogris .France, Janc rnacher, predsednik socialistič- Anion, Trdina Stefan, vsi is okoli- ne stranke za zapadne zasedbene cone je izjavil, da se je odločil proti združitvi socialistov s ko¬ munisti in prerokoval, da bodo berlinski socialdemokratje, ki se trudijo za skupni blok, ostali sami. Vsak poskus za dosego skup¬ nega bloka v Berlinu da pomeni raz- oe Kranja, SlapAik Anton iz Graho¬ vega, Demšar Janez is Selc, Koče¬ var Frančiška iz Martinjaka, Graj- čar Josipina, Križnar Janez, Vahen Damjan, Smerdu Prane, Praprotnik Franc, Rebolj Vinko, Gosar Peter, Pavlin Francej vsi iz Ljubljane; Dovžan Josip in Frančiška iz Tržiča.dor v stranki. (Salzburger Nach- TnirT . ^ richten, 25. II. 1946.)° V ŠKOFJI LOKI se je pred sena¬ tom okrožnega ljudskega sodišča vr- UMRLI SO; Franc D^aksl^r upo- šila_razprava proti Vidic Antoniji'. kojenec iz Maribora; Gorazd Zorko, Javni tožilec jo je obtožil .izdaje dijakiiz Brežic; Terezija Bolka in sodelovanja z okupatorjem. Sodi- iz Stožic, Alojzij Pavlin iz Pod¬ eče jo je priznalo za krivo obto- brez ja; Lucija Rajner - Mencinger, Ženih zločinov in jo je v imenu učiteljice, iz Zap-iž ; Edgar I ljudstva obsodilo na smrt z ustre- žel. upokojenec; Evgen Glavan litvijo, trajno izgubo državljan- Matjažek Čarman, Janezek Zornu- skih pravic in na plačilo sodnih in Widmayer Katinka - vsi iz Ljub- stroškov. (Ljudska Pravica, 17.11.). ljane. Majda Hodnik iz Logatca, Vera Dovj.sk iz Litije; .Franc Kcnavec USMRTITEV BIVŠIH ALBANSKIH RE- iz Starega Sela pri Kobaridu j Mar¬ ko' Vuček_iz Celja; Ivana Keršič - Rozman, Lenčka Modic, Ivana Čer¬ nač, vdova, Toni ca Jeglič in Loj¬ ze Jakša, ljane. porabnik, vsi iz Ljub-