vest 3. stran TE četrtek 5 ob 14.00 Farsa, ki si jo je nova opozicija privoščila v sredo, je pravzaprav dobrodošla. Tudi daltonisti so namreč spregledali njihovo pravo barvo, črno, kot je umazanija za nohtom. Ostra krtačka torej in čista voda, pa je umazanija proč! Ne glede na vse kalkulacije, zarotniško manipuliranje, bodo volitve vendarle prišle. Naj jih še tako zavlačujejo, ljudje ne bodo pozabili ne Peterletove izdajalske poteze na Bledu, s katerimi je skušal Slovence oropati dotoka tujega kapitala, in ne dogodkov v skupščini, za katere je Peterle gotovo vedel že tedaj. Sicer bi si težko drznili takšno poniglavost. Očitna zarota torej! Naj se dogodki v skupščini danes razpredejo kakorkoli že, roke so že umazane. Intervju — predsednica podravskih sindikatov Metka Roksandič na 4. strani Anketa, kaj mislijo bralci o DE na 7. strani V Evropi so gozdovi v državnih rokah na 15, strani ŽREBANJE KI ŽREBANJE 94. 05. *91 IO.OOO.OOO.OO SLT 32 osebnih avtomobilov NISSAN MICRA ES NISSAN 3 x 50.000 DEVI v obveznicah Republike Slovenije 40 vesp Piaggio in zaščitnih čelad JSicosmos ZRAHLJANI TEMELJI Slovenski vladi, ki nam je v zameno za svinčene čase 'obljubljala svobodo, blaginjo in človeka vredno življenje, je v pičlih dveh letih uspel izreden met. Namesto da bi slovensko gospodarstvo postavila na noge, ga je popeljala na samo dno, v še veliko bolj nezavidljiv položaj. In namesto da bi delavci živeli spodobneje kot pred leti in brez sramu zrli v oči svojih otrok, so mnogi danes prav ob vse. Ob svoje tovarne, ob delovna mesta, ob kruh. Na cesti. In življenjsko odvisni od miloščine. Pomanjkanje posluha za to, kaj je v razvoju države bistvenega pomena in kaj obrobnega, bomo slovenski delavci plačevali še dolgo vrsto let. Ostali smo goli in bosi, v glavnem tudi brez tistega »družbenega standarda«, nad katerim smo se včasih kar malce zmrdovali. Po gobe so šli, denimo, tudi naši počitniški domovi, do katerih smo prišli z zategovanjem pasov, odpovedovanjem regresa za dopust in udarniškim delom. ____ Divje lastninjenje sindikalnih počitniških zmogljivosti, ki smo mu priča že lep čas, je seveda posledica zlomljenega gospodarstva, pa tudi majhne cene delovnega človeka in nikakršnega spoštovanja do rezultatov njegovega minulega dela. Kako si lahko drugače sicer razlagamo razprodajo počitniških zmogljivosti, barantanje z delavčevo lastnino ali pa početje mnogih zvitih zasebnikov, ki danes lepo živijo in služijo na račun tujih žuljev? Do pred nekaj let smo samo slutili, koliko so delavci vložili v svoje domove in druge počitniške zmogljivosti. Potem pa so predstavniki slovenskih sindikatov zavihali rokave in zbrali podatke. Ugotovili so, da premore delavski turizem več kot 50.000 ležišč, kar je bilo za večino izmed nas več kot presenetljivo. V323 počitniških domovih smo imeli 12.000 postelj, v 1.640 stanovanjih 7.000, v 1.680 bungalovih 8.700 tn v več kot 6.000 prikolicah kar 25.000 postelj. Premoženje, da je veselje! Možnost odtujevanja in divjega lastninjenja sindikalnih počitniških zmogljivosti sta, žal, opravila svoje. Marsikje so na hitro zabarantali vse, da so lahko ostali še kakšen mesec dlje pri življenju, in svoje premoženje takorekoč pojedli. Drugje spet so se z razprodajami okoristili tisti pri koritu in ljudje z..dobrim nosom za kupčijo. Ob vsem tem, kar se že nekaj časa dogaja v sosednji državi Hrvaški, tudi ni jasno, kaj čaka slovenske počitniške zmogljivosti onkraj državne meje. Tam jih imamo več kot polovico oziroma le malo manj kot dve tretjini. Njihova vrednost pa je dve milijardi nemških mark. Čeprav sosedje obljubljajo, da bodo spoštovali naše premoženje, nam ostaja le upanje, da bo res tako. In seveda, da do najhujšega vendarle ne bi prišlo. Ob vsem optimizmu pa je na dlani, da so temelji slovenskega delavskega turizma močno zrahljani. Precej tudi zaradi nas samih. Morda pa še ni vse izgubljeno. Morda pa bodo imeli v novi slovenski vladi le malo več posluha za potrebe malega človeka, delavca. In več posluha za poštenost. Pa toliko manj za odiranje. STALIŠČA IN PREDLOGI SVETA ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMEUNIH SVODOŠČIN GLEDE PRAVNEGA IN SOCIALNEGA POLOŽAJA DELAVCEV V REPUDUKI SLOVENIJI Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je obravnaval gradiva sodišč združenega dela v R Sloveniji, družbenih pravobranilcev samoupravljanja v R Sloveniji ter delovnih teles skupščine R Slovenije, in vlade R Slovenije o pravnem in socialnem položaju delavcev v R Sloveniji. Na podlagi omenjenih gradiv je z vidika spoštovanja človekovih pravic ugotovil, da se je v zadnjem času poslabšala pravna varnost delavcev v R Sloveniji. To izhaja zlasti iz dejstev, da se je kadrovsko zmanjšalo število inštitucij in funkcionarjev pri družbenih pravobranilcih samoupravljanja, število sodnikov na sodiščih združenega dela, inšpekcije za delo pa že dalj časa niso usposobljene za nadzor in sanacijo nezakonitosti na področju varstva pravic iz dela. Svet opozarja, da takšno stanje ogroža spoštovanje določil 8. člena Splošne deklaracija o človekovih pravicah, po katerem ima vsakdo pravico do učinkovitega pravnega sredstva pri pristojnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki kršijo njegove temeljne pravice, priznane z ustavo ali zakoni, ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, po katerem ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih pravično in javno ter v primernem roku odloča -neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Svet je zato predlagal skupščini R Sloveniji in vladi R Sloveniji, da s svojimi ukrepi zagotovita učinkovito pravno varstvo pravic na podlagi dela, in sicer: - s čimprejšnjim sprejetjem zakonov, ki urejajo pravni položaj delavcev, pravico do soupravljanja in način njihovega predstavljanja do delodajalcev in države; - z ureditvijo pravnega položaja sodišč za delovne spore in postopka pred temi sodišči, vključno z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi ter njihovo usposobitvijo za hitro reševanje sporov; - z ureditvijo statusa in kadrovsko usposobitvijo inšpekcij za delo in drugih organov za preventivno odpravljanje nezakonitosti na področju delovnih razmerij. Za Svet predsednik prof. dr. Ljubo Bavcon Zapisnik zbora delavcev ADRIA CARA-VAN, d.d. Novo mesto, ki je bil 11. 5. 1992 ob 8.00 uri v prostorih obrata Novo mesto. Zbor delavcev je odprl predsednik stavkovnega odbora Adria Caravah d.d. NM g. Zvone Pavlin in predlagal dnevni red, ki ga je zbor delavcev soglasno potrdil. Ad 1. Predsednik stavkovnega odbora je po posameznih d.d. in oddelkih ugotovil, da je iz obrata in služb v Novem mestu prisotna večina zaposlenih. Enako velja tudi za Brežice, iz ostalih d.d. pa so zaposleni poslali delegacijo, ki je zastopala celotni kolektiv. Iz d.d. TOM Mirna so poslali telefaks, s katerim v celoti podpirajo predlog IS SO Novo mesto (točka 3. dnevnega reda), kar so sprejeli na zboru delavcev TOM Mirna dne 11. 5. 1992. S tem ugotavljamo, da je bila na zboru delavcev prisotna večina zaposlenih. Ad 2. Predsednik stavkovnega odbora g. Zvone Pavlin je zboru delavcev predlagal delovno predsedstvo zbora v naslednji sestavi: predsednik Zdenko Potočar član Vlasta Podobnik član Jelka Zagorc zapisnikar Stanka Zupančič Zbor delavcev je predlog soglasno sprejel. Nihče ni bil proti niti vzdržan. Ad 3. Član stavkovnega odbora g. Stane Bukovec je delavcem prebral predlog, ki ga je na zboru delavcev ADRIA CARAVAN d.d. Novo mesto naslovil IS SO Novo mesto v celoti. Hkrati je ugotovil, da je 4. točka stališč IS SO Novo mesto že realizirana. (UO ADRIA CARAVAN d.d. NM je dne 8. 5192 že imenoval novega direktorja ADRIA CARAVAN d.d. NM g. Danila Plesničarja).- G. Danilo Plesničar je delavcem razložil trenutni položaj ADRIE CARAVAN d.d., povedal, da je ta težak, in nakazal smeri svojega delovanja, ki so jih delavci z odobravanjem sprejeli. Na predlog stavkovnega odbora so delavci soglasno sprejeli SKLEP Delavci ADRIA CARAVAN d.d. Novo mesto s svojimi delniškimi družbami (obrati) sprejemamo predlog in stališče IS SO Novo mesto v celoti in nalagamo pristojnim organom, da o predlogu razpravljajo in v najkrajšem času sprejmejo temu primerne odločitve. Ad 4. Na osnovi obrazložitve direktorja ADRIE CARAVAN d.d., g. Plesničarja o realni možnosti začetka proizvodnje glede na bodoče finančne vire je stavkovni odbor predlagal zboru delavcev, da do ponedeljka 18. 5. 1992 stavko prekine. Službe, ki jim je stavkovni odbor v prejšnjem tednu, na pobudo pom. gl. dir. in direktorja industrijske direkcije odredil delo, delajo naprej, vsi zaposleni, ki pa dela nimajo odrejenega, so do ponedeljka, 18. 5. 92 na čakanju na delo doma. Stavkovni odbor bo deloval naprej in svoje še neizpolnjene zahteve in zahteve zbora delavcev z dne 4. 5. 92 naslavlja na novo vodstvo. V ponedeljek, 18. 5. 92 ob 8.00 uri bo zbor delavcev, kjer od direktorja AC d.d., g. Plesničarja pričakujemo odgovor glede začetka proizvodnje in izplačila OD. Delavci so predlog soglasno sprejeli. Ad 5. Zaradi negospodarnega ravnanja IMV p. o. z družbenim premoženjem, kar se posebno odraža v ADRI CARAVAN d.d., je stavkovni odbor predlagal zboru delavcev formiranje nadzornega odbora za družbeno podjetje IMV p.o. Zbor delavcev je na predlog stavkovnega odbora soglasno sprejel SKLEP Stavkovni odbor naj skupaj s sindikati REVOZA d.o. in TPV d.d. imenuje nadzorni odbor za družbeno podjetje IMV p.o. v smislu zaščite upravljanja družbene lastnine do izvedbe lastninjenja _ po lastninski zakonodaji. Ad 6. Delavci so podali predloga: 1. da se ustanovi finančna komisija, ki bo preverila finančno poslovanje, 2. da delavci ADRIE CARAVAN d.d. NM dovoljujejo, da se sred--stva stanovanjskega sklada lahko posodijo za pomoč pri reševanju trenutnega položaja v AC d.d. Predlog zboru delavcev Adrie Caravan d.d. Novo mesto Na osnovi zahteve skupščine občine Novo mesto, ki je pooblastila izvršni svet, da se vključi v razrešitev vzrokov za stavko v podjetju AC d.d., je bila aktivnost IS usmerjena v proučevanje problematike AC. Že začetne ugotovitve so nakazovale, da bodo precejšnji problemi zaradi neustrezne zakonodaje glede možnosti zaščite družbenega premoženja s strani države (Zakon o podjetjih v določbah, ki se nanašajo na upravljanje družbenega premoženja, daje pooblaščenim organom podjetja popolno avtonomnost). Zaradi pričakovanih težav na tem področju kakor tudi njegove zahtevnosti so bili predhodno opravljeni ustrezni razgovori s podpredsednikom vlade Republike Slovenije, g. Ocvirkom kot tudi ministrom za industrijo in gradbeništvo, g. Rejcem. Navedeni naslovi so tudi tekoče informirani v zvezi z dogajanji v AC. Vse dosedanje ugotovitve ustreznih organov, ki so prouče- vali problematiko, ki je povezana z utemeljenim sumom, ki ga povzema stavkovni odbor, lahko strnemo v zaključek, da je prišlo po vsej verjetnosti do znatno oškodovanega družbenega premoženja v podjetju AC, in da obstaja bojazen nadaljevanja tega procesa. Nesporno je tudi, da zaščita premoženja s strani upravljalskih struktur AC in (oziroma predvsem) IMV p.o. ni možna. Vsi upravljalski vzvodi so namreč v rokah g. Marjana Anžurja! Naj ponovno navedemo njegove ključne funkcije: 1. je predsednik poslovodnega odbora IMV p.o. s 14 delavci, 2. je predsednik skupščine AC d.d. z 80% glasov! (10% jih imajo delavci Adrie, 10% pa Republika Slovenija), 3. je predsednik upravnega odbora AC d.d., 4. je predsednik upravnega odbora Adrie Internacional s sedežem v Parizu. Po zadnjih informacijah je sicer podal ostavko na vse druge funkcije, razen na mesto predsednika poslovodnega odbora IMV p.o., kar pa za AC d.d. ne pomeni odprave bistvenih vzrokov problematike. V IMV p.o. so namreč or- ganizacijsko vključena podjetja v tujini, IMV p.o. je večinski lastnik Adrie Internacional, med IMV in Eurofinancem je podpisna pogodba, ki daje slednjemu pravico veta na pomembnejše poslovne odločitve... Zahteve zbora delavcev AC d.d., ki so jih potrdili tudi sindikati tovarn Revoz in TPV, se tudi nanašajo na prepoved opravljanja vseh funkcij, ki so vezane na pri-koliško dejavnost in IMV p.o. Družbeno politična skupnost oziroma njen IS je bil zaprošen, da imenuje nove upravljalce družbenega premoženja. Stališče IS SOB Novo mesto Izvršni svet meni, da problematika v AC d.d. utemeljuje v uvodnem delu navedene zahteve. Navsezadnje je premoženje še vedno v družbeni lasti, upravljanje tega premoženja pa je bilo v tovarni — AC d.d. očitno negospodarno. Zbor delavcev AC d.d. sicer ni formalno pristojen pri sprejemanju odločitev na nivoju IMV p.o. Vendar je po drugi strani dejstvo, da so podjetja v tujini funkci- -onalno vezana na AC d.d., ne pa tudi na ostala podjetja v sklopu IMV Holdinga. Tudi izjave vseh treh podjetij, ki so vključena v IMV p.o. (in jih je izvršni svet od njih dobil), izpričujejo, da gre praktično za samostojna podjetja in je tako funkcija Holdinga upravljalsko omejena kvečjemu na AC d.d., ne pa tudi na ostala podjetja. Torej ima njihov zbor delavcev legitimno pravico odločati tudi o teh vprašanjih, ki navsezadnje bistveno vplivajo na njihovo usodo in usodo tega podjetja. Zaradi tega izvršni svet SO Novo mesto zboru delavcev AC d.d. predlaga: 1. Na funkcijo predsednika v upravnem odboru Adrie Internacional se namesto g. Marjana Anžurja imenuje predstavnik LB DB d.d. Novo mesto. 2. Predlaga se nova sestava upravnega odbora AC d.d. v naslednji sestavi: - predsednik upravnega odbora g. dr. Dušan Lavrič (dosedanji direktor KEKO Žužemberk), - predstavnik delavcev AC d.d. (g. Jaklič), - predstavnik, ki ga imenuje R Slovenija, - predstavnik občine Novo mesto (g. Andrej Kirm), - predstavnik LB DB d.d. Novo mesto (g. Sergej Thorževskij). 3. Ker naravni pogoji za obstoj IMV p.o. ne obstajajo več, bo potrebno opraviti ustrezne statusne spremembe. G. Marjanu Anžurju se odvzame nadaljnja pravica opravljanja nalog v IMV p.o. Predlagamo, da namesto njega njegove funkcije do nadaljnjih sprememb statusa IMV p.o. in v prehodnem obdobju opravlja g. Dušan Lavrič. 4. Novoimenovani upravni odbor AC d.d. imenuje direktorja. Predsednik mag. Boštjan Kovačič Pismo predsedniku SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE dr. Francetu Bučarju Spoštovani gospod predsednik! Z nezadovoljstvom in ogorčenjem spremljamo vesti v sredstvih javnega obveščanja, da namerava del poslancev bivšega Demosa bojkotirati udeležbo na skupni seji vseh zborov skupščine danes, 13. 5. 1992, ob 15. uri, z namenom preprečiti izvolitev nove vlade. S tem dejanjem bi pokazali in dokazali, da jim je kot poslancem predvsem za lastni položaj in za oblast. Gospodarstvo in znotraj njega obubožano delavstvo pa jim je očitno deveta briga. Gorenjski delavci, člani območne organizacije ZSSS za Gorenjsko so v preteklih dveh letih plačali prevelik davek nedorečeni gospodarski in socialni politiki vlade g. Peterleta, da bi lahko mimo in neprizadeto spremljali strankarske razprtije poslancev v slovenski skupščini. Skoraj 15-odstotna nezaposlenost na Gorenjskem, predvideni stečaji v štiridesetih podjetjih, 10% nižje plače od slovenskega povprečja, zamiki v izplačilih osebnih dohodkov, pomanjkanje novih delovnih mest, to je slika ene od nekdaj najrazvitejših slovenskih regij. Zato, g. predsednik, želimo in pričakujemo, da boste s svojo modrostjo in avtoriteto pripomogli k čimprejšnji rešitvi vladne krize. Delavstvo ne more in ni pripravljeno več nositi posledic blokad, ki jih povzročajo neodgovorne skupine poslancev. S pozdravi! Sandi Bartol, predsednik območne organizacije ZSSS za Gorenjsko Ker ste vi zahtevali, bomo seminar o uveliavljanju kolektivnih pogodb ponovili. V času uveljavljanja kolektivnih pogodb smo začeli motivacijske sisteme in delitev osebnih dohodkov ali plač graditi na novih podjetniških osnovah. V vse. več podjetjih se zavedajo, da plačni sistem - lahko bi rekli, kljub revščini - ni le izraz zahtevnosti delovnih mest in njihove razporeditve v tarifne razrede, ampak poleg tega postavlja v ospredje človeka - delavca, njegovo potencialno usposobljenost in dosežene rezultate. Seminar bo v sredo, 3. junija ob 9.30 v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana. Kotizacija za seminar znaša 2.800 tolarjev. Nakažite jih na ŽR ČZP Enotnost: 50101-603-46834. Prijave sprejemamo do 31. maja 1992. Z gradivom, za seminar bodo prijavljenci dobili tudi brošuro več avtorjev Uveljavljanje kolektivnih pogodb in Plačni sistem avtorja dr. Staneta Uhana. Strokovna izvajalca seminarja bosta mag. Janez Ženi in Mira Anterič, svetovalca za organizacijo poslovanja in motivacijo na ITEO v Ljubljani. Prijavnica za seminar o uveljavljanju kolektivnih pogodb Naslov............................................... Ulica, pošt. št., kraj .............................. Ime in priimek prijavljenca.......................... 1 Kotizacijo 2.800 SLT bom poravnal na ŽR ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, št. 50101-603-46834 2. Potrdilo o plačani kotizaciji bom predložil na seminarju. tv Žig Podpis PREDVOULNA ARENA Zadnje čase se veliko govori o tako imenovani politični sredini. Toda med dvema stotnijama poslancev v slovenskem parlamentu bi najbrž zelo težko našli tistega, za katerega bi lahko zanesljivo rekli, da svoje ravnanje ne gleda izključno skozi takšna ali drugačna politično ideološka očala. Celo med tistimi, ki so se proglasili za neodvisne, je bolj malo takih. Če pa so Politična sredina že, jim takoj nalepijo eno ali drugo etiketo, pač v stilu, če ni z nami, je proti nam. Stranka, ki bi ji po logiki stvari lahko pripisali pretežno sredinskost, so zagotovo Zeleni. Toda prav v tej stranki se je znašlo največ zagretih zagovornikov ene ali druge (politične) strani, pa je zato morala, da bi sploh obstala cela, ves čas pristajati na kompromise, ko je šlo za čiste ekološke zadeve. Kakšen je bil njihov račun, ko so z govorniškega odra bojevali srdit boj proti enemu ali drugemu ideološkemu, resničnemu ali namišljenemu sovražniku, pri čemer so, roko na srce, prevladovali desni, vedo le sami. Končni račun pa bodo izstavile nove volitve. Zato je po svoje nepravično, da bodo ceno teh mnogokrat z vidika strankinih interesov nepotrebnih ideoloških izletov, denimo Va-neta Gošnika ali pa Žarka Preglja, plačali poslanci, ki jim ne pride na misel, da bi svoja stališča utemeljevali z ideološkimi puhlicami. Mednje zagotovo sodi Fedja Klavora. Njegova sistematična in na trdne argumente oprta utemeljevanja, da je denimo že skrajni čas, da oblast nekaj stori za obširna področja, s katerih prebivalci bežijo, ker tam nimajo osnovnih pogojev za življenje, so pa za Slovenijo strateškega pomena, ali pa opozarjanje, da gozdov ne gre kar prepustiti muhavosti zasebnih lastnikov, ker so za celotno družbo pač preveč pomembni v svoji širše vzeto ekološki funkciji, žal med strankarskimi kolegi vse prevečkrat ostajajo osamljena. Zdaj že lahko rečemo, da je pokojni Demos z ustano-vitčvijo sindikata Neodvisnost ubil kar dve muhi na en mah: rešil se je nezanesljivega in nemalokrat nespretnega Franceta Tomšiča na čelu socialdemokratske stranke in tako pripravil prostor za novega vodjo Jožeta Pučnika. Ustanovitev novega sindikata v času, ko so ti rastli kot gobe po dežju, sama po sebi ni nič posebnega, če bi .. šlo res za politično relativno neodvisno sindikalno j:; i '11 organizacijo. Zgodilo pa j&b, jc ravno nasprotno. ■ Demos, natančneje pove- s dano Peterletova vlada, , Ul ^Si h d a n j e P°'organ iz h:a nega ^ tljP^ delavskega nezadovolj- 1|P^ stva nad vse slabšimi ziv- "''Jlt s Ijenjskimi razmerami. illh& Sama Neodvisnost pa si je jlf Sk pod pojmom sindikalni *lip , pluralizem predstavljala. Hs^' w se^e' potem pa dolgo nič in na koncu morda še kakšen obrobni in neškodljiv sindikat. V določeni meri je treba Tomšiču pritrditi, da je oral pionirsko vlogo pri ustanavljanju opozicije takrat še edinemu in režimskemu sindikatu, kar tudi sam sicer nikoli ne pozabi povedati, toda ravno v socializmu preverjena pot, ki si jo je izbral, je nezadovoljne delavce prej odbijala kot ne. Ne le političnim analitikom, tudi delavcem je postalo jasno, da je odkrito paktiranje z vlado, ki je imela v tem prehodnem obdobju v rokah škarje in platno delavskih plač, delovnih mest, njihove pravne varnosti in še kaj, vse kaj drugega, kot boj za delavske interese. Če je Tomšiču in njegovim v obdobju velikih besed, ki so spremljale politično osamosvojitev Slovenije, uspevalo vsaj del delavcev prepričati, da so njihove žrtve nujne za lepšo prihodnost, so ga zdaj zalotili brez hlač. Z zamenjavo oblasti oziroma s soci-aldemokratizacijo njegove stranke mu res ne preostane nič drugega, kot da prestopi med Pirnatove narodnjake, kar se že šepeta med dobro obveščenimi. Pozivanje Neodvisnosti na bojkot prvomajskih proslav, ki jih je pripravil rivalski sindikat, tako šele dobiva svoj pravi smisel. Jože Poglajen BEGUNSKA VEST Prišli so s popoldanskim avtobusom. Nova skupina beguncev iz bosanskega pekla - matere z otroci, na smrt utrujenimi, ki poležejo kar po travi, pa starejši moški, ki si vidno oddahnejo, da so naposled le prišli na cilj. S skromnimi culami in brez njih. In tako dan za dnem, noč za nočjo, že od sredine aprila naprej. Zvečine prihajajo z vlaki. Prepolni groze zaradi vsega, kar so bili doživeli, pa tesnobe zaradi tistega, kar jih čaka v prihodnje. Zdaj jih je že približno 45.000. Med njimi je več kot polovica otrok, mlajših od šestnajst let. Ker vse kaže, da se bodo grozote te zadnje balkanske vojne še bolj razplamtele, jih bo prišlo v prihodnje še več. S tem ko so prišli, so potrkali na našo vest, zbudili takšne in drugačne reakcije, strasti, tudi odpore. Na eni strani človečnost, gostoljubje, solidarnost z ljudmi v stiski - na drugi strani pred posledicami, problemi, konflikti. Takšno odzivanje se pojavlja tudi v deželah, ki so stabilne, urejene, bogate - pa se ne bi v komaj osamosvojeni deželi, ki se spopada z gospodarsko in politično nestabilnostjo, z enim svojih najusodnejših izzivov. Seveda ne moremo zahtevati od beguncev, da vse to razumejo. To moramo razumeti sami, ko se lotevamo begunskega vprašanja - od načina, kako ga bomo reševali, bo v marsičem odvisna tudi kakovost reševanja naših lastnih problemov. Spočetka', ko beguncev še ni bilo toliko, je bilo laže. Tisti prvi, ki so se nastanili v nekdanjih domovih za delavce SCT, so danes pravi gospodje v primerjavi s tistimi, ki prihajajo zdaj in jim odmerjajo streho nad glavo v opuščenih vojašnicah nekdanje JA, zvečine opustošenih in povsem zanemarjenih, tako da so jih morali v vsej naglici za silo spraviti v red. Begunci so zvečine zadovoljni, da so si rešili vsaj golo življenje. A prav lahko je razumeti tudi tisto žensko, ki je, duševno in telesno čisto izčrpana, zgroženo ugotovila, da se je znašla v zanemarjeni vojašnici, v prenatlačeni sobi s 50 ležišči, brez tople vode, da bi se lahko po dolgi poti pošteno umila. Toliko težje pa je razumeti vse tiste Slovence, ki godrnjajo, češ da še sami zase nimamo dovolj, zdaj pa da moramo dajati še beguncem. Vsakdo, ki tako razmišlja, naj stopi v najbližji zbirni center v nekdanji vojašnici JA in se na lastne oči prepriča, kako živijo ti ljudje. Marsikdo bi se zjokal nad njihovimi usodamj. Res je, v Sloveniji je ta čas že blizu sto tisoč brezposelnih, res je tudi, da je 30.000 družin socialno ogroženih. Toda usode teh ljudi se ne da primerjati z usodami tistih, ki so v stiski pribežali k nam, v tuj svet. Te ljudi je zaznamovala kruta, nečloveška vojna, zlasti še otroke, ki imajo razdejano otroštvo. Zdaj bodo prišle še nove težave. Ljudje so v zbirnih centrih, po mednarodnih pravilih, ki veljajo za begunce, zaprti kot v getih, to pa lahko še dodatno vpliva na njihovo življenje. Pričakovati je tudi dodatno napetost v odnosih med Slovenci in begunci, v primeru, da bodo obsojeni na daljše prebivanje pri nas in da tujina ne bo občutneje pomagala pri reševanju njihovega problema. Tu gre za človeško, ne le materialno plat tega vprašanja, in zato je tako pomembno, da se ga lotevamo kar-seda občutljivo. Velika večina Slovencev se je odzvala tako, kot je treba, kot ljudje, nosili so na kup oblačila in hrano, pomagali, vsak po svojih močeh, s prostovoljnim delom. To je pravi korak v pravi smeri. Drugi, še pomembnejši korak, mora storiti država," povsod tam, kjer mora ukrepati - z dobro organizacijo, z iskanjem dodatnih virov, z akcijo v tujini, z diplomatskimi napori pri gašenju bosanskega požara. Marija Frančeškin TUDI NAM NI VSEENO! Državljani Slovenije si svojega mesta in razvoja v Evropski skupnosti ne moremo zagotoviti na drugačen način in z drugačnimi sredstvi, kot to počnejo razviti narodi v Evropi. S takšnimi delavskimi plačami, delavskimi pravicami, s tako brezposelnostjo in s takšno ekonomsko ter socialno varnostjo nam bo v Evropi trda predla. V Evropo lahko stopimo z razvojem podjetništva, ne pa z divjo in politično privatizacijo ter krajo in s takšnim načinom vračanja premoženja. Prav tako ne moremo vanjo stopiti z razvijanjem kapitalizma, ki ga nikjer več ni. In tudi ne z demokracijo, ki jo meri vsak s svojim metrom, in ne s strankami in poslanci, ki v boju za oblast in svoje koristi pozabijo na volilce in državo . V Evropo ne niti s takšnim socialpartnerstvom med sindikati, delodajalci in vlado, kjer se kolek- pravico sklepati takšne pogodbe, so delodajalci in sindikat v imenu delojemalcev. V demokratičnih družbah takšnemu vmešavanju vlade pravijo spodkopavanje demokracije. Ker pri nas ni vzpostavljena enakost v boju med delom in kapitalom, vsak poseg vlade na to področje slabi eno ali drugo stran, kot po pravilu pa najbolj sindikat. Nas ne zanimajo strankarski sporazumi o delitvi stolčkov po načelu DAJ-DAM. Zelo pa nas zanimajo razvojno so- KUŽI, aeioaujuici m uiuuu, Kjer OC Jvc/i-e/v- jjKA. /1-u.o ,&u./c<*.»/m/v tivna pogodba izrodi v svoje nasprotje in cialni program, lastninska zakonodaja in 1/-A ,->/»» /-i bi ri nia ,n enfinlvri n - 1 n etn j n n pni P TTl fllcvn P If.077.01718 k d TDOlltTrCCl kjer bi ob delovnopravni in socialni zakonodaji potrebovali še zakon o zaščiti delavcev, da o delovnih, socialnih sodiščih in delovnih inšpektorjih sploh ne govorimo. V takšnih odnosih je težko graditi sodelovanje, medsebojno zaupanje in spoštovanje. Vse to pa je mladi državi Slbver-niji^šg kako potrebno. Vedeti moramo, da drugpipoti -ni; oziroma so, d'žal vodijo lastninjenje, makroekonomska politika in podjetniško gospodarjenje, zakon o soodločanju delavcev v podjetjih in zavodih, socialpartnerstvo in kolektivne pogodbe, zaposlenost in delovna mesta, delovnopravna in socialna zakonodaja, javna poraba, ‘razbremenitev gospodar- manj-pa je-to za tako majhen in ogrožen ■ narod, kot smo Slovenci, koristno. Stara vlada se prav' gtrtbr.O nie more postavlja0,z.-gospod^nkimiin socialnipzi čtosežKis-k&fsele ž 'ddpirahjim perspektive. Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je pravzaprav vseeno, ali je na čelu vlade Lojze ali Janez. Svobodni sindikati smo izvenparlamentarna delavska opozicija in bomo vladi, ko bo šlo za socialna in ekonomska vprašanja delavstva, torej tudi našega članstva, gledali pod prste! Če pa bo potrebno, jo bomo po prstih tudi udarili! Naš program in delo je in bo nenehni boj za delavske pravice. Zelo priporočljivo bi bilo, da se nova vlada ne bi vmešavala v boj med konkurenco dela in kapitala oziroma v sklepanje kolektivnih pogodb. Edini, ki imajo ■ \ • stva, davčna politika, zanima nas pravna varnost delavcev. Sindikati so v demokratičnih družbah vedno slaba vest oblasti in strankam. In našo oblast mora peči vest! Sreča v nesreči pa je, da ni politika take ali drugačne barve, ki bi se bolj bala česa drugega kot izgube oblasti. Politične oblasti in vlade v demokratičnih družbah se povsod po svetu še kako zavedajo, da jim lahko dajo največjo nezaupnico prav delavci na volitvah. Zato se bo lahko vsaki protidelavski oblasti to zgodilo tudi pri nas. Najmanj, kar zdaj naš delavec, ki živi predvsem od svojega dela, pričakuje od nove vlade, je, da bo tudi ob nastajanju novih odnosov v družbi imel delo in da bo lahko z delom zagotavljal sebi in svojim človeka vredno in varno življenje. Na koncu vseh sprememb je najtežje posledice vedno nosil in občutil delavec: to naše vlade in poslanci v parlamentu dobro vedo. In vedno so delavcu povračilo obljubljali v prihodnosti: na tem ali na onem svetu. Sicer pa, Janez in ministri: korajža velja! Rajko Lesjak, sekretar ZSSS ms*-: MasretM ..o «si»,v\. , - % *.-■?)-;&; V fjl -''v GOSP0DRRbK\ KflOS, mUCtil MK D’ % 50CIANI FROtlEMl • STRAmrne ; ZDRAHE— 1 ; VT~N*. - '..r--; TETE^titTOl/Zj ( tfjpustm/ S»'. Nemožnost vladanja Z novo vladno krizo, ki je v bistvu kriza parlamenta, vse bolj narašča negotovost glede normativnih temeljev in institucionalnih oblik mladega »demokratičnega« političnega sistema. Smo v fazi, ko parlamentarno predstavniški politični kanal oblikovanja politične volje ni več edina ali pa vsaj najpomembnejša pot državnoizvršil-nega (vladnega) ukrepanja. Koliko časa lahko vlada »vlada«, je seveda zgolj vprašanje časa. Nastalo stanje je pri tem seveda zgolj zunanji, vidni izraz procesov, ki potekajo v ozadju in ki si jih lahko predstavljamo kot tri ravni naraščajočega konflikta v družbi. Prvo bojišče predstavlja politično odločanje znotraj državnega aparata. Akterji na tem bojišču so politične stranke, ki tekmujejo med seboj za volilne zmage, ki jim bodo omogočile odločanje o programih socialne politike, o zakonodaji, o proračunih. Prava politična moč pa se razdeljuje in uporablja na drugi ravni, kajti prostor političnega odločanja političnih strank določajo družbene sile, ki skoraj neopazno oblikujejo in spreminjajo »pogled« politikov na stvarnost. Na tej ravni se odloča o političnem dnevnem redu in o relativni prioriteti reševanja perečih ekonomskih, socialnih in družbenih vprašanj. Ta raven hkrati tudi določa trajnost kompromisov in strankarskih zavezništev. Na tej ravni se oblikuje prostor političnega delovanja, ne le z razpravljanjem o političnih zadevah, ampak tudi z grožnjami, izsiljevanji ipd. Boj za prerazdelitev moči poteka na tretji, temeljni ravni politike. Pri nas se je na primer zgodilo, da si je del »bivšega« sredinsko demokratičnega Demosa utrl nove kanale vplivanja s sklenitvijo zavezništva v okviru koalicije 5 + 1. Ključno vprašanje, ki se v tem okviru postavlja pred od »oblasti« odvisne državljane, je, ali bo ta nova sredinska »formula« razvijala ali omejevala program socialne države ali pa bo dopustila, da »socialna država« odpre možnošt za nadaljnje preoblikovanje te formule. Prvič po osamosvojitvi smo pred grozečo nevarnostjo zloma države, in s tem politične krize, ki izhaja iz prevelike razlike med obsegom zahtev socialne države in zmogljivostjo'oblasti. To je tudi vzrok, da je pričelo med strankami in njihovimi volilci in člani opazno upadati zaupanje. To lahko na eni strani povzroči polarizacijo znotraj strank, predvsem parlamentarnih, na drugi strani pa povezovanje malih parlamentarnih strank z izven parlamentarnimi kot posledico zmanjšanja možnosti obstoječih strank za oblikovanje volje volilcev. Možnosti vlade za delovanje so torej vse manjše, zahteve ogroženih rastejo in odpirajo se možnosti za gibanja, ki jim parlamentarni boj ni ključni cilj. Celo nove volitve, ki bi ustoličile le nekaj močnih političnih strank, bi ne bile garant močne, stabilne vlade. Socialni pritisk in strah pred njim naravnavata programe vseh strank po meri »delavskih duš«. Najaktualnejši del volilnega programa jim jemlje delavska stranka in jih s tem kajpak draži. To ji seveda dviga težo. Vprašanje je le, ali jo bo znala prav odtehtati. Branka Prezelj 15. maja 1992 Območni odbor Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Celje IZVAJANJE PANOŽNE KOLEKTIVNE POGODBE Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (v nadaljevanju: PKP) je bila podpisana 25. maja 1991 in objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 6 z dne 19. 7. 1991 z veljavnostjo od 27. julija 1991. Že pred sprejemom panožne kolektivne pogodbe je večina podjetij na celjskem območju uskladila splošne akte oziroma začela pripravljati podjetniške kolektivne pogodbe na osnovi sprejete SKP za gospodarstvo. Po sprejemu panožne kolektivne pogodbe je bila izvedena uskladitev z določili le-te v vseh podjetjih, razen v CO-METU Zreče. Predlog uskladitve je bil že v letu 1991 pripravljen tudi v COMETU, vendar zaradi neuspešnih pogajanj ni bil sprejet. Sindikatu namreč v pogajanjih ni uspelo, da bi z uskladitvijo obdržal določila, ki so za delavce ugodnejša. Zato je ocenil, da je obstoječa podjetniška kolektivna pogodba za delavce ugodnejša in pogajanja začasno prekinil. Podjetniške kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: KPP) imajo podpisane v STEKLARNI Rogaška Slatina, COMETU Zreče in KOPLA- OOMOCNI odmor sindikata k n c C E 1. J E delavcev za določen čas za dobo 6 mesecev s 1. 4. 1992, zato prikazani podatki niso odraz dejanskih izplačil, temveč so povzeti iz splošnih aktov podjetja in iz dogovora med vodstvom in sindikatom.) 2. V vseh podjetjih KNG v območju traja delovni čas 40 ur na teden. Kljub temu, da kolektivna pogodba dejavnosti predvideva v 37. členu prehodno obdobje do enega leta po njeni uveljavitvi za uvedbo 40-umega tednika, je STEKLARSKA ŠOLA Rogaška Slatina kot zadnja prešla s 1. majem 1992 na 40-umi delovni čas. 3. Izhodiščne osebne dohodke, opredeljene v 62. členu PKP, izplačujejo v CINKARNI Celje, ETOLU Celje, KOPLASTU Slovenske Konjice, EMTEKSU Žalec in MINERVI Žalec. Zaostajanje za izhodiščnimi osebnimi dohodki v drugih podjetjih znaša od 4% do 20%, kar je v skladu s 64. členom PKP. _ V STEKLARSKI ŠOLI Rogaška Slatina zaostajajo za .izhodiščnimi OD v I. tarifnem razredu za 13,8%, v naslednjih tarifnih razredih pa zaostajanja ni. IZVAJANJE Dtil. OČIl. v dveh oziroma treh delih. V COMETU Zreče, KOPLASTU Slovenske Konjice in STEKLARSKI ŠOLI Rogaška Slatina pa se o izplačilu regresa še niso dogovarjali. 6. Pri povračilu stroškov v zvezi s prehrano med delom se določila PKP upoštevajo v vseh podjetjih. Delavci za topli obrok ne prispevajo nič (ETOL Celje) oziroma le minimalno. 7. 87. člen PKP predvideva, da se delavcu nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela po določilih splošnih aktov, ki so veljali v organizaciji na dan 1. junija 1990. To določilo se izvaja v vseh podjetjih. Povračilo prevoza ni predvideno le v novo ustanovljenem podjetju KERAMIKA Liboje. Prevoza na delo in z dela delavci ne sofinancirajo v CINKARNI Celje, v drugih podjetjih pa ti stroški bremenijo delavce od 10-30%. 8. Pogodbe o zaposlitvi so prejeli delavci v vseh podjetjih, razen v STEKLARNI Rogaška Slatina (so v pripravi) in v STEKLARSKI ŠOLI. STEKLARSKA ŠOLA je od 1. aprila 1991 javni zavod in zaradi tega pod vplivom Zakona o javnih zavodih. Določila zakona pa v marsičem ovirajo izvajanje kolektivne pogodbe PANOŽNE KOLEKTIVNE POGODBE za preprečitev ugotavljanja le-teh. V STEKLARNI so tako 87 delavcem, v ETOLU pa 22 delavcem dokupili delovno dobo. V JUTEKSU so delavcem ponudili zaposlitev v EMTEKSU Žalec. Trajno prenehanje potreb po delu delavcev se predvideva le še v JUTEKSU Žalec, kjer je bilo v marcu na čakanju na delo doma kar 50% zaposlenih. V aprilu in maju se število začasnih presežkov sicer zmanjšuje, vendar še vedno znaša ca. 30% zaposlenih (100 delavcev). Začasne presežke imajo tudi v ETOLU Celje (ca. 10% zaposlenih) in v AERU Celje, kjer se mesečno število teh giblje od 10-30% zaposlenih v proizvodnji. 10. V podjetjih- dejavnosti KING na celjskem območju je za marec 1992 znašala povprečna bruto plača od 25.784,00 SLT v JUTEKSU Žalec do 44.604,00 SLT v MINERVI Žalec. Slaba plača v JUTEKSU je odraz 50% čakajočih na delo doma, prejemajo plačo za 36-urni delovni čas na teden. V AERU Celje je ob upoštevanju vseh zaposlenih, tudi tistih, za katere ne velja tarifni Podatki za marec 19 9 2 S I NO I K A I P00 JfI J A ;1 - sprejeta KPP 2 - usklajeni SA s PKP 'aostajanje ra izhodišč tiai 00 >2. člen prejete listine 6^. člen dodatki 67. člen drugi oseb ni prejemki 80.- 82.čl regres za LO 79. člen prehrana aed delom 85. člen prevoz ia delo in z dela 87. člen pogodbe o zaposlitvi 155- člen ZOR irejeni po-joji za delovanje sindikata >7- in 58. ilen število sindikat. zaupnikov msrin oruvcrn - jo.či- šte.iic P0VPRFČNA nčtsai 1 R A , N I že ugotovljeni jredvideni SlfAL ARNA Rogaška 1 NF OA DA DA DA DA NF OA 9 Al-055 CINKARNA Celje 2 - - 0A DA OA OA OA OA NF 10 - - 59-695 flOl Celje 2 ' OA OA OA DA OA 0A 0A 2 cca 21 del mesečno (10*) - ‘ - 59-000 COHfl Zreče 1 5* NF DA DA OA OA DA DA NF - _ _ A0.786 siruiisu šol« 2 I.tar.raz. 15,8* ostali: - NF OA DA OA DA OA NF NF 2 55-555 AFRO Celje 2 15% NF OA OA OA OA OA OA OA A 10-50 * zaposleni v proizvod. 171 - 58.500 I0PLASI Sl. Konjice 1 - - OA OA DA OA OA OA NF 5 - 10 - 56.629 JUILIS talec 2 20* NF 0A OA OA DA DA OA NF 5 cca 100 del/mesečno 50* - DA 25.78A rmris talec 2 - - OA OA OA OA DA 0A 0A 1 - _ Al.900 Hlartvt talec 2 - - OA OA DA 0A OA OA 0A 2 - - _ AA.60A KFRANIKA Liboje 2 20* NF OA OA OA OA NF OA NF " - - - 55.560 STU Slovenske Konjice; v vseh ostalih podjetjih pa imajo splošne akte usklajene s kolektivno pogodbo dejavnosti. Tarifni del podjetniške kolektivne pogodbe pripravljajo tudi v AERU Celje. Z namenom, da bi ugotovili izvajanje panožne kolektivne pogodbe v posameznih podjetjih, smo na osnovi stanja za mesec marec 1992 pridobili podatke o spoštovanju nekaterih bistvenih določil. Ugotovitve so naslednje: 1. Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo (izvzeti le poglavje o pogojih za delovanje sindikata) se v celoti izvaja v vseh podjetjih, razen v KERAMIKI Liboje. (KERAMIKA Liboje je zaposlila 350 Delavci za manj prejete osebne dohodke ne prejemajo ustreznih listin. Sindikat AERA Celje se z vodstvom dogovarja za prejem le-teh za leto 1992. Razliko do izhodiščnih plač bi namreč delavci uveljavljali v času lastninjenja podjetja. 4. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, izplačujejo dodatke iz 67. člena PKP v vseh podjetjih; prav tako pa tudi druge osebne prejemke, opredeljene od 80. do 82. člena PKP. 5. Regres za letni dopust bo v skladu z določili PKP izplačan v vseh podjetjih. V CINKARNI Celje in ETOLU Celje so delavci regres že prejeli; MINERVA Žalec pa je delavcem izplačala polovico regresa. Tudi v ostalih podjetjih predvidevajo izplačilo regresa težave z organizacijskega in poslovnega vidika. Zaradi tega razmišljajo o reorganizaciji podjetja (izločitev proizvodnega dela iz javnega zavoda). 9. V dejavnosti KNG na celjskem območju je bilo ugotovljenih 181 trajnih presežkov delavcev, kar predstavlja 2,7% zaposlenih, in sicer: 171 v AERU Celje ter 10 v KOPLASTU Slovenske Konjice. V AERU Celje so 131 delavcem dokupili zavarovalno dobo, jih predčasno upokojili oziroma rešili na druge načine. Sindikat AERA Celje se je z vodstvom tudi dogovoril, da v bodoče trajnih presežkov ne opredeljujejo več. V drugih podjetjih trajnih presežkov niso ugotavljali, so pa kljub temu izvajali ukrepe del PKP, znašala povprečna bruto plača 41.700,00 SLT, ob izločitvi teh pa 38.300,00 SLT. 11. Pogoje za delovanje sin-.dikata imajo urejene v STEKLARNI, ETOLU, AERU, EMTEKSU in MINERVI. V postopku je ureditev pogojev v CINKARNI, KOPLASTU in KERAMIKI Liboje, kjer je v 2. polovici maja predvideno oblikovanje organov sindikata. Vse aktivnosti vodi sindikat KIL v stečaju. Ob pripravi ANALIZE IZVAJANJA PANOŽNE KOLEKTIVNE POGODBE in tudi sicer pri svojem delu ugotavljam pomanjkljivosti PKP, ki jih bo potrebno v prihodnjih pogajanjih odpraviti in se tudi dogovoriti o ugodnejših rešitvah posameznih pravic delavcev. Sekretarka Darinka Šuc-Lah, dipl.oec. PIIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, SMOIINE SLUŽBE PDUJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 330,00 SLT ^ • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 200,00 SLT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 330,00 SLT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 330,00 SLT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 250,00 SLT • več avtorjev: KAKO POSTATI PODJETNIK - KAKO USPEŠNO POSLOVATI Iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 590,00 SLT • ROKOVNIK - PRIROČNIK 92 Vsebina: Koledarski vložek, zapisniški vložek, priročnik za sindikalne zaupnike. Cena 450,00 SLT • Aleksej Cvetko ZAKON 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti - Sprejemni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija, sodno varstvo - Organizacijske spremembe - Kako s pridobljenimi pravicami. Cena 500,00 SLT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SLT Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 NAROČILNICA NA ČASOPIS »DE« Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, naročamo (do pisnega preklica) ......izvod(ov) tednika »DE«. Pošljite nam ga na naslov:....................................................... Ulica, poštna št., kraj:...................................... Ime in priimek podpisnika:.................................... Dne:................ ......................................... Podpis naročnika Naročnino bomo poravnali v zakonitem roku. NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE C' efiSIst . Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ...k''1 * Kako uve|iaviti jzv. • stanov, razmerja ...*zv' * M°ie Pavice na jZVi $ Delavci in upr. ...'zv' ® N°va d®!- zakon. jZVi q Rokovnik 92 ...izv- • Kak0 P°stati Podi- ..........izv. • Plačni sistem ...izv. • Zakon o pokojnin. Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:..................................... Ulica, poštna št. in kraj:.............................................. Ime in priimek podpisnika:.............................................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:................... ...................................j............ Žig Podpis naročnika rti' Metka Roksandič, predsednica podravskega območnega sindikata ZSSS: ZAGOTOVITI DELO IN USTREZNO PUCILO Maribor je vnovič oziroma še vedno v gospodarski krizi. Večina delavcev se sooča s težkim, skorajda ne razrešljivim vprašanjem, kako preživeti današnji dan in tudi napovedi so črnoglede. Kdor v takšnih razmerah pristane na vodenje sindikata, ki je za mnoge zadnja rešilna bilka, je dokaj pogumno dejanje. V Podravju so soglasno sklenili, da jih bo sedaj vodila ženska roka, Metka Roksandič. Z novo predsednico smo se pogovarjali o težavah, s katerimi se spopadajo. DE: V Mariboru je bilo nekaj mesecev nekakšno zatišje, sedaj pa spet prihajajo opozorila, da bo kmalu sledil nov val stečajev in brezposelnih. Kaj je razlog za to? »Kot kaže, je zatišje, ki je trajalo nekaj mesecev, mimo. Priznati moramo, da je bilo to zatišje bolj posledica političnih odločitev, kamor zagotovo spada moratorij na stečaje, kot pa izboljšanje poslovanja podjetij. In če moratorija na stečaje ni več, lahko sklepamo, kaj temu sledi. Mariboru grozi nov val stečajev, 20.000 nezaposlenim v Podravju se bodo pridružili novi. Zato so bile ocene, da je najhujše mimo, preoptimistične.« DE: Je torej položaj še slabši kot recimo pred letom dni? »Vsekakor. Drugod so se verjetno na to bolj pripravili in dna krize niso dosegli, v Mariboru pa se ta le še poglablja. Predvsem se to pozna gospodarstvu, saj gre tu za klasičen primer odmiranja industrije, in to kovinsko-prede-lovalne, ki jo je v Mariboru največ. Delavci v tej panogi nimajo nobene perspektive, v najboljšem primeru se njihova pot konča na zavodu za zaposlovanje. Omenila sva že stečaje, ki grozijo. Do njih sedaj prihaja Območna organizacija ZSSS Velenje ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sodelujočim za pripravljenost in sodelovanje v programu praznovanja 1. maja - praznika dela. Pričakujemo in želimo, da bi tudi prihodnja praznovanja pripravljali v tako prijateljskih odnosih. Pri organizaciji in programu so sodelovali: Rudarska godba Velenje, Pihalna godba Šoštanj, Delavska godba Nazarje, Moški pevski zbor Kajuh Velenje, OŠ Plešivec, KUD Ivan Cankar KS Plešivec, povezovalec programa Toni Rehar, Športno društvo »Vrbovec« Nazarje, Tekaška sekcija Gorenje, Športna zveza Velenje, ZAMP - Varstvo avtorskih pravic za Slovenijo, RLV Velenje, služba razstreljevanja RLV Velenje, gasilska služba RLV Velenje, KS Plešivec, krajani KS Plešivec: Drago Plazi, Marjan Štumpfel, Albin Vovk, GG Slovenj Gradec, Kulturni center »IN« Velenje in ŠFS Ko-leda Velenje, Zdravstveni zavod Velenje, Policijska postaja Velenje, Sekretariat za notranje zadeve, Sekretariat za gospodarstvo in sekretariat za javne gospodarske zadeve občine Velenje, Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje in CVE Velenje, Komunalno podjetje Velenje, AGRARIA-CVETJE Celje, Cvetličarna »IRIS« Velenje, člani rediteljske službe APŠ Velenje, Prevozništvo Verdev Velenje in Franc Marovt Mozirje, ansambel DAN IN NOČ, Gostinstvo »PAKA« Velenje, sredstva javnega obveščanja, Naš čas - ČZ in RTV podjetje Velenje, Delavska enotnost, Radio Slovenija, Delo, Večer, interna glasila v podjetjih, sindikati podjetij, člani sveta in zaposleni na sedežu območne organizacije in sindikalne pisarne Nazarje. Mira Videčnik, predsednica v glavnem na zahtevo upnikov ali pa samih podjetij, saj na tak način želijo čimprej dobiti nazaj vsaj del vloženih sredstev. Seveda pa na koncu vedno nastrada delavec, ki ga, kot vedno doslej, nihče nič ne vpraša.« DE: To pomeni, da tudi plače niso nič boljše od položaja podjetij? ^»Seveda. Za Maribor je bilo značilno, da so plače zaostajale za republiškim povprečjem, dodaten udarec pa je bila zamrznitev plač, ki je mnogim vodstvom podjetij služila za izgovor za ohranjanje bedne ravni večine delavskih plač. Celo ljudje so se navadili na to, da ne morejo dobiti višje plače. Sedaj, ko zakona ni več in torej ni niti zakonskih oziroma pravnih omejitev, pa ni več zadržkov, da ne bi, če nič drugega, plače sledile rasti življenjskih stroškov. To je tudi ena izmed akcij, ki jo sedaj vodimo v sindikatu, in sicer, da se morajo plače dvigovati v skladu z eskalacijsko klavzulo po kolektivni pogodbi. Od tega ne smemo odstopati, ker so plače realno prenizke, da bi si lahko privoščili še to. Odstopanja tu ni! Za razliko do tistega zneska, ki bi ga morali dobiti po kolektivni pogodbi v lanskem letu, se sicer še pogajamo, vendar bomo tudi tu vztrajali do konca. Če nič drugega, naj se vsaj na papirju prizna upravičenost do tistega manjkajočega zneska.« DE: Osnovni izgovor, ki ga imajo vodstva podjetij, je ta, da bi izplačevanje po kolektivnih pogodbah ogrozilo obstoj podjetja in ga celo pahnilo v stečaj. Verjetno podravski podjetniki oziroma direktorji pri tem niso izjema, kajne? »Tudi teh groženj smo že navajeni. Vseeno pa še enkrat poudarjam, da bomo pri upo- števanju eskalacijske klavzule vztrajali do konca, pa čeprav gre podjetje v stečaj. Morda se sliši zelo kruto in tudi je, vendar pa moram na drugi strani opozoriti na to, da če bi šlo podjetje zaradi plač v stečaj, pomeni, da tako ali tako ne bi moglo obstati na trgu. Doslej smo imeli razumevanje za težave podjetij zaradi političnih odločitev, izgube trga in ker država zahteva preveč, ne razumemo pa nemogočega in slabega odnosa do delavcev ter njihovih zaslužkov. Za to ni opravičila. Po drugi strani pa se je s temi težavami in bitkami izkristaliziral odnos sindikat-vodstvo podjetja, ker se sedaj nihče druge ne more vmešavati vanj. V tej bitki, če lahko to tako imenujem, se bo pokazalo, kdo lahko uspešno vodi podjetje in kdo ne.« DE: Svoje mora pristaviti tudi država, pa ne praznega lončka, ampak pravo usmeritev gospodarske politike in ustrezne pogoje za delo. »Vsekakor. Žal pa tega ni, predvsem pogrešamo perspektivo nezaposlenih. Pri nas je tretjina nezaposlenih brez šol, v projektu Maribor jutri pa je predvideno, da se bo večina zaposlila v obrti in podjetništvu. Iluzorno je pričakovati, da bodo ti ljudje sami poskrbeli zase, saj je za to potrebna določena raven izobrazbe. Da pa bi to dosegli, bi bilo treba spremeniti možnosti zaposlovanja posameznika. Pa ni to edina rešitev, saj mora biti cena dela manjša, ugodnejša mora biti davčna politika, skratka država si mora vzeti manj. Nikjer na svetu ni tako, da mora podjetje zagotoviti več kot še enkrat toliko denarja, kot znaša neto plača, za prispevke državi. Tako so se s 1. marcem povečali prispevki za zdravstvo, kar podjetja in delavce postavlja še v težji položaj. Ljudje so tega siti, in sicer tega, da si država najprej vzame svoje, šele potem pa si lahko delavci razdelijo tisto, kar ostane. Zato ne preseneča ogromen pritisk na višje plače, saj so tudi stroški iz dneva v dan višji. Vzemimo za primer samo nakup učbenikov za 'brezplačno’ šolo: za knjige osmošolca je potrebna ena povprečna plača. To pa vodi v čedelje večje razslojevanje med revnimi in bogatimi, in le slednji si bodo lahko privoščili šolanje svojih otrok.« DE: Kaj lahko stori sindikat? »Osnovni nalogi sindikata sta: zagotoviti delo in za to delo ustrezno plačilo. Vse je podrejeno temu in tu ni dileme. Celo očitki, da nimamo lastnika podjetij, ne veljajo, saj je po zakonu o delovnih razmerjih direktor tisti, ki ima vsa pooblastila. Za nas je on delodajalec in mora torej zagotoviti pogoje, ki delavcem pripadajo po zakonu. Sem pa spada tudi plačilo po kolektivni pogodbi. Tako kot lani se tudi letos pojavlja težava pri izplačevanju regresa, saj si ponekod v negospodarstvu že izplačujejo regres, medtem ko ponekod v gospodarstvu še plač ne dobivajo. Zanimivo je, da se pri tem direktorji prav radi držijo kolektivne pogodbe, ki določa izplačilo regresa kot 13. plače, medtem ko jim uresničevanje drugih določil ne diši. Seveda pa so anomalije na tem področju posledica pomanjkanja ustreznih zakonov.« * DE: Bo torej sindikat spet moral organizirati kakšno stavko? »Za nas je stavka normalna stvar za dosego naših ciljev. Seveda si stavk ne želimo, vendar so primeri, ko se vodstva podjetij ne držijo dogovorjenega, kar je bilo na primer v TVT Boris Kidrič, kjer sedaj stavkajo. Razlog je preprost: še sedaj niso dobili izplačanega dela marčevske plače. Pogajanja za aprilsko plačo potekajo tudi v Metalni in verjetno bo tudi tam izbruhnilo. Moje mnenje je, da če je sindikat pravi, se vodstva podjetij pogajajo z njim in največkrat pride do dogovora. Se pa z revolucijami ne da rešiti prav ničesar in menim, da se z dogovorom da rešiti marsikaj. Tudi sama zagovarjam stališče, da je kompromis del življenja, vendar na svojih stališčih vztrajam in sem tudi nekoliko trmasta. Menda ravno zaradi tega nekaterim v mariborskih podjetjih ni bilo všeč moje imenovanje za predsednico območnega sveta. Ampak velikih sprememb tudi z mojim imenovanjem ne bo, saj smo že prej delali skupno. Naši cilji pa so tako ali tako nespremenjeni: uresničevati tisto, kar je zapisano v kolektivni pogodbi.« Robert Peklaj _________ __________ D_u__1AUn niiuTrMimn rmrmuniiin POVZEMAMO-PO________ '________ ~__________~ __________ NOVOSTI NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA Kranjska enota republiškega zavoda za zaposlovanje je v 8. številki Informacij opozorila na troje vprašanj, povezanih z aktualnimi novostmi na področju zaposlovanja. Svet kranjskih sindikatov je ocenil, da so vprašanja pomembna tako za delavce kot vodstva podjetij, podjetnike in druge pravne ter fizične osebe in se v soglasju z vodjem kranjske enote za zaposlovanje odločil za objavo teh novosti v glasilu IKS. - Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, št. 12/ 1992), ki določa različna cenzusa za pridobitev republiške štipendije za učence in študente, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča (80% zajamčenih OD) in za tiste, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča (110% zajamčenih OD). - V Delu je bil 17. 3. 1992 objavljen razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1992/ 93. Na Gorenjskem je bilo razpisanih 351 kadrovskih štipendij. - Ministrstvo za delo je izdelalo nova merila za izvajanje sofinanciranja dokupa zavarovalne dobe po 2. alinei 46. člana zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Bistvena novost - omejitev sofinanciranja na dokup do 1 leta (doslej do 3 leta) razen za vloge, oddane do 1. 3. 1992, ter delodajalce, ki še niso vstopali v procese prestrukturiranja in te možnosti še niso koristili. - Ministrstvo za delo je obvestilo zainteresirane organizacije in delodajalce, da od 19. 3.1992 do preklica ali drugačnih informacij ne sprejema novih vlog za nadomeščanje dela stroškov pri ohranjanju produktivnih delovnih mest (48. člen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti). S. K. Iz »Informacij kranjskih sindikatov« V SGP PRIMORJE SMO USTANOVILI ORGANIZACIJO ZSSS Do ustanovitve OO ZSSS v našem podjetju je prišlo so-razmeroma pozno, oktobra lanskega leta. Težnje in poizkusi predsedstva območne organizacije ZSSS, da bi ustanovili osnovno organizacijo v Primorju, so bili že prej, vendar brez pravega uspeha. Eden od razlogov za pozen prodor ZSSS v naše podjetje je verjetno ta, da je bil v drugi polovici 1990. leta ustanovljen samostojni sindikat z imenom sindikat SGP Primorje. Ta pa kljub izredni delavnosti in požrtvovalnosti svojega vodstva očitno ni uspel zadovoljiti vseh potreb delavcev. Ne gre ga podcenjevati, mogoče je razlog na drugi strani, med delavci, ki se mu niso zaupali in so pomoč iskali na sedežu območne organizacije ZSSS. To je bila skupina vzdrževalcev iz enote Mehanizacija, ki je lanskega septembra odklonila odhod na delo in enomesečno bivanje v BiH zaradi znanih vojnih razmer. Proti tem delavcem je bil v podjetju namreč sprožen disciplinski postopek. Območna organizacija ZSSS je obtoženim delavcem brezplačno nudila pravno pomoč, čeprav jo praviloma nudi le svojim članom. V nadaljevanju postopka jih je pravnik ZSSS tudi uspešno branil na Sodišču združenega dela v Novi Gorici, saj je bila odločba drugostopenjskega senata podjetja zavrnjena. Kot protiutež slednjemu je bila oktobra lanskega leta ustanovljena osnovna organizacija ZSSS Primorja. Ideja o ustanovitvi osnovne organizacije je bila porojena v enoti Mehanizacije, kar ima za posledico, da smo člani izvrš- nega in nadzornega odbora le iz te enote. V kratkem času smo pridobili prek 130 članov, v veliki večini iz Mehanizacije. Že pred ustanovitvijo samostojnega sindikata SGP Primorje in naše osnovne organizacije ZSSS se je v enoti Ilirska Bistrica v ZSSS maja leta 1990 včlanilo 80 delavcev, ki članarino pošiljajo neposredno na Zvezo svobodnih sindikatov v Ljubljano. Na obeh straneh so hotenja, da se z nami združijo. Interes za včlanitev v ZSSS torej med delavci obstaja. Sindikat, ki ima večino članov le iz dveh enot, ne more zastopati interesov delavcev celotnega podjetja. Naše podjetje je podpisalo splošno in panožno kolektivno pogodbo. Da bi kolektivna pogodba tudi zares živela, pa moramo poskrbeti delavci sami prek sindikata. Člani izvršnega odbora ZSSS si moramo priznati, da smo doslej premalo naredili na področju obveščanja delavcev v Primorju. Jože Rušt (Iz glasila SGP Primorje) Notranjsko-kraški sindikati: PREPREČEVALI SMO ODPUŠČANJE kov ravni iz kolektivne pogodbe. Težave ima tudi podjetje Kovinar iz Hrpelj, saj je njihova proizvodnja vezana izključno na program Avtomon-taže iz Ljubljane. Podjetje samostojno na trgu sploh ne nastopa in je odvisno le od naročil za izdelavo avtobusov S precejšnjo zamudo smo se pogovarjali s sindikalisti notranj-sko-kraškega območja, ki v tem polletju dokončujejo organiziranost Svobodnih sindikatov v postojnski, cerkniški, sežanski in ilirskobistriški občini. Zdi se, da so zanimivi tudi zato, ker so za javnost dokaj neopazno opravili celo več kot tisti, ki so nenehno zahtevali radikalizacijo sindikalnih akcij. V Svobodne sindikate na tem Območju se je vključila polovica zaposlenih, to je nekaj več kot 12 tisoč članov. Izmed sindikatov dejavnosti sta najpomembnejša ŠKEI in sindikat lesarjev. Na območju je aktivna tudi konkurenčna Neodvisnost, ki ima večino članov v Javorju iz Pivke in Piami Podgrad. Delavci ilir-skobistriškega To"ka pa so se potem, ko jih je Neodvisnost pustila na cedilu, znova vrnili v Svobodne sindikate. V Sežani delujejo tudi Obalni sindikati, ki so izkoristili monopolni položaj v firmah s sedežem v Kopru. Izjema je le Droga, kjer so Svobodni sindikati prehiteli kolege z Obale. Janez Zakrajšek je profesionalni predsednik območne organizacije, vodi sindikalno pisarno v Cerknici in opravlja sekretarsko delo za odbore sindikatov gradbeništva, komunale in lesarstva. Oskar Komac vodi sindikalno pisarno v Postojni, sekretarsko delo pa opravlja za odbore SKEI, kmetijstva in živilske industrije, gostinstva, prometa in zvez in družbene ter državne organe. Bojan Kramar vodi sindikalno pisarno v Sežani, sekretarsko delo pa opravlja za odbore sindikatov kemije in nekovinske industrije, tekstilne in usnjarske industrije, trgovine, zdravstva ter vzgoje in izobraževanja. Ker Svobodni sindikati v Ilirski Bistrici nimajo profesionalca, se vsi trije v času dežurstva menjujejo v tamkajšnji sindikalni pisarni, ki je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih. Pravno službo za območne sindikate opravlja Nevenka Kovačič, pravnica iz Izole, ki dela po pogodbi. Njene uradne ure so ob sredah, in sicer: Cerknica od 10.30- 12,00, Postojna od 12.30- 14.00, Ilirska Bistrica od 14.30-16.00 in Sežana od 16.30- 18.00. Ker število delovnih sporov in drugih zadev narašča, bodo Svobodni sindikati morali kmalu najti ustreznejšo rešitev za to j službo. Sogovorniki pravijo, ' da je ta reštev odvisna le od denarja, ki jim ga primanjkuje, ker nekateri sindikati dejavnosti s članarino še \ 7 o H n n / rj z dogovori v Svobodnih sindikatih. Območna organizacija Svobodnih sindikatov je včlanjena v Delavsko hranilnico, kamor so vključeni tudi nekateri sindikati iz podjetij. Janez Zakrajšek pričakuje, da bo hranilnica kmalu bolj prisotna tudi na njihovem območju. Območna organizacija Svobodnih sindikatov, ki ima ve-■činski delež, je skupaj z Gradiščem, Jadranom, Plamo in Livom ustanovila trgovsko d.o. o., da bi člani lahko ceneje kupovali hrano in druge pomembne proizvode. Dozdaj so pridobili poslovni prostor v prostorih bivše PTT na Rakeku, prostore pa iščejo še drugih krajih. Sindikalisti vanje je ugasnil lansko leto, potem ko je posredoval vsaj za 100 delavcev, ker po spremembi zakona ni več imel koncesije. Notranjci predlagajo predsedstvu Svobodnih sindikatov, da poskrbi za vrnitev koncesije, saj jo že ima svet kranjskih sindikatov in tudi mladinski servis, ki na njihovem območju posreduje številna pogodbena občasna in dodatna dela. Na notranjsko-kraškem območju imajo le enega inšpektorja za delo in še ta se izgovarja na pomanjkanje pooblastil. Oskar Komac ugotavlja, da morajo zaradi tega Svobodni sindikati delati tudi to, kar bi morala opraviti inšpekcija in druge nadzorne inštitucije. Tudi sodišča združenega dela so z delom vedno bolj zasuta in reševanje sporov v le- tošnjem letu traja v povprečju že več kot leto dni. Nezaposlenost na notranjsko-kraškem območju je izjema za razmere v Republiki Sloveniji. Zakrajšek, Komac in Kramar pravijo, da je pri njih tako zato, ker so nasprotovali stečajem in odpuščanju delavcev. Iz podjetij je šlo le nekaj delavcev iz delov bivše Jugoslavije. Bilo je tudi veliko dokupov let za upokojitev, zlasti v cerkniškem Brestu. Po njihovih podatkih je na zavodu 200 iskalcev iz občine Cerknica in 700 iz Sežane. Podobno je stanje v Postojni, nekoliko slabše pa v Ilirski Bistrici. Položaj je lažji, ker si občani ob meji pomagajo z delom in zaslužkom v sosednji Italiji, pa tudi doma poprimejo za vsako delo, ki jim olajša položaj. Svobodni sin- dikati območja in podjetij so povsod ostro nasprotovali vsakemu odpuščanju delavcev, zlasti pa določanju trajnih presežkov. Ugotavljajo, da so skoraj povsod uspeli, v gostinstvu pa jim je pomagalo tudi ministrstvo za delo s sredstvi, ki so podjetjem omogočala, da so delavce pošiljala le na čakanje. Razen stečaja v Elektroaku-stiki, o katerem pišemo v posebnem okviru, je zanimiv tudi ta, ki se je zgodil v Tovarni kmetijske mehanizacije, ki se je prej imenovala Kras-metal Sežana in delovala v sestavu SIP-a Šempeter. Ko so se Kraševci izločili iz SIP-a, so izgubili njegovo blagovno znamko, in podjetje je kmalu moralo v stečaj. Nova firma, ki je zaposlila le polovico od prejšnjih 290 delavcev, pa je z območja računajo, da bo trgovina začela delati najkasneje v dveh mesecih, in dodajajo, da bi Konzum iz Ljubljane pri tem lahko bolj pomagal. Sindikalni biro za zaposlo- Prihajajo novi znanilci turistične sezone. Postojnska jama je še vedno družbeno podjetje, saj občina ni uspela s predlogom za ustanovitev javnega podjetja. Nekateri se bojijo, da bo »zlata« jama prešla v lastništvo slovenske države. Janez Zakrajšek Oskar Komac Bojan Kramar v Ljubljani. Na pogovorih, ki so bili v tem mesecu, so sindikalisti ugotovili, da se za podjetje, ki skoraj ni zadolženo, zanima koprski Cimos, ki je, kot vse kaže, zainteresiran in sposoben za izvedbo sanacije. Opisani problemi kažejo, da so na Notranjskem največje težave v kovinsko predelovalni industriji. Tekstilna industrija je z izjemo obrata Vezenin v Ilirski Bistrici problematična le zaradi nizkih plač. Omenjeni obrat pa je vedno bolj ogrožen zato, ker strokovne službe v njem niso sposobne organizirati proizvodnje za nove naročnike. Kmetijska podjetja in obrat živilske- industrije so v zadnjem letu izgubili reško tržišče in možnost prodaje V Istri in drugih turističnih območjih sosednje Hrvaške. Podjetja čakajo na izvozne spodbude. Delavci se bojijo posledic lastninjenja na podlagi zakona o zadrugah. Ta bojazen je največja v Perutninskem kombinatu Pivka v Neverkah, pa tudi v kmetijski zadrugi v Postojni in Ilirski Bistrici. Sindikalisti območne organizacije namenjajo veliko časa uveljavljanju kolektivnih pogodb v podjetjih in tudi pogodbam, ki urejajo delo sindikata. Ugotavljajo, da številna podjetja delavcem niso dala individualnih pogodb o zaposlitvi. Podjetja v bruto osebne dohodke po kolektivni pogodbi prištevajo vse dodatke in s tem dokazujejo, da so vedno / ravnajo v nasprotju Stečaj na stečaj Bojan Kramar je opisal kolobocije bivše Iskrine tovarne Elek-tro-akustika iz Sežane, v kateri je bil leta 1989 uveden programirani stečaj, ki še vedno traja. V stečaju je tudi firma Trelas, ki je nastala iz omenjene Iskrine tovarne. Zavod za zaposlovanje je v Trelas vložil precej milijonov sredstev, namenjenih ohranitvi delovnih mest. Zaradi tega 140 od 260 delavcev, ki so našli delo v Trelasu, ni uveljavljalo terjatev do Elcktroakustike, ko je odšla v stečaj. Svobodni sindikati zdaj ne morejo zbrati dokumentacije za naknadno prijavo terjatev delavcev. Vložili pa so zahtevo, da se premoženje Elektroakustike naknadno prenese na Trelas. Če sodišče tej zahtevi ne bo ugodilo, delavci Trelasa ne bodo mogli dobiti plačila za svoje terjatve. Oba stečaja še vedno potekata in Kramar meni, da bo treba odkriti še kakšno skrivalnico. Nenazadnje se bo o zadevi morala izreči tudi občinska oblast, ki je skušala preprečiti stečaj Trelasa in izvesti prisilno poravnavo, in menda tudi lastnik premoženja bivše Elcktroakustike. Sindikati opozarjajo, da je polovica delavcev, ki so izgubili zaposlitev, že izgubila pravico do denarnega nadomestila in kmalu bodo prav vsi odvisni le od socialne pomoči. Presežki tudi v črnomaljskem Beltu Na območnem sindikatu ZSSS v Beli krajini so nam povedali, da je v tem času na njihovem območju mirneje, saj do večjih problemov prihaja le ob plačilnih dneh. So pa v torek v podjetju Belt izdelali seznam tehnoloških presežkov, ki naj bi bil del sanacijskega programa. Gre za 260 delavcev, kar pomeni skoraj tretjino kolektiva. Zadevo bosta obravnavala tako svobodni kot neodvisni sindikat, ki bosta preverila, če je postopek potekal v skladu z zakonom, in v desetih dneh dala svoje mnenje. Predsednik belokranjskih svobodnih sindikatov, Jožef Kočevar je povedal, da bi bilo število presežnih delavcev lahko manjše, čeprav je prepričan, da so se vse pristojne institucije pri izdelavi programa potrudile. Dramo v novomeški Adrii Caravan so preživljali tudi v hčerskem podjetju Leso iz Črnomlja. Lesovi delavci so se stavki pridružili le v prvem delu, v drugem pa so Adrio Caravan le podprli, saj so morali realizirati nujna naročila. Jožef Kočevar je še povedal, da so prejšnji konec tedna na njihovem sindikatu organizirali dvodnevni seminar za svoje zaupnike, kjer so se ti lahko seznanili z zakonom o tujcih, zakonom o soupravljanju v podjetjih in zakonom o zdravstvenem in invalidskem zavarovanju. Predsednik je dodal, da imajo tudi v Beli krajini velike probleme s podpisovanjem in spoštovanjem kolektivnih pogodb. T. U. v zadnjem letu izgubila ves jugoslovanski trg, na katerega je večinoma prek trgovcev prodajala svoje izdelke. Podjetje ima danes velike težave in težko zagotavlja denar za plače. Prav ta teden so se delavci in sindikalisti iz podjetja, ki jim je pomagal Bojan Kramar, z vodstvom podjetja pogovarjali glede 40-odstotnega zaostajanja plač po kolektivni pogodbi. Dogovorili so se za nekakšne bone. Razmišljajo tudi o organizaciji proizvodnje le v eni hali, medtem ko bodo drugo oddali v najem tistim, ki iščejo prostore. Janez Zakrajšek in njegovi sodelavci so pomagali tudi delavcem Strojegradnje iz sestave Bresta, ki so svoje zahteve uveljavljali s stavko. Vodstvo podjetja delavcem priznava le kolektivno pogodbo za lesarstvo in noče nič slišati o pogodbi za kovinsko in elektro industrijo, ki je za delavce ugodnejša. Sindikati so predlagali, da o sporu razsodi arbitraža, kar je vodstvo podjetja zavrnilo. Delavci so pred 1. majem izsilili le izplačilo osebnih dohodkov, ki še vedno ne dosegajo 80 odstot- plače v skladu s kolektivno pogodbo. Listine za manj izplačane osebne dohodke so izdala le podjetja kovinske in elektro industrije. V enem podjetju so to naredili celo za nazaj; da bi'tako delavci postali večinski lastnik. SKEI je dva razreda naprej Zakrajšek, Komac in Kramar menijo, da so republiški odbori sindikatov dejavnosti premalo akcijsko naravnani in da morajo zato kar sami pomagati članstvu v konkretnih akcijah. Zdi se jim, da dobro dela le SKEI, ki je za delo tudi kadrovsko ekipiran. Večina ostalih sindikatov še vedno dela po starem kot nekakšna metoda Zveze sindikatov. SKEI je zato razred ali dva pred drugimi. Bojan Kramar dodaja pohvalo za sindikat družbenih in državnih organov, kjer je z vztrajnostjo in odločnostjo uspel v sporu zaradi plač po kolektivni pogodbi. K boljšim prišteva tudi kemike in komunalce. Od odborov, ki delujejo na območju, pa zasluži posebno pohvalo zlasti odbor vzgoje in izobraževanja, ki mu predseduje Dušan Štolfa iz Osnovne šole Hrpelje. Franček Kavčič 1. Ime in priimek: __ .______ 2. Naslov oziroma podjetje: 3. Koliko časa že berete DE? a) prvič jo imam v rokah b) letošnje leto c) dve do pet let d) več kot pet let 4. Če že več let spremljate DE, nas zanima vaše mnenje o nekaj zadnjih številkah: a) bolj zanimive so b) manj zanimive so c) nisem opazil razlike 5. DE izhaja enkrat tedensko. Po vašem mnenju je to: a) prepogosto b) ravno prav 6. Katere od naštetih tem vas zanimajo? pogosto včasih nikoli a) sindik. problematika 1 2 3 b) notranja politika 1 2 3 c) ekonomska vprašanja 1 2 3 d) kultura 1 2 3 e) rekreacija, turizem 1 2 3 f) šport 1 2 3 g) reportaže, potopisi 1 2 3 h) humor in razvedrilo 1 2 3 i) koristni nasveti 1 2 3 j) kriminal k) drugo (kaj?) 1 2 3 7. DE naj piše o dogajanjih v sindikatih več manj enako 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 a) ker najdem v njej problematiko, ki je v drugih časopisih ni b) ker je pristop k problemom drugačen c) drugo (kaj?)____________________________________ na ravni: a) Zveze SSS b) repub. odborov dej. c) območij d) sindik. podjetij 8. Zakaj berete DE? v ANKETA v. 9. DE naj bi v prihodnje pisala več o sindikalni problematiki. Kaj menite o novem konceptu? a) DE bi morala pisati več o drugih stvareh b) razmerje med sindikalnimi in drugimi temami bi moralo biti usklajeno o) DE bi morala pisati predvsem o sindikatih 10. Kako bi ocenili pisanje DE? zelo dobro a) preglednost 1 b) celovitost 1 c) zanimivost 1 d) uporabnost 1 e) grafič. oblika 1 f) aktualnost 1 zelo dobro ne vem slabo slabo 2 3 4 5 2 3 4 5 2 3 4 5 2 3 4 5* 2 3 4 5 2 3 4 5 11. Kaj bi rekli o fotografijah v DE? a) kvalit. in zanimive so b) ne pritegnejo me c) ponavljajo se drži ne drži ne vem 1 2 3 1 2 3 1 2 3 12. Kaj menite o naslovnicah? a) oblikov. so estetsko 1 b) so aktualne 1 c) so provokativne 1 d) jih ne opazim 1 2 3 2 3 2 3 2 3 13. Vaše mnenje o tem, da bi vsak član sindikata prejemal DE: a) zelo dobra ideja b) ne vem c) naj ostane tako, kot je 14. Katero od navedenih tem bi želeli še imeti v DE: a) devizni tečaj b) TV program c) drugo (kaj?)_________________________________ 15. Vaše pripombe in predlogi, ki jih anketa ni zajela: Stališča komisije za tolmačenje kolektivne pogodbe trgovcev Komisija za tolmačenje kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije je na seji dne 3. 5. 1992 na podlagi 76. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine sprejela naslednja stališča: 1. 34. člen točka a: letni dopust, kriterij delovna doba Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije določa v 34. členu v točki a, dolžino letnega dopusta glede kriterija delovne dobe, in sicer za delovno dobo 5-10 let 2 delovna dneva, nad 10-15 let 3 delovne dneve, nad 15-20 let 5 delovnih dni, nad 20-25 let 8 delovnih dni in nad 25 let 12 delovnih dni. V kolektivni pogodbi določeni kriterij delovne dobe je obvezen za vse organizacije in delodajalce dejavnosti trgovine v Sloveniji. SEMINAR NA PTUJU Območna sindikalna organizacija ZSSS Ptuj organizira 22. maja seminar za predsednike sindikatov podjetij oziroma zavodov. S predsednikom slovenskih svobodnih sindikatov mag. Dušanom Semoličem se bodo pogovarjali o sindikalnem pluralizmu in o Svobodnih sindikatih v novi državi. Govorili bodo tudi o organiziranosti sindikata v ZSSS ter o komuniciranju znotraj njihove organizacije. V zadnjem delu seminarja pa bodo spregovorili še o izvajanju kolektivnih pogodb v praksi, o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter o izvajanju zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. ' B. H. Ostali kriteriji za določanje dolžine letnega dopusta (delovni pogoji, zahtevnost dela, prispevek delavca, zdravstveno stanje in socialne razmere delavca) v skladu z 2 odstavkom 34. člena prepuščeni ureditvi v podjetniški kolektivni pogodbi oz. splošnem aktu organizacije oz. delodajalca. Na ta način se omogoča, TEŽAVE V TPO BATUJE IN V FRUCTALU Na Ajdovskem je trenutno najbolj vroče v TPO Batuje, kjer so v torek začeli stavkati zaradi nespoštovanja kolektivne pogodbe oziroma zaradi nepravilnega izplačevanja osebnih dohodkov. Predsednik območne organizacije ZSSS v Vipavski dolini Bogdan Godnič je povedal, da delavci prejemajo 50 odstotkov plače v tolarjih, 30 odstotkov v bonih ter 20 odstotkov v izpisih. Ker pa delavci zahtevajo 100-odstotno izplačilo osebnih dohodkov v tolarjih, so 7. maja napovedali stavko. Ustanovili so stavkovni odbor, ki se z vodstvom podjetja pogaja o plačah še za mesec marec. Delavci zaupajo tovarniškemu svobodnemu sindikatu, območna organizacija ZSSS v Vipavski dolini pa jim nudi vso potrebno pravno pomoč. Te dni se izteka tudi šestmesečni rok za trajne presežke v Fructalu. S pravnimi nasveti pomagamo tistim, je dejal Bogdan Godnič, ki bodo sedaj čakali na zavodu za zaposlovanje. Takih je kar okoli 120. da se pri določanju povprečne dolžine letnih dopustov upoštevajo tudi stroškovne zmožnosti organizacije oz. delodajalca. 2. 56. člen - znižanje osebnega dohodka 56. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije določa primere (izvajanje sanacijskega programa, nedoseganje 2% donosnosti kapitala, izkazana nekrita izguba itd.), ki morajo biti izpolnjeni, da lahko organizacija oz. delodajalec delavcem zniža izhodiščne osnovne dohodke za posamezni tarifni razred za največ 15%. Glede na ureditev 33. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, sta se stranki kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije dogovorili za možnost manjšega znižanja osnovnih osebnih dohodkov, ob tem, da sta zadržali višino izhodiščnih osebnih dohodkov v višini, kot jih določa Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Ana Križanič ZA KRŠITVE NI SANKCU___________________________________ Predsednik območne organizacije ZSSS Dolenjske Igor Vizjak je povedal, da se trenutno ukvarjajo z organiziranjem sindikalnega diskonta po principu sovlaganj. Poglavitna naloga dolenjskega območnega sindikata pa je organiziranje sindikatov po podjetjih, ki so nastala iz nekdanjih gigantov, in na področju malega gospodarstva. Pri slednjem imajo velike probleme, kar nekateri delodajalci, predvsem tisti, ki so svoja podjetja ustanavljali v zadnjih dveh letih, zaposlenim ne dovoljujejo sindikalnega organiziranja. Igor Vizjak je poudaril, da na Dolenjskem še vedno veliko zaposlenih nima formalno urejenega statusa. Tako prihaja do kršitev pravic delavcev, saj v mnogih podjetjih še vedno niso podpisali pogodb o zaposlitvi. Do problemov pa prihaja tudi pri uresničevanju kolektivnih pogodb. Po Vizjakovem mnenju prihaja do kršitev predvsem zato, ker zakon za taka dejanja ne predvideva sankcij. B. H. T. U. wm^ 0) co c« > o .S a-57°-" 3r§i.S 1^“ g m a c >S 'C 3 ?n g o o ^3 3 a « 3° 2^ > |.S 'o-g—s ;1l3-s-| m Cw « O M 2 ;S N .« Mrn :igi-i ^ | o S -g 6 •- a .&S|||S all21l >N ^ O | , S -s .S <3 ^ ^ N t: « ii" “ allllfS-sf ž aaljll ”'« I I C~* r-l *rH • I—( I (T< frt NI • •“< (1 > rK I rr< /1 i /“s ■ ■ ■ a ■ r . I • 1—4 I I r\ I I »« > I ■■BI » a i g d ^ ^3 -i N ra * “ 1 •r_> a | ^ .s e . ra o. ^ o ■> :- ^ ::7 o — ■5. 3 N 2 m S ^ n o c! ^ ^ ^ -rH ra I ^ ^ g‘5’g-glM-2.a”55agd3 n O .2 i3 X t« .5. I :=*•? g H S ra fi ns a oT ra 2 "> . •rra m O O ir- 23 a ° ^ '60 g 0 0 03 tUD d) >00 i—H a 03 '5?d co w 1- 2 g ■ o ^ ^3 ra 3 3 ■tr: to m ra 2 c a m o o3 >co cv rg-^gg^lSg^ 2 23^o “ o | N a3,^ S go3|ai-si53:g: sSalgfgl-l ra g-ao-BM a g £§ -oga5>ograc ^ a-c g o a o,^ o ■ c ^ g g 2 ^ g £ -^ g ”-•+3 c ^ ^0 .3-J > 2'l| ^ 3 2 S3 o § n° a-2, g 3 ^>^1 ^3g|2 > g 3 o .S £ 2 2.2 g .. g| 2 3-&I " IOI 1 • Jh *M W 03 Tj ‘C ^ •g ra N 3 g ^ 3 g | 3.2 tž .2,-S 'ra^ ^§”ž AJ o ^ ^ O w ra « 2 S ^ ^ 3 g g o gsč g^>^> 0 o ^ rt -24 Cl< ^ a o X, _ ^ > 33 ^ ra Js 2 0 ^ >N C 3 ra g 3 g g >N rS 3 a -g g §33 ^ £ c W o rt 2 S o ra g 3 »lait*61*1«18*115 silosa*. -°~ ,a -g i i g o 233^ 3 43 N O S CC N rM !|3 S§ rf^IIg | 2 3 ° 8 3J ! 3 o33f I «1 -3 0 .2, O ^ T3 ^ ra ^^g<^;a ££§!> .3 ?<2Sp g §3 >0 ^C0 23 ra -2^ a1 c 2^ ^ ra 3 ^ O .b|”| > -ra ra Cfl O •511^3 iitt IsK ? w «5 -SOojg’ .2,^0 O ■g £ p a 3 g'c N c° Q pd n K 0^3 “w3^ .S^3-S 1^1 2 w a ^ »P.2 “ o << a o c S S •i g. g 3 § 4s> •ra 'fl 6 2 N a.3 N l I •3 "•g.-3> B? S o « 3 -1 g 0 > :| 2>g |'s gag 0 To S g >o ^ .S Ig-Sl^glSS ^ N g a 2 3 43 N S 3 a'© 3 a '3 4= ra 0 ti rt 3 « NQ .°0 o P 4>J co ;; to.,-,* •r-t +3 3.2, G T5 s a o ^ o 5 g gl3 ral ° __ § o -S 'K! oj 0» 51^11 cga-slsap eo.2,ra^ ft a;;| qčq ca N ' ra > dl -ra - “•Si. 2 243 2 C :3, 3 - ra ra ^ > £ g 3 2 mkt m uti Ii|lll:š ^45 O 3--t=.g 1^33S3 § > >| ra a«i|N š-l« rm § 3 43 D -m -ra ^ CO 33 SP ra, ai^3 > MW T3 ra -g -3 »TS^co^ra 3 3 s S '2 o tfi w ■siu»»e*i|s!psi “a>“ ostS^73 s l3.a.2." g o g ^ 3 § o 3 -a a« g -g tu -— ° > ora^ii aiimC^g 2«'3 l|i“s if i-ii ^ N 23 > Q O o t3 ° g S 3-3 2 °.Si,P3 »=H O tJDrrj & W O rara ra to SjS ^ ^ 3N.¥^l^>l>8>g^ ^ P ._, o tJ ^ - rt g. š|| 1| !!| a-s g^§ 235 2 pffrH I ca f/> 1 ra-ra-^sS^^Bjo0 N ’g m > Q -2 1 8l«Sli****-fllpflil" •• S ^ ^ 2 ^ I g g a"i ”xi 3 " a > o r "ra 2 ra 3 . .B^:ra§raH3403g^s8a'3^aeg'3a>^.ra-agaS>eS “ !■ 11| IS lll|P||^|!pi 11 pi p 03 M ;^ p ss§g.sS| tH £ O Cd N d w GmXS ^ 2 ^ ^ g a ^ „ ^ g raco a3«3 |l:-s.ra? GO O ||l N|tS S 2'£3 •S^COPmg.raiSmm 3 O P •3 tao 3 ' o 4 >M a.S a.S g 5 Ž 0) ra i -g i P 2 'g 3 'g I g § 1 i ^ o'g § &! -g ^2-k Sa n-g ag 2^o -3t33m330w4t! Jilflti! o s-a|:2 «ag|a^l ra O ^ O ■ n a| c-G 2 > S i.S|^:S-§S « >M •3’ 2 2 '-s “>» 3:1 e-^ ,S S Gb cbT3 s.-s riS. Ig. s a 3 o _. 43 c a “tg‘8 i“a- > 3,2103 & g g a>0 N N ra> -ra. m !s § ^ š < ,2 >N 3.3 g EH ti 3 „ ra OOOOOOOOO OOOOOOOOO trvT co co ^ cnT co" tr-”' c-"" co~ C^OOOOC^lOOOCOI>-OIOOOt—It—(t-HCm 3 •“ O O o a 4^ ag4t! w .. M rt {iiti31|4*i$! 115*2*i -nmi " al|l; all| l°ll o š «3“ ll *S IJ S-5 ?lli il! iltl * 5 *?5’ lloga-a p^gragSc^ Ir^aslslr 2 o jr .. .at-^ O ra 3-3 2 ^>o-§ 8i|8’?PH -« g ,g S Sig^S-s 14^» ! Stnjl >0 -H 3 X, ra -1 -ra o Jd 2 O .2,3 A ^ r2 Ph rt N ^ .£ Cl. co >0 bcj G _ p °s”-sB6iJ3Si! NI rt-rH raoa>^'(S^g2|^>rar°°e 9s“QiMl!!i:Ili Ižlif^i Pl,5l I 11 11513! 1101 '-sa ^a.gS'-sg^g|;3“§'gs^Na^a..2.a g-ss^.s.2 t;:i!H ipa lll;5fl l|g|i_ -i.«^o(,||».|g|!|is| PII i1I|If|f£5s j|SS ■S Slp^o-g^lBg^ao o3a|-S| - EE “1 i JI!. §I'S l-0 'ŠltS |s s I ^ 1 tO d) ''z> c« -v _ fifiif* s « ^ “ .ja 2 •ro - ^ S ;s tl g -S 8 N a a >2! tS g «-g a iS3 ^ o g O o £ .3 p ■g 2 3 O 3 ^ ^ -3 4i ^ « « A A ^ i « -S •« - ^ S S 3 i1 f l is 1 -S CO lil e » ^ 8 *5 &3 |i;r§ 12-11:1^ g S o s a 3 n § « § § oti! ^•1 § ^g 11 Pilili e a-~ « g o N - O a O 4d •~ o 8 S« - e -c "S -§ 15 Š 1 s>3|-š<-^18||3 5 g s 2 N.| ^ 5”« •SC°2 • •8,| 'g g •^S “ 4>i -2 J*6 3 S O N d o ;5“ 2 ra3 ra XJ O I || e-S % § 'S'1 3 ^ J o © a^ •s s “ a'« g I e § a§.e§i|s 4i o o o ^ a O g N §*§ •g-sp »tge § iiiiiBu lll&llii tl II-sili X) o| §3 s ■§ i >55 S I 4;-S .. | 3' 3 .-p ^ >3 3 ^ ti i « §ti,1 ° ^ -I a J ~ ^11^1 ■~ O g ^ 8 a g g ° ^ c •»- O fc co d) e §*S 5 ~ ^ Oi CU to ^ O 'Ž r* CO g ^ JS co fc •ra 2 S ^ ^ 511 S 3"ra ra- ~ |gS^e|od ° >2 ti « -ra S O) X3 I a-« 3 5?8S82388S^|5 inririfs § CM 5S82S3Ss8K§fU ii^iiiiiiž^! 8 d J2 S 8 8 8 8 !S 8 8 $ r; § S gotraSj «8*’s8 S S 28888 88 53^S ii?iiii?iišJi ?888fS3P:8^S5^% p!lllisi!*si ^SŠSSSSsSgS »oKCvie>o>p^cq r^T-TbcMcodidcdr^cbr^-r-cM coocMcoococppppppr^. r^cdcModcddodcdcvidcd pp^ppph.iopppcMp cg^-»-csi«o0 a«^§ o ■ 'l >0 0 O g ti 4g ’ ra ^ COt—CD^COOOCOO CDOiT-HOiiOOiDCO e-H 05 CO m CD rH t-H ^ oddrfodcocMoid CMOOCOCOrfiOlOt^ 2ti>3>u ^ (JJ g > 43 N 'ra 0g^S030>g >m ti ra o .21 g ti a > s:ti^ “tj illSillll !!filiilf wsmNisiwN>^; A 47 c’ g 'C 42 ra .3 o 3 'tt ra > to 3 S, o s? sS CO .4 m ti 51 -a Pl tit ra3 titi rti D S o ^ d, u s “ S tn A ^ X5 g > ti ra'« >3 — as P u ia T3 . rt > OT O O) S p- tUD * oJ >0 fS3 s~! o 07^ !p Ip G CD rt N •'TJ* N rt G co G co rt a 6 a, a «22 aa§-§ IligS^Sd-s !||i>lii;g _ > •CD rt G T3 jrt ^ 'oj ,53 T3 ra^S — ta > ra AS 1—t fll o raO 'rt G TJ ^ CO - ra i « > „S •O m u a 2 i 3 a-« rt -♦-> 7h S n >raaig^,raN.^o raN.g,>ra30raHC d c!a;NN!3o3 ! o o J p s S ti ^lltffli - od rt ---- G CO ^ -J QD S.th >rP ^ rt a> G N co rt c ^ :G, 6h C g g a-š 'n 42 ■ ra 3 ^ O 33 2 3 -ra ^ ag g a«^ s V-MjT—Jrd ra-. •raH TJ rt C -d o —1 rt ' a> g > 2 a 09 U ■■■■ M ca 5'a3g3A^.2.A ^ ra -S t« W -41 ra X3 c G r—( OC ti) CD •'-, -^isllsls .g ti M 'g .g §<3 ^ S tlS^1.2.|2 3'c a^ti - « - * co O .£ g 2? ■:2 g to 5 sl!lil!!i' ra>ra^O' X! . ra 2 to Pl 43 n 2i|| 2iŠ O 3 3 4e Xj Iiili|iitl!! lilllliilisi 12S1& ^ « ra g. ti O' 'g ra ra - •~ >8^ 13|a|'|-4:aa-s S rt £•« 8.S fc 34 4«; 'q g g -ra S ti ra" ^ a’« 8 S^i .S 3 .e R ra -ra N -~ a .. 8 - o ^ e -g o s> - s>a 3'1«1 - 8 u I Si I« 11 6® m A o o; fn •Si-S 2 £ 3 3 S g M>ra^ Pl > g ra M ti ^ > ra :- . M i§! o o a g g ra ' o ti gp ^a>| ra pi 2 K> >-H rt | •!—( • • «I :a 2 . jasi, o >tg oS | fPias nsji 1^5 a G • 1—a O co rj raQ O o; O CD T3 ra^a« g rt o S rt n llllflltl! OiCO^rHrHOlOlDT-HT-HCiCD ■^•OOCMCO-^CDr^CMD-COO lOI>CO(MOtH-COT-HCH*COlOI>- t—i-^cdcbcdT—Icdcdocooo COCOCOT^-^lOlOCDCDti-T-Hrtl oocotH-co^mcor-tooico O T-H CM CO -^pco 00 T-H cm lO t-H t-H t-Ht-Ht-Tt-Ht-HCMCMCMCO^ imimM 'srl!PtsSl-|goj Sttalilllllil do^rt^d-^o'7—1 |c2o g rd -4—> — • 1—( CD 0ajraS4t|Nu ra-iifiisiia ra^ S ^ >§ t ti 2,1 i 1 2 ^ a-D >8 ti|s|oi'«ra50.2,fe^ 43 ti > .2 aTJ pi a o pi 44 O "totiŽlPI Jtfjsip! raN . -g- e 73 > ti 3 ^^-S-^toog^a l|l|žl.ssS !l S til ji ll-StižItiSI ^3ajo(uw'araj — S m--43 C -ra 3 ra m £ -5 4Cfi .313 %£ > ’S g ^ 2 3 § § 5 43 o $ .£,3* >§ 2 m O, Q)W .2 O 44 2 N CD z: '•8 - : ^ ag^ 2 o 2 ti 03 43 .lilfll ^l!!I!l liti?; gg. 8.« J D, O ti S« o ca h ^ c S^gW § S o|g f s^lgl sii»§ «sslt jfi «HN £ ■S g «3 S 2 SogS-^ti HB § < *sj | ti Q d BS 2 ■ .‘G CO rD CM CM . ? C § 1^11 2 s 11 «5;$ J a Ig: £ot.a|-Stio ^ 3| ra2 Q M w ti 'H 4-° ž e h g g «3 p||« lll^ll fe: o 2 o co -a > “ ti a ...... n n, Ti cpL,>ti> gti Pl Pl o oti>ra il Ž2 r-H CM CO ^ lO CD C— 00 05 O t-H CM t-H t-H t-H > 09 > « I |i is'«• 1 ? = c i i š-35 eSpSs« to rt w d iSl-s-s = 0 H - d >« ?S>uQS “ti ‘;i.° J r-H fTt BS M O 1-9 .SS » ^ H co SuSq > COt-T^OC^^COCT) O CM lO t-H tr— CO OO CO O 05 CD 05 CM CM 05 CO 05 t-H lO O CD Irt O t-H CMCOCO-^^lrtCDI^- CD 05 t-H O CO F— O Irt 05 Irt CO ^ O C0Olrtr^lrt05C0CD t^dcdodcdT-Ht-’ CMCOCOCOrfirtlrtCD o rQ 'rt ra 2 c i—H cd r- 2 AS ti ti p; ti ra ^ ra 43 ti^gg ra a ra 3 co 3 > ^ ra ra ti>S2a£tiS§2 |5' ti gti^ ra *-> to Pl ti O ^3 ^ „ 2ti22SD,3 | 2 •£.>«« r. 43* P Si £ O -A - 2xi S m w ra 13 : h gjsls ' '‘ ■ib H ti co 2 ^ ra n "g > > ti ^ 'gti O o ^ G rt ti O 3 -r-.^ 0 tt « S ti 1 l°«el 2 S:aS| C ra N g o ra "o 13 3 ti “ 44 ^ > -g 2 S? S|^l >o 5- ^ X3 list!« ti > Nmd^ ■- AS 2 ° ra -S • š3!i~t¥ g 8 m Otirg n, ra to h ti o 2 - - ^ N > 2 _« H-J Ct3 (-. rt >M S 3 2 o ^ t tis? O ra 442 rt ^ o rt o.S I rtn > rS T3 43 G .3 : MS 4 ti o § 5 .•H 2 g P Pl ra 83 2 o ra N > ti ° 43 G o to ti m ti ti x5 a, M 43 ti ra a ^ TJ --h o) 1 S^titi£ t§Ž§>Sg o g ° 2 tu 3 »t ati pl ° ?; ra S o 3 >8 ti >g g •§ d O § 5 > a p: ra o-g 2 .8 a :G, ^ S ^ -S, co O .N A § „ a a-gtiiSti ra “ ra5 o^tiH«.« E o, lP>i;3^4ra §>-|*ll-;|f 0 - S 'i S S “• ° ti S « s > co 2,A O >3 ti 2 21 ra Pl ti S5 C p: ° .^o ra N ti ^'22 ra ra 3 ra n_5| « 43" a n .2. 1 3 ^-g £ M g « 1 .^Sti^o- -A -ra 2 £ 2, S5 > g d ti 2 § g2.°ti5 ti 'g 2 2 3 2 a3 “ 3 2 'S § ■- 4 5 “.r, C g •8 ti 2 2 ti O ti - g O ati ti o a ti £ ati 2 £^^'§2 2 >“ cu 44 2 3 g g “ 3 v ž -a 2 2 g 00 .E 2 ra £ 2 ti’ti ti +3 V rt ti ra ti ra ^ _ 3 o ti o .„ g 2 ^ S o73aotiarati.Srag>Ngg £g^«°titi2g||2g a ^|.oo a^o-°i“> 4o^llS^l-22 2 ra o ti 23 oti^^ rati c __ o 73 2 0 o 2 2 c '£ S c ,S a r72 o co ra 2 « oti-S ^ S S E •§ g g 1 g titi ^ S44 2 ‘-T fl.S^CD •‘-‘CD^gtCDrGOrtOrt - p G-Mrg.rt^ O r^ rG ;G f-i 'Z? & ■'—»TJ 'n? > > ’ rD _ £2 č O g ti 3 3 £ ftl g| ag a :a^ c a o «§ °45° 22 Š^ti ŽllffiS|l|f||jI|£ ;“>nrrag;§A^2 g S ra ra 'rdTSrtrtotcort g2^gCC£Sra s ti 2 2 ti ti w 9 M r-H O CU idti a^So^SŽ oti. 5!liri^llllli£I“fI°^^ ra 2. -•S2 t» 0-cr 10 .X ec N-^O AS 5.ra -* 2:g co G G . H P §!l O Ž.o lJ-£ B 3 C--g |ll l'S2 rt rt HrH 1 N N ffi a c« 00000000 00000000 t" --tH ^ cd CO T-H t-H o c^jcococ—cococoo CM Lrt CO C— Irt CM CO OCMCDCMCDididld ■rf 10 co 00000000 00000000 Irt id T-H CM 00 O co co OOCOCOOCOCOr—< Irt CO CO CO O CM co 10 cGo-rjHoi-T^ojT-HT-H - co c- ) co co tif Lrt 00000000 00000000 Irt cm" 05 titT t—T tifj Irt" co" C—C^T-HT-HCOlrtOCO 05 05 CM CM 05 tijH T_H O H-tHtGr-HcdcdcGcdtijH CMOJCOCOCO^flrtCO 2 ra 2 ti 2 !4g’l 2 2 °ti Iti1 . I—H • H-i T-J • I—H tG Gh N,H ■ t-H t-H ^ I--, 1 ^ I--, 1-^. rN I h—H I—H I—I ^ h—i JD N 3 o N rt ra 3 2 'd 2 2 ra ra g a S “ 3 4ti s' >ti 2 3. S ab s: N žeti ca 2^ S o u M ^ 2 g® 2 ®si §2 S H «3! _ J2 gSW Ssss ?3Sg| ■■o QP m 3tS 42 gl tiSg U §3a ^ C > 2 is 3 2 4? G p S2\5 3 ra »2 g •B|3.> ipt rt ^ h X •G o rt -a £ £ & n j ra a3 > .II I ■3 2 titi > o Q) H-J V* >N > •2-S 3 'ra t>0 G AS> 8 ; ti M > .lili 6h I o p r-H >N S 22 rt G n •f—1 s ►> 'rt 0 ^ XJ H-« ^ ^ w S I's iti c a^ |l!t g g o2 .ilsLga >||| > > > ^ a ,_, 5: ••-'ti I- lllta >1 llljf q w W g o rt It Igs^il “f ggg§“a rG 03 Q 05 H rG -M ^ T? ® ^ ^ m rt g 3*s g S f^2-su5f| ti!>§ šiiti o «o N HShkP 0000000000 o o^ o_ o_ o^ o_ o^ o_ o_ o^ cd od cm" cd" cd" od cd cd od o 00 t-H O ^ CD 05 05 CD t-H t}^ CD t-H t-H CD C— £'- 05 CD a5ti^Oldlda5CDCDT-Hr-H CMCOHtfTf^rfirtirtl^O S rt O >g^ 3 .£,2^ 3>a” > ^xs O ti 3 ti o p 2 2 2 •rH •rH -rH p p Pl N N N 000 ■ > > > .111! 1 o ti tD CO Ti 3 HHH J p p CO CfiCfl 00 O) Tl to o to 05 110 OO _ 3 3 fH CO P ra ti 2 — g > ra ti O g N £ o ^ d p ^ 3-g >8 jE > : £2 c O, i i frt • OOOOOOOOO OOOOOOOOO •sr.TTr.r.r.r.r' Irt CM t-H 00 05 CM 00 t-H h^ r-H t—I OO CD CM CO CO O 05 CD 05 CD 05 Irt O a5T-Hida5titHcdocMi4 CM CO CO CO tif1 Irt CD i: 00 '.'r',v\ V"' . ... > §0 (S a aN «ti d a; : ^>P : l! !|p|! MiNSm«P 3 p ra 2 S a A !£ | £ 3 g-3 E S ra4ti 5 " > o a> 3 “ 2 ti ti G 3 'g ■ toFS.S222 2 -^’2 p ! | I* •s .4g 2 g g ^ ra s ^2 s G s c3oh^^-|- c p 3 o ati _, ra" .5, 09 2p;§ JB 3 ^gtig|.3 ■g.&rarS-S-*.! cn>.3g2oti£p S š'“°:3 s SSa- ^2.T3AS2 32.n »islalfii 5^?¥ti 8 ra 31 ti ■a gQ g'Sil 3 g • Pn^S^n^Slrarara CO cfl-š 8ti -2'P P ' v u- . . . ■p -V!- . /»3 Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 17 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in strokovna potovanja. Pišite nam ali telefonirajte na telefon (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298 - vsak delovnik od 9. ure do 15.30. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO ' Hribi 1. Sorica - dve sobi s po 4 ležišči, skupna kuhinja in sanitarije. Najem sobe 500 SLT in turistična taksa. 2. Počitniška hišica na Pokljuki - omogoča prijetno bivanje 9 osebam. Hiška ima veliko dnevno sobo, opremljeno kuhinjo, tri spalnice, kopalnico z WC. Cena dnevnega najema je 1.400 tolarjev. Možen je obračun za manj gostov. Posamezni termini v maju. 3. Apartmaja v Kranjski gori - za tri ali šest oseb; spalnica in opremljena kuhinja. Cene: mali app. 800,00 tolarjev na dan, veliki 1.350,00 tolarjev. Termini v maju. Turistična taksa 65SLT. 4. Bungalov na Rogli - za 5 oseb: dnevni prostor s kuhinjo, spalnico, predprostor, TWC. Cena najema je 1.070SLT dnevno. Termini v maju. 5. Apartmaji na Pokljuki - veliki apartma za 4 osebe: bivalni prostor s kuhinjsko nišo in jedilnim kotom, spalnica in kopalnica; velik balkon. Cena 950 tolarjev dnevno, mali apartma za dve osebi 500 SLT. 6. Garsonjere na Rogli - opremljene za 2 + 2 osebi. 7-dnevni termini v maju. Cena 700,00 tolarjev. 7. Garsonjere na Kopah - opremljene za 2 + 2 osebi. Termini v maju. Cena 700,00 tolarjev. 8. Brunarica na Veliki planini - opremljena za 8 oseb, dnevni najem 1.000 tolarjev. Termini po dogovoru. Zdravilišča •1. Dobrna - zelene počitnice z dodatnim športno-rekreacijskim programom. Cena vikend programa od 27-46 DEM, tedenski program 91-154 DEM v tolarski protivrednosti. Morje 1. Počitniško stanovanje v Novigradu - do 6 oseb - kuhinja, dve spalnici, kopalnica, WC, balkon. Posamezni termini po 25. maju. Cena dnevnega najema v predsezoni 720 tolarjev. 2. Počitniški paviljoni v Bašaniji, Savudrija: v celoti opremljeni za 4 osebe. Termini od 1. julija dalje. Cena penziona približno 950,00 dnevno. 3. Počitniška stanovanja v Maredi - pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, plaža idealna za otroke, možnost bivanja za 5 oseb. Cena 950,00 tolarjev. Termini v maju. 4. Počitniški dom Poreč - tri in štiriposteljne sobe, skupno 50 ležišč. Sedemdnevni termini od 26. julija dalje. Cena polpenziona ca. 15 DEM v tolarski protivrednosti. Brezplačna uporaba plovil in surfa. 5. Oddih v Poreču - možnosti najema apartmajev v Lanterni, Picalu, Diamantu ali Luni od 6. junija do 10. julija. Cena: 3-posteljni apartma 16 DEM, 4-posteljni 20 DEM, 5-poseljni 24 DEM, 6-poseljni 29 DEM dnevno. V dvoposteljnih sobah v hotelih Tamaris, Luna, Neptun, Diamant, Kristal ali Splendid s polpenzionsko uslugo 15 do 19 DEM v tolarski protivrednosti. Predrezervacije sprejema Atris. 6. Otok Pag - apartmajsko naselje v Stari Novalji. Apartma ima dve spalnici, kuhinjo, kopalnico in lastno teraso. Vsak objekt ima svoj parkirni prostor. Desetdnevne izmene od 20. junija do 19. avgusta. Cena 24,5 DEM dnevno. Turistična taksa ni vključena. INFORMACIJSKE PRIJAVE ZA LETNI ODDIH 1. Hišice v Moščeniški Dragi pri Opatiji - s tremi in štirimi ležišči v lesenih paviljonih s penzionsko uslugo. Sanitarije so skupne v naselju. Naselje obratuje, če je zasedeno z najmanj 40 gosti. 2. Prikolice za štiri osebe: v Izoli - cena 35 DEM na dan, Atomske Toplice - 35DEM na dan, Ladin Gaj pri Umagu - 35DEM na dan, Mareda pri Novigradu - 37 DEM na dan. 3. Apartmaji v Dajli - za štiri osebe, v celoti opremljeni, cena v juliju in septembru 28 DEM, julija in avgusta 34 DEM v tolarski protivrednosti. Termini bodo sedemdnevni. Šola v naravi 1. Počitniški dom v Plesi - tri- in štiriposteljne sobe, etažne sanitarije, skupni prostori, jedilnica, velika pokrita terasa. Neposredno ob morju. Termini od 8. do 15. junija za 70 oseb, od 1. do 8. junija za 25 oseb. Cena penziona 18 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Počitniško naselje v Savudriji - do 80 oseb, prosto septembra. Polni penzion približno 17 DEM v tolarski protivrednosti. Možnost uporabe športnih objektov in odprtega bazena. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO Lastnike počitniških zmogljivosti, tudi vikend hišic na slovenski obali in v Istri, ki bi želeli ponuditi proste termine. Za čas dopusta vabimo k sodelovanju in trženju na naši Borzi. D. PRODAMO 1. Rabljene počitniške prikolice: dve prikolici IMV Adria 450 de lux, letnik 1975 s 4 ležišči z baldahinom. Cena 40.000SLT; prikolica IMV Adria special 530/80 za 5 oseb z baldahinom, ena letnik 1980, druga 1981; cena vsake prikolice z opremo je 80.000 SLT. 2. Bivalni kontejner v Moravskih Toplicah - primeren za bivanje štirih oseb, v celoti opremljen, z dodatno pokrito teraso, prodamo. Kontejner je bil nameščen v letu 1989 - velikost 15 kvadratnih metrov. 3. Počitniško prikolico: IMV Adria 450q, staro 14 let, baldahin star 3 leta. Cena po dogovoru. Prikolica je v AC Rapoza na Malem Lošinju. 4. Počitniško prikolico: IMV 500, letnik 1983. Cena po dogovoru. 5. Počitniško stanovanje v Barbarigi: dnevni prostor, spalnica, hodnik, kopalnica, pokrita loggia, zelo ugodno prodamo. Velikost 29 kvadratnih metrov. Cena 1.500,000,00 tolarjev. 6. Počitniško garsonjero v Stlnici: bivalni dnevni prostor z vgrajeno kuhinjo, predprostor, kopalnica, balkon - skupaj 25,50 kvadratnih metrov. Informacije na Atrisu. E. ZAPOSLITVE V POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTIH Usposobljen upravnik-ekonom se priporoča za zaposlitev po pogodbi za letošnjo sezono v Slovenskem Primorju ali Istri. F. REKREACIJA Športna rekreacija za vse tiste, ki jo že imajo oziroma bodo pridobili ljubezen do živali. Preizkusite se v ježi toplokrvnih lipicancev. Pot naj vas - ne zgolj slučajno - zanese na Tolminsko. Konjeniški klub je oblikoval posebne programe za začetnike in drzne jahače. Želimo vam prijetno bivanje, pa kjerkoli ste - Borza sindikalnega turizma. Direktor borze Metod Zalar Svobodni Sindikati Slovenije So brezskrbne počitnice ob sinjem Jadranu le še lep spomin? Mesarstvo Kmetič Mihael Trzin, Mengeška 31 Ž. R.: 50120-620-149 61234 Mengeš 05-1305115-3913 Telefon: 061/713-537 PAKETI IZDELKOV I. kranjska dom. špilana klob. šunkarica delikatesna hrenovke v ovčjem črevu zaseka II. kranjska dom. špilana klob. pečena panceta prekajena govedina b. k. letna salama hrenovke v ovčjem črevu kranj. domača klobasa posebna salama tirolska salama ca. 2 kg ca. 1 kg ca. 0,5 kg ca. 0,5 kg ca. 2 kg ca. 0,5 kg ca. 1 kg ca. 1,5 kg ca. 0,5 kg ca. 2 kg ca. 1,2 kg ca. 1,3 kg IV. kranjska dom. špilana klob. ca. 1,7 kg posebna salama z zelenjavo ca. 1,3 kg pečena panceta ca. 0,5 kg .zaseka ca. 0,5 kg Teža paketa 4 kg 5 kg 5 kg 4 kg Cena paketa 2.287,00 SLT 2.700,00 SLT 2.338,00 SLT 1.824,00 SLT V. pariška salama ca. 1,3 kg 4 kg 2.122,00 SLT kranjska dom. špilana klob. ca. 1,2 kg pečena panceta ca. 0,5 kg prekajena govedina b. k. ca. 1 kg VI. domače pečenice ca. 1,5 kg 5 kg 2.834,80 SLT kranjska domača špil. klob. ca. 2 kg šunkarica delikatesna ca. 1 kg zaseka Ca. 0,5 kg SVEŽA JUNETINA paket sveže junetine extra kvalitete (stegno, pleče, šimb., bočnik, rebra, kosti brezplačno) SVEŽA SVINJINA sveže svinjsko, milanski rez 15 kg 6.547,00 SLT (stegno s karejem) ca. 15- sveže svinjske polovice 20 kg 538,10 SLT/kg (brez vsega) ca. 25- SVEŽE PIŠČANČJE MESO 30 kg _ 454,80 SLT/kg piščanci za raženj 15 kg 4.965,00 SLT bedra 15 kg 6.358,00 SLT prsi in bedra 15 kg 6.358,00 SLT krila • 15 kg 4.885,00 SLT PLAČILNI POGOJI: * Plačljivo v dveh obrokih: 1) I. obrok z gotovino ali s čekom takoj II. obrok s čekom - 30 dni od dobave blaga 2) I. obrok s peto kopijo virmana II. obrok akceptni nalog ali virman 30 dni Cene veljajo na dan naročila, dostava od 1-10 dni! Kakovost je zagotovljena! Mesto dobave po dogovoru! POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 5. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za maj 1992 znaša 5,1 % mesečno, preračunano na letni nivo 80%. Obrestne mere za tolarske depozite so: MESEČNE LETNE Posebna ugodnost za privatne osebe: KREDITNA PONUDBA Kredite lahko dobijo člani, katerih sindikati imajo svoja sredstva vezana v Delavski hranilnici, d.o.o. - Komisijski krediti pod pogoji, ki jih določi naročnik. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE: KAKOVOST SO LJUDJE! Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881 ali na Agenciji v Trbovljah, tel. 0601 21-092, 22-213. OB MORJE IN TUDI OB POČITNICE Res je, da živimo v neprijaznem času in da se težko prebijamo iz meseca v mesec. Poleg tega pa je tudi res, da je pred nami poletje. To je čas, ko se pošteno oddahnemo, pozabimo na težave in gremo vsaj za nekaj dni na počitnice. Ponavadi na morje. Na morje? Ja, vsaj doslej je bilo tako, da je zelo veliko Slovencev preživelo del svojega dopusta kje na morju. Na obalah Istre, na Cresu, Krku, Lošinju ali kje pod Biokovim na rajskih plažah sončne Makarske. Si bomo letošnje poletje znova privoščili to zasluženo ugodje? Nas spet čaka brezskrbno sanjarjenje in čofotanje v sinjem Jadranu? Metod Zalar, direktor Atrisa oziroma borze sindikalnega turizma napoveduje, da letos večina Slovencev ne bo videla morja. Včasih je šel poleti na morje vsak drugi, letos pa si bo to privoščil le vsak tretji Slovenec, meni Metod Zalar. Zakaj? Odgovor je na dlani: ker imamo prazne žepe, ker smo ostali brez morja in v ne malo primerih tudi brez svojih počitniških domov. Doma pa bodo ostali tudi nekateri od tistih, ki imajo svoje vikende, počitniške prikolice in domove na Hrvaškem. Seveda zato, ker je v sosednji državi vojna in ker smo ljudje pač taki, da nočemo veliko tvegati. Posebno ne po nepotrebnem. Na tisoče lastnikov počitniških prikolic pa je svoje hiške na kolesih že lani preselilo z obale v Slovenijo, kjer sedaj samujejo in čakajo na prijaznejše čase. Razlogov za to, da nas bo letos večina ob pošten dopust, je zares veliko. Če bi imel človek vsaj poln žep, potlej bi si že kako pomagal. Ker pa so naše plače mizerne, da o množici ljudi, ki je na zavodu za zaposlovanje, niti ne govorimo, bomo pač iskali najcenejše možnosti za svoje dopustovanje. Te pa bodo doma, v Sloveniji. Seveda ne v hotelih, temveč v počitniških domovih, sindikalnih počitniških naseljih, v gorah, na deželi, med taborniki... Ker imamo Slovenci večino svojih počitniških zmogljivosti na Hrvaškem, bo torej letos povpraševanje po možnostih dopustovanja na domačih tleh toliko večje. Poleg tega pričakujemo, da bodo želeli na dopust v našo državo tudi mnogi ljudje iz drugih področij nekdanje Jugoslavije, saj na jugu še zlepa ne bo miru. Povpraševanja bo torej kar precej, Majhna. Precej bolj vabljive kot v Sloveniji pa bodo letos cene v Istri. Za udoben bungalov s petimi ležišči bo potrebno odriniti manj kot 1000 tolarjev na dan, polni penzion v hotelu B kategorije pa bo veljal okoli 18 mark, polpenzion še neprimerno manj. Kljub več kot konkurenčnim cenam, pa je vprašanje, koliko turistov se bo pripravljeno odpraviti na počitnice tja, kjer streljajo. Gneče na Jadranu letos gotovo ne bo. Tistih, ki si bodo na počitnicah lahko pomagali z regresom, ne bo veliko, saj je večina slovenskih podjetij v precejšnjih škripcih in ne premore denarja niti za plače, kaj šele za letni oddih. Posamezniki pa si bodo z regresom lahko veliko privoščili, pa še kaj bodo pospravili v žep. Medtem ko je oziroma bo večina delavcev dobila za počitnice tako malo, da si z regresom ne bo kaj dosti pomagala, si ponekod delijo na glavo tudi po 80 in celo več tisočakov. Blagor jim. Andrej Ulaga SVEŽE S TRGA KAŽIPOT EH 15. maja 1992 NA REŠETU 5„„„. i,nninr?nxn~ Ha^ala nlmain Da je mogoče s pravočasnim ukrepanjem zaustaviti slabšanje položaja in zagotoviti takšno rast podjetja, ki bo omogočala zanesljiv prihodnji razvoj in višji standard zaposlenih, dokaj zgovorno kaže primer Gorenja Gospodinjski aparati. Precenjen Markovičev dinar leta 1990 bi zagotovo usodno vplival na položaj in prihodnji razvoj Gorenja Gospodinjski aparati, če v tem največjem podjetju koncerna Gorenje ne bi pravi čas izdelali programa preventivne sanacije podjetja. Zdravljenje podjetja bo trajalo predvidoma štiri leta, do leta 199|3, preventivna sanacija pa naj bi zagotovila takšen dobiček, ki bo zagotavljal okolju primerno življenje, delo in proizvodnjo. Se pravi, da bo omogočal tako razvoj kot višji standard zaposlenih. V Gorenju Gospodinjski aparati so torej ustvarili gibanje za preživetje, kot je na nedavni novinarski konferenci poudaril generalni direktor Jože Stanič. To gibanje so zastavili kar široko. Omeniti velja nadaljevanje decentralizacije, izboljšano organiziranost, večjo prilagodljivost zahtevam trga in hitrost reagiranja, timsko delo, ustanavljanje hčerskih podjetij (v katerih so organizirali proizvodnjo sestavnih delov, komponent) itd. Lotili pa so se tudi reševanja problematike prezaposlenosti, in to na kar DEVIZNI PRESEŽEK 100 MILIJONOV DOLARJEV najmanj boleč način za zaposlene. Rezultati uresničevanja programa preventivne sanacije so se že pokazali v poslovanju leta 1991, čeprav ne gre prezreti tega, da je tudi Gorenje Gospodinjski aparati izgubilo del nekdanjega jugoslovanskega trga. (Za primerjavo: še pred dvema letoma so v nekdanji Jugoslaviji prodali na mesec okrog 50.000 velikih gospodinjskih aparatov, zdaj pa jih samo še med 5.000 in 10.000.) Lansko poslovno leto so zaključili pozitivno (neto dobiček je znašal nekaj manj kot 32 milijonov tolarjev), pomembno pa je, da so iz lastnih virov namenili za naložbe v opremo in orodja skoraj 13 milijonov DEM (oziroma 2,4 odstotka dosežene prodaje). Na uspešno preventivno zdravljenje Gorenja Gospodinjski aparati pa je pomembno vplivalo nenehno povečevanje izvoza na najzahtevnejše tuje trge. Leto 1990 je to največje Gorenjevo podjetje prodalo na tuje za 203 milijone dolarjev izdelkov, lani se je vrednost izvoza povzpela na več kot 214 milijonov dolarjev, letos pa bodo z izvozom iztržili, kot načrtujejo, že 231,5 milijona dolarjev. Gorenje Gospodinjski aparati dobi vsako leto več za svoje izdelke, prav tako pa ne gre prezreti, da pospešeno osvajajo tudi nove trge. Pred leti so bili novi trgi v skupnem izvozu udeleženi z 1,5%, zdaj pa predstavljajo že 5% skupnega izvoza. Pri tem kar 75% vseh velikih gospodinjskih aparatov prodajo na trge Zahodne Evrope. Gorenjevi veliki gospodinjski aparati so ekološko čisti in ugajajo. V Gorenju Gospodinjski aparati zanesljivo sledijo konkurenci, seveda pa so in še bodo potrebna nova vlaganja. V obdobju 1992-1995 bi morali tako osvajanje novih izdelkov in posodabljanje tehnologije vložiti kar 185 milijonov DEM. Samo letos naj bi za to porabili okrog 37 milijonov DEM (ali 4,5% celotne prodaje). In še podatek, ki dokazuje, da Gorenje Gospodinjski aparati zagotovo sodijo med matično jato slovenskih izvoznikov: letošnji devizni presežek tega go-renjevega podjetja bo najmanj 100 milijonov dolarjev! M. L. Slovenije BUTIČNI POSLI Z BIVŠO JUGOSLAVIJO Bolj ko se krepi poslovanje s preostankom bivše Jugoslavije, bolj se komercialisti v slovenskih podjetjih ukvarjajo s posli, ki jih niso vajeni. Tako tekstilna tovarna prodaja vino, živilsko predelovalno podjetje golte, kooperanti v kovinsko predelovalni .industriji baker za potrebe elektroindustrije in tako naprej. Zmeda je nastala zaradi prekinjenega plačilnega prometa med bivšimi jugoslovanskimi republikami in zaradi zelo visoke inflacije v državah, nastalih iz bivše Jugoslavije (z izjemo Slovenije). Podobnemu pojavu smo bili pred časom priče tudi v sami Sloveniji, ko so podjetja medsebojne dolgove poravnavala tudi z izdelki. Toda zdaj gre za prazgodovinsko naturalno menjavo iz zgoraj omenjenih praktičnih razlogov, med katerima je visoka inflacija najpomembnejša. V Gospodarski zbornici so nam povedali, da z menjavo blaga za blago, če je možno, za reprodukcijski material, v devetih desetinah pa za kakršnokoli blago. Poseben problem, poleg neurejenega plačilnega prometa in blokiranja trgovanja s strani politike, je dejstvo, da so slovenska podjetja večji upniki kot dolžniki, kar je posebej izrazito v menjavi s Hrvaško. Ker gospodarski tokovi z drugimi »jugoslovanskimi« državami ponovno oživljajo šele zdaj, zadnjih nekaj tednov, z njimi ni presežkov kot s Hrvaško, saj se menja blago za blago, »sekire za ovce«. Nerodno je le to, da je treba dvakrat prodajati. Najprej svoje izdelke, nato pa še blago, ki ga je dal namesto denarja kupec. In to pogosto ni lahko, zato v Sloveniji nastajajo neformalne grupacije, ki organizirajo izmenjavo izdelkov, zlasti reprodukcijskega materiala, med zainteresiranimi. In zato je kot smo slišali neuradno, češ govori se tako, da je v Sloveniji zdaj kablov že za triletno porabo. Povprašali smo v nekaterih podjetjih, kako trgujejo z bivšo Jugoslavijo. Jože Stanič, direktor Gorenja Gospodinjski aparati je potrdil vse naše prejšnje navedbe in dodal, da so v normalnih časih na mesec prodali v bivši Jugoslaviji za 20 do 24 milijonov DEM izdelkov, zdaj pa kvečjemu 10 do 15 odstotkov tega. Tatjana Nastran, direktorica LTH, pa nam je povedala, da so posli z Jugoslavijo zdaj butični posli. Se pravi: za vsak posamični posel je treba preračunati, kaj bo prinesel, in ga skleniti ali ne. Prodaja je upadla na petino siceršnje, toda ko se bo začela obnova, zlasti turističnih zmogljivosti... Za staro terjatev smo prisiljeni vzeti kakršnokoli blago, in to po ceni, ki jo postavi naš dolžnik. Na novo izdelkov ne dajemo več na kredit, ampak za takojšnje plačilo ali za drugo blago. To nam povzroča težave, saj je Beti prevelika za samo slovenski trg. Če želimo zadržati staro jugoslovansko tržišče, se mora komerciala usposobiti tudi za prodajo umetnih gnojil, železa, vina, cementa, lesa. živil itd. Tako je v glasilu tovarne Beti, »Vezilu«, zapisal Nikola Podreba-rac. Vodja Betine trgovine Jože Gerkšič, pa je za isto glasilo povedal, da je tovarniška trgovina polna sokov, vina, živil, čevljev, otroških torb, kalkulatorjev. Nerodno pri tem je, da hočejo dolžniki hrvaške ali jugo dinarje obračunavati po enaki pariteti s tolarjem. Zato stane steklenica vina tovarno Beti 410 tolarjev, koliko bo zanjo lahko v resnici iztržila, pa je seveda drugo vprašanje. Ne glede na vse težave pa je najpomembnejše, da posli tečejo. B. R. ROJAKI PRIHAJAJO... ...v Koper Od vseh mogočjh zamisli o razvoju Luke Koper in zaledja je, kot kaže, najbolj resna ideja avstralskega poslovneža slovenskega rodu Jožeta Zrima.' Pavel Marc, samostojni svetovalec v Luki, nam je povedal, da v Kopru pričakujejo proti koncu maja delegacijo poslovnežev iz Avstralije, da bi konkretneje pretresli začetno zamisel o brezcarinski coni, kjer naj bi nastal poslovno trgovski center, ki bi se kasneje razvil v borzno središče za nekatere vrste blaga. Zanimanje za to trgovsko luko je sicer veliko tudi v Srednji Evropi, od koder so poslovneži prihajali celo s takimi zamislimi, da bi brezcarinsko cono raztegnili od Kopra do Sežane. Toda najdlje je dosedaj »prikorakal« Jože Zrim z zamislijo, da bi v konzorciju za razvoj luke in zaledja združil interese in denar več kakor 200 podjetij iz Avstralije in Daljnega vzhoda. Zrim računa tudi na podporo zahodnoavstralske vlade (sam je doma v Perthu). Luka Koper bi se tako imenitno utrdila v mednarodnih prometnih tokovih, pridobila bi vsa obala (v Piranu, na primer, bi gradili luksuzen poslovni hotel in vrsto drugih objektov). Do takrat pa kolektivu seveda preostane, glede na sedanje razmere, boj za preživetje. ...v Lendavo V Sloveniji se že dalj časa govori o ponudbi kanadsko-francosko-arabskega bančnega konzorcija, za katerim naj bi stal rojak iz Kanade Walter Wolf. S tremi milijoni dolarjev naj bi zgradili avtocesto med Ko- prom in Lendavo, naftovod med Koprom in Lendavo ter rafinerijo z zmogljivostjo tri do štiri milijone ton predelane nafte na leto. »Dogovori z gospodom VVolfom in sodelavci so tehtni in resni,« pravi direktor Rafinerije Lendava Miloš Ošlaj. »Razvoj je za nas nujen, saj s sedanjimi zmogljivostmi, 650 tisoč tonami predelane nafte, ne moremo biti konkurenčni, zlasti ker imamo tudi zastarele naprave. Zmogljivosti moramo povečati in začeti izdelovati nekatere nove izdelke, denimo neosvinčeni bencin. Obdržati želimo petrokemijo, le metanola se ne izplača izdelovati, ker je surovina dražja od izdelka. Žal imamo pri dogovorih s tujimi investitorji velike probleme' zaradi neresnosti nekaterih naših predstavnikov. Dotok svežega kapitala je odvisen tudi od tega, ali je država sposobna in pripravljena tujim investitorjem dati koncesije pri črpalkah, motelih in podobnem.« M. T. in B. R. Rekli so Kako bo Slovenija v prihodnje reševala svoje gospodarske zagate? Z izkoriščanjem razvojnih prednosti v primerjavi z razvitim svetom in v primerjavi z državami bivše Jugoslavije ter Vzhodne Evrope. O tem, katere so te prednosti, povzemamo dvoje mnenj, obe iz revije G V. O prednostih Slovenije, ki bi lahko zamikale partnerje iz razvitega sveta, je govoril dr. Andrej Kumar, direktor Centra za zunanjo trgovino pri GZS ter svetovalec predsednika vlade dr. Drnovška za ekonomske odnose s tujino. »Če se omejim na praktično plat poslovanja,^ je dejal, »menim, da morajo naša podjetja svoje akcije in vizije povezati z naslednjo mislijo, ki jo je izrekel morda najuspešnejši podjetnik na svetu John D. Rockefeller - prijateljstvo, ki temelji na dobrih poslih, je trdnejše od poslov, ki temelje na prijateljstvu. V skladu s to mislijo menim, da naša podjetja lahko svoje poznavanje trgov in podjetij iz nekdanje Jugoslavije, z območja srednje in vzhodne Evrope izredno dobro poslovno vnovčijo. Evropska podjetja, predvsem pa tista iz Amerike, Japonske, celo Južne Koreje in od drugod skoraj panično iščejo primerne partnerje za prodor na trge naštetih območij. Pri partnerjih iščejo poznavanje trgov, poznavanje podjetij, resno poslovnost in jasno poslovno vizijo. Večino tega lahko slovenska podjetja ponudijo. Tovrstna ponudba pa bo učinkovita le, če bo usklajena, organizirana in celovita, kot je bilo v primeru Singapur a in Irske.« O tem, kako se izmotati iz zadreg jugotrga, pa podpredsednik GZ Dagmar Šuster meni takole: »Raz-bitje takšnega trga, kot je bil jugo-slovanski, ima svojo ceno. Iluzija je, če nekdo misli, da je ne bo plačal. Toda ne bo največ plačeval tisti, ki bo ekonomsko največ izgubil, pač pa tisti, ki bo gospodarske probleme najslabše - na novo - reševal. Slovenija je prva zaslutila in začutila napake ter slabosti in tudi zdaj še malce prednjači. Torej imamo vse možnosti, da jo lahko tudi tokrat, z dobrimi prijemi, najmanj slabo odnesemo.« Spodbudno, ni kaj. | | NOVA NOVO-NOVO-NOVO — NOVO Stane TThan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI A Kritika in zasnova — Kam greš, strateška gospodarska usmeritev — Statistični podatki — Groba predvidevanja — Izkušnje — Kritična raven — Evropske cene in balkanske plače — Izhodiščni osebni dohodki — Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Opredelitev osnove - Obupne razmere - Cena delovne sile navzdol ni več gibljiva - Konkretni predlogi - Pomembne podrobnosti - Razmerja za bolj zahtevna dela - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Nekaj primerov bruto zneskov za izhodiščne OS po kolektivni pogodbi. Cena 400,00 SLT. Knjiga je izšla v založbi (ČZP) Enotnost, IJubljana, Dalmatinova 4, kamor lahko pošljete tudi naročila. Telefoni: (061) 381-868, 110-033, 311-066, 313-948. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ijubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). ......izvod(ov) knjige PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI. Naročeno pošljite na naslov: ........................... Ulica, poštna št., kraj: ............................... Ime in priimek podpisnika............................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Datum Žig Podpis naročnika Ul MAVA NTftVA MOVA WAVA KAŽIPOT 15. maja 1992 Nova, nekateri jo imenujejo prehodna, vlada začenja z nič-kaj obetavno popotnico: z več kot 150 tisoč socialno ogroženimi ljudmi, ali povedano naravnost, reveži. Kako se bo tega lotila? Načrti novih ministrov, kolikor so jih izdali na »zaslišanjih« pred parlamentarnimi odbori, ne obetajo korenitejših posegov v izvore te za državo sramotne številke. Tam se je . bolj govorilo o velikih projektih, lastninjenju, denacionalizaciji, razcvetu turizma, kmetijstva... Skoraj nič pa o tem, koliko novih delovnih mest bodo ti prinesli, ali o tem, če bodo padanje realnih plač in s tem življenjske ravni. Če pa so že kaj takega omenjati, so bili skrajno previdni. Od njih, ki so do nominacij za nove ministre prišli z ostro kritiko Peterletove vlade, bi pričakovali več odločnosti, predvsem pa najave konkretnih potez, ki bi razmere ne le ublažile, pač pa se lotile pravih izvorov za gospodarsko agonijo, ki jo doživljamo. Njena prikladna ilustracija so podatki iz informacije o socialnih razmerah v Sloveniji, ki jo je še stara vlada končno pripravila kot podlago za razpravo v skupščini. Zadnji uradni statistični podatek, da je bilo februarja letos na zavodih za zaposlovanje prijavljenih 95210 nezaposlenih ljudi, sam po sebi ne pove veliko, razen morda tega, da vlada nima ravno ažurnih podatkov. Toda če vemo, da jih polovica od teh pripada mladi generaciji, ki se ji doba čakanja na delo razteguje že na več kot tri leta, perspektive pa še vedno ni videti, potem vse skupaj dobi veliko večjo težo, kot jo kažejo M bolj ah manj vljudne fraze ministrskih kandidatov. Druga polovica pomeni skoraj pet-dest tisoč družin, katerih otroci si ne morejo privoščiti malice v šoli, da o drugih stvareh ne govorimo. Podatki kažejo, da smo se i/ tem pogledu vrnili k sedemdeseta leta, zlasti je kritično v srednjih šolah, ugotavlja ministrstvo za delo. in naprej, citiram: »Zaradi poslabšanja socialno ekonom-, skih razmer se pri študentih povečuje pljučna tuberko-ioza, opaža se podhranjenost otrok, vse več je kronično bolnih otrok, otrok z različnimi motnjami.« Če k temu prištejemo več kot stošestdeset tisoč delavcev v podjetjih, ki jih čaka stečaj (spet uradni podatek), potem čez petdeset tisoč upokojencev, ki imajo tako majhne penzije, da so prisiljeni zaprositi za socialni dodatek Ne trdim. da ni nekaj šibkih, znakov, ki kažejo na rahlo OBRATNA AMBULANTA ŽIVLJENJE TEČE... Piše: Mag. Aleksej Cvetko Nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu Delo lahko človeku pomeni: 1. DOHODEK. Tega človek potrebuje za vzdrževanje sebe in svoje družine. 2. POLOŽAJ. Delo pomeni status na zaposlitveni lestvici. Pomeni tudi status v širšem pomenu, v smislu dostojanstva, sposobnosti ali odvisnosti. 3. AKTIVNOST. Človek pri delu sprošča telesno in duševno energijo, daje mu priložnost za osveščano ravnanje in ustvarjanje. 4. NAČIN, KAKO PREBIJE SVOJ ČAS. Delo zavzema pomemben del človekovega časa. 5. SOCIALNI STIK IN PRILAGODLJIVOST ČLOVEKU IN DRUŽBI. Večina zaposlitev je v družbenem okviru. 6. SPECIFIČNE ČLOVEKOVE POTREBE. Zaposlitev je izraz človekovih specifičnih potreb in sposobnosti. Do takih ugotovitev je prišel prof. dr. Lev Milčinski po Gallagherju. Akademik prof. dr. Anton Trstenjak pa govori o petih različnih lastnostih delovne vloge: 1. Delo daje človeku v delovni vlogi plačilo v zameno za njegove storitve. 2. Delo zahteva od človeka porabo njegove telesne in duševne moči in energije. 3. Delo človeku omogoča, da prispeva k produkciji dobrin in storitev. 4. Delo človeku omogoča in od njega zahteva, da stopi v družbeno (socialno) sodelovanje (interakcijo) z drugimi osebami. 5. Delo določa (vsaj delno) tudi človekovo (socialno) mesto v svetu. Oba avtorja imata podobni razdelitvi, kaj delo pomeni človeku. Kako se bo človek počutil na delu, je odvisno od treh dejavnikov: - narave dela, - človekovih osebnostnih značilnosti, - družbenega ozračja. Odnos do dela se lahko razvije v dve skrajnosti: BEG V DELO, kjer človek poskuša odpravljati svoje težave, zlasti nevrot-ske, s povečanim delom, večjo delovno aktivnostjo ali večjo intenzivnostjo dela. BEG PRED DELOM je bil že zgodovinsko pogojen, saj so se'imenitnejši sloji srednjega ali starega veka delu izogibali in so delali samo sužnji in tlačani. Sicer pa še danes mnogi beže pred delom zaradi osebnega lagodnej-šega življenja. Daftes govorijo tudi že o patološkem nagnjenju do dela, ki so ga krstili za »vvorkaholizem«. Razdelili so ga v tri skupine: Prva skupina je sestavljena iz ljudi, ki mnogo delajo, zlasti če si postavijo tak cilj, ki zahteva mnogo dela. Ko ta cilj dosežejo, tudi njihova prizadevnost izhlapi. V drugi skupini so tisti, ki delajo preveč in več kot imajo moči. Ti ljudje to počno zato, da bi pozabili na svoje osebne stiske ali pa odpravili kak svoj problem. Ljudje v tretji skupini so pravi obsedenci, ki garajo zaradi neke notranje prisile. Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do zaposlitve ali do poklicne rehabilitacije opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo, ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Kot pri ostalih nadomestilih je tudi pri tem nadomestilu odmera opravljena z upoštevanjem pokojninske osnove. Nadomestilo je namreč enako razliki med pokojninsko osnovo, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina v času razporeditve delovnega invalida na drugo ustrezno delo, in plačo, določeno ob razporeditvi delovnega invalida na drugo delo v individualni pogodbi, sklenjeni za to delo. Zavarovancem, ki so zavarovani iz naslova opravljanja osebnega samostojnega dela, kmetom, lastnikom zasebnih podjetij in zavodov ter vrhunskim športnikom in šahistom, se nadomestilo, če postanejo invalidi, odmeri v višini razlike med pokojninsko osnovo, od katere bi se jim odmerila invalidska pokojnina ob nastopu zaposlitve na drugem ustreznem delu, in osnovo, za katero so bili zavarovani ob nastanku invalidnosti, s tem da se le-ta za odmero nadomestila upošteva najmanj v znesku najnižje pokojninske osnove. V primerjavi s staro zakonsko ureditvijo lahko mirno ugotovimo, da opisana ureditev instituta nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu pomeni velik korak naprej. Zakonodajalec je namreč sledil sugestijam, da naj se kot osnova za odmero tega nadomestila upošteva pokojninska osnova in ne več plača v zadnjem letu pred nastankom invalidnosti, ni pa še upošteval predloga, naj se nadomestilo odmerja tudi v skladu z odstotkom zmanjšanja delovne zmožnosti zavarovanca. Šele ta rešitev pa bi bila taka, da odmera nadomestila ne bi bila odvisna od različnih, lahko čisto subjektivnih vplivov, delovni invalid pa bi bil dejansko motiviran za opravljanje dela, ki ga glede na svoje zdravstveno stanje zmore. Seveda pa bi bilo za tako odmero nadomestila potrebno dopolniti sedanjo definicijo invalidnosti. V zvezi s priznano poklicno rehabilitacijo ima delovni invalid pravico do nadomestila plače za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo in za čas poklicne rehabilitacije. Osnova za odmero nadomestil je pokojninska osnova, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti. Delovnim invalidom, ki so obvezno zavarovani, razen tistim, ki so tako zavarovani za primer brezposelnosti, za čas opravljanja javnih del v skladu s predpisi o zaposlovanju za primer brezposelnosti, in tistim, ki med prestajanjem kazni delajo s polnim delovnim časom, se odmeri nadomestilo za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo v višini 80 odstotkov osnove, za čas poklicne rehabilitacije pa v višini 100 odstotkov osnove. Delovnemu invalidu, zavarovanemu za posebne primere zavarovanja, se odmeri nadomestilo za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo v višini 50 odstotkov osnove, za čas poklicne rehabilitacije pa v višini 80 odstotkov osnove. Če se delovni invalid usposablja ob delu in prejema plačo, nima pravice do denarnega nadomestila v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije, čeprav si je pridobil pravico do rehabilitacije. se nova opozicija, imenujmo jo desna, konstruktivna, neupra- namen je očiten: ostati še kakšen dan dlje na obiasti, čeprav "TSStZ. napravil preveč napak oziroma ni ukrepal (tud,) na gospodarskem področju, da bi stotisoči ne padli v brezno revščine. Namest0 <** V nov* OP0*?!* fpvi vlad, stalno stalaja Glede na to, kako ja »zaslišavata« ministrske kandidate, bi ^ , Ut! ■I J I I t PLAČNI SISTEM KOT OSNOVA ZA SOCIALNI PAKT Društvo za vrednotenje dela Slovenije prireja VII. posvetovanje pod naslovom PLAČILO ZA DELO AT.T - m ZA PREŽIVETJE Uvodna referata bosta imela ministrica za delo Jožica PUHAR in strokovnjak za kolektivne pogodbe iz Italije Marcello ALBONELLO Na njem bodo sodelovali predstavniki vseh pogajalcev — sindikatov, zbornice, vlade. Vabimo predstavnike podjetij, zavodov in pogajalcev (KP dejavnosti) na posvet, kjer bi lahko tvorno soohlikovah zlasti tisti del dogovora (socialnega pakta), ki se nanaša na izpolnjevanje določil tarifnega dela kolektivnih pogodb. Posvetovanje ho na Bledu 80. in 21. maja. Podrobne Informacije dobite pri Društvu po telefonu (064) 216-682 Drugi dan posvetovanja ho namenjen temi *:.v. 1 vS ;:¥: i ■m •$: i i 1 I KAŽIPOT CEN Ta teden ostajajo cene enake kot prejšnji teden. Nič neprijetno presenetljivega in razburljivega torej. Vsaj tako ne, kot je bilo v sredo v italijanskem parlamentu. Pa naj še kdo reče, da Italijani niso temperamentni. Sicer pa pustimo ob strani parlamentarne zdrahe in poglejmo, kje, koliko in kako boste lahko prihranili ta konec tedna, ko se boste odpravili po velikih nakupih. <* V Maximarketu in v Emoni na Hubadovi lahko kupite Emonino posebno salamo po reklamni ceni, ki je kar za 140 tolarjev nižja od običajne prodajne cene. Pri kilogramu sladkorja lahko prihranite do 20 tolarjev, če ga kupite v Delikatesi na Dunajski ali v Maximarketu. Še vedno so zelo velike razlike v ceni pralnega praška, ki je najcenejši v Mercatorju na Slovenčevi (652,90 tolarja). Po reklamni ceni pa lahko kupite tudi Fructalov pomarančni sirup v Emoni na Hubadovi,in sicer za 148,80 tolarja. Toliko tokrat. Pozdravljava vas v upanju, da bodo cene še nekaj časa »ostale mirne«. Pa nasvidenje! BLAGO/TRGOVINA Maxi- market Super- market Nama Blagov. Bežigrad Mercator Slovenc. Emona Cigalet. Mercator Titova Emona Hubad. Kašča Sončnica Fortis Forum OUE -11, steklenica Cekin-rastlinsko 127,80 - 141,40 138,80 126,60 127,80 141,40 127,80 — _ _ _ KIS - 11, PVC Šampionka-vinski 126,00 131,10 - 122,50 126,00 131,10 - — _ _ _ _ SLADKOR -1 kg TSO Ormož-kristal 70,60 89,70 78,60 89,70 74,80 89,70 70,00 89,70 76,00 75,50 _ SOL - 1 kg, morska Droga-mleta 44,70 44,70 51,00 55,90 44,90 50,60 — 44,70 45,00 49,40 45,00 44,90 MOKA -1 kg Mlinotest-tip 500 35,80 35,80 35,80 35,80 53,90 - - 35,80 — 36,60 35,80 SALAMA -1 kg MIZ Emona-posebna 324,00 467,90 490,40 467,90 - 467,90 - 324,00 — — . SADNI SIRUP - 11 Fructal 205,20 - - 187,10 214,10 - - ' 148,80 — . 197,60 192,60 198,90 MLEKO - 11, PVC LM-3,2% 40,50 40,40 - 40,04 40,40 40,40 40,04 40,00 40,40 40,50 40,40 _ ŠPAGETI-0,5 kg Mlinotest 88,20 64,30 82,00 - 66,80 - — 64,30 _ _ PRALNI PRAŠEK Henkel-Persil 778,40 778,40 811,50 791,60 652,90 778,40 778,40 778,40 i' 791,00 - 834,00 BRSKANJE PO SOCIALNEM DNU Več kot 150.000 prebivalcev Slovenije živi v težkih socialnih in materialnih razmerah. Upokojenci niso všteti. Toliko uradno priznava ministrica za delo Jožica Puhar. Če k temu številu Prištejemo še najmanj enako število od njih odvisnih, se približamo 15 odstotkom prebivalstva Sloveije, ki so socialno ogroženi. Na ministrstvu za delo pa skušajo socialno stisko delavcev Polepšati z oceno, da položaj ni »zavidljiv«. Socialna slika se je še najbolj poslabšala v tistem delu slovenskega gospodarstva, ki ga pestijo likvidnostne težave, izguba trgov in neustrezni programi. To neposredno vpliva na povečanje števila brezposelnih ter splošno pomanjkanje sredstev za vodenje programov na področju zaposlovanja in socialne varnosti. Po podatkih, ki so jih zbrali na ministrstvu za delo, je bilo konec decembra 1991 v Sloveniji brezposlenih 92.000 oseb, stopnja brezposelnosti pa je merila 10,1 odstotka. V povprečju je lani brezposelnost naraščala za kakšnih 3.000 oseb na mesec. Januarja letos je dosegla številko 94.000, konec februarja pa je bilo vseh iskalcev zaposlitve že 96.000, po oceni konec aprila pa že prek 100.000 brezposelnih. Povprečno mesečno število prejemnikov denarnega nadomestila v lanskem letu je bilo 19.000, denarno pomoč je v povprečju prejemalo 11.000 brezposelnih oseb, dodatek za vzdrževane družinske člane pa je dobivalo 24 odstotkov vseh prejemnikov denarnih nadomestil in denarnih pomoči. Delež povprečnega števila upravičencev do denar- cih, vendar to še ne prinaša bistvenih sprememb. Decembra lani je bilo že 6.374 brezposelnih, ki so čakali na zaposlitev nad tri leta, pri čemer niso upoštevani mladi, ki iščejo prvo zaposlitev in nimajo nikakršnih pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. V prvem primeru gre za starejše ljudi, ki se še ne morejo upokojiti, ponovno zaposliti pa tudi ne. Jožica Puhar sicer meni, da bo treba zanje pripraviti razne zaposlitvene programe in prekvalifikacije, a v glavnem gre za obljube, od katerih ni moč živeti. Besedičenje, da je treba v prvi vrsti realni padec plač v primerjavi z letom poprej kar 48 odstotkov. Realno padanje plač se nadaljuje tudi letos. Glede na povprečje lanskega leta so bile januarske plače realno nižje za 16.6 februarske pa za 19,4 odstotka. Slovenska vlada je sklenila, da je od 1. maja dalje zajamčena plača 18.500 tolarjev bruto oziroma 11.700 neto. Za primerjavo povejmo, da so bili minimalni mesečni stroški za tričlansko družino aprila 34.670 tolarjev, za štiričlan- sko pa 41.479 tolarjev. Kako živijo delavci z zajamčeno plačo, ki je bila poleg tega v aprilu nižja, to je približno 10 tisočakov neto, si je bolj težko predstavljati. Znano je namreč, da približno pet odstotkov zaposlenih, to je okrog 35.000 delavcev, prejema zajamčene plače. Njihovo število se še povečuje. In še: Več kot 18 tisoč delavcev iz 57 delovnih organizacij v Sloveniji ne dobiva redno plače. Gre za zamik plače od enega do štirih mesecev. Tako je letošnjega januarja dobilo plačo z enomesečnim zamikom dva odstotka, z dvomesečnim zamikom pa 0,7 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji. K socialni sliki prebivalstva v Sloveniji je treba dodati še, da je lani prejemalo vsaj eno od oblik socialnovarstvenih pomoči okrog 56.500 oseb. Še posebej naglo narašča število prejemnikov enkratne in začasne socialnovarstvene pomoči. Sestava tistih, ki dobi- Najbolj zgovorni so podatki o likvidnosti podjetij. V povprečju je leta 1990 imelo več kot pet dni zapored blokirane žiro račune 342 podjetij s področja gospodarstva. V letu 1991 je povprečje znašalo okoli 700 takšnih podjetij, v decembru pa jih je bilo že 1.070 s 146.356 zaposlenimi. V januarju in februarju se je njihovo število še povečalo, skupaj v gospodarstvu in negospodarstvu jih je bilo v februarju 1.153, s skupaj 166.265 zaposlenimi! Število prejemnikov družbeno denarnih pomoči socialnega varstva Prejemniki 1981 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1. Edini vir 2. Dopolnilni vir 3. Začasne pomoči* 4. Enkratne pomoči* 5. Rejnine 6. Otroci v zavodih za usposabljanje 7. Odrasli v socialnih zavodih 8. Pravice po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih* 4,210 2,576 2,347 2,226 2,040 1,893 1,856 8,550 6,613 6,317 5,985 6,647 5,100 4,636 848 1,049 1,146 1,327 1,704 1,848 4,711 9,109 11,843 9,984 8,429 10,246 21,860 28,397 2,190 2,144 2,007 1,937 1,880 1,883 1,846 4,518 2,542 2,270 2,611 2,401 2,619 2,767 9,237 11,360 11,635 11,882 12.075 12,188 12,266 4,509 4,835 4,939 5,148 5,303 5,409 5,428 vajo te pomoči, se je v zadnjih letih močno spremenila. Prej so prevladovali za delo nezmožni, bolni, onemogli, sedaj pa brezposelni, ki imajo družino. Upoštevati je treba tudi to, da je potreba po teh pomočeh veliko večja, kot je na voljo denarja. V družinah, ki so najbolj socialno ogrožene, so najbolj prizadeti otroci. In ravno njim bi morali v prihodnje najbolj pomagati: zgraditi sistem socialnih pravic, ki bi olajšal življenje otrok. n - v, . Manja Frančeškin Kakšen je osebni standard v Sloveniji, pa najbolje povedo naslednji podatki. Polovica prebivalstva sproti potroši vse, kar zasluži, več kot 64 odstotkov jih ne shaja s svojo plačo, 31 odstotkov ljudi preživi tako, da troši tudi prihranke in si sposoja pri sorodnikih in prijateljih. Brez sive ekonomije ne bi preživeli. Tri četrtine ljudi ocenjuje svoje socialne razmere kot nezadovoljive. To so najnovejši podatki iz raziskave, ki zadevajo življenjski standard ljudi in jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Skratka, položaj slovenskega prebivalstva ni »zavidljiv«, kot ocenjujejo na ministrstvu za delo, ampak naravnost alarmanten. ____ PRETRGAN Ali se v zdravstvu spet pripravljajo na stavko? »Na naše -------je ni nobenih odzivov. Dogovori o uresničevanju ivne pogodbe, ki so bili z vlado doseženi še med lansko stavko, se ne uresničujejo,« je ogorčena Nevenka Lekše, sekretarka sindikata zdravstva in socialnega skrbstva. Že takrat so se namreč dogovorili, da bosta obe strani, se pravi sindikat in ministrstvo za zdravstvo nadaljevali pogajanja o dopolnitvi tarifnega dela kolektivne pogodbe. A dialog med zdravstvom in vlado ni nikoli zares polno zaživel, zdaj pa je celo pretrgan. V sindikatu so pripravili svoj predlog tarifnega dela pogodbe in ga posredovali ministrstvu že v mesecu decembru. ponovno pa so ga ponudili novo izvoljenemu ministru v januarju. Na pobudo sindikata ni bilo nikakršnega odgovora, kljub temu, da kolektivna pogodba pod-p zadolžuje, da morajo odgovoriti v 30 dneh. Zato ™ pikati združeni v zdravstvu, dali pobudo za presojo prek arbitražnega sveta, da bt tako razrešili sporne točke. rstvo je v začetku maja odgovorilo, da še ni razlogov za poseg arbitraže, da bi jo morali odložiti. Ministrstvo meni, da je treba počakati na postopke posebnega odbora za tolmačenje, pomirjanje in arbitražno v zvezi s splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo. ■■Zanimivo je. da nam v tem svojem dopisu predlagajo, naj se še naprej pogajamo, za kar se v sindikatih vseskozi avzemamo,« pravi Nevenka Lekše. »Mi si pogajanj samo želimo. Stavka je zadnje sredstvo. Vedno smo sindikati tisti, ki predlagamo spremembe. Zakaj pa v ministrstvu ne pripravijo enkrat predloga sprememb kolektivne po- godbe, namesto da vedno čakajo na predlog sindikatov!« Zapleti se vrstijo. Dogovor o izhodiščih za oblikovanje programov in njihovih cen v rpeubliki, ki so ga sedmega maja med drugim podpisali tudi ministrstvo za zdravstvo, zdravstvena zavarovalnica in zdravniška zbornica, so v navzkrižju s kolektivno pogodbo. Sindikatov ni o tem dogovoru nihče obvestil, kaj šele da bi jih vprašal za mnenje, čeprav gre za dogovor o ceni dela, ki je vgrajena v cene storitev. plače ne oblikujejo po kolektivni pogodbi, ampak se sklicujejo na izhodišča, ki jih bo vlada s tem v zvezi sprejemala vsak mesec. Tudi zdravniška zbornica je padla na sprejemnem izpitu, saj je celo piva podpisala omenjeni dogovor, čeprav je znano, kakšne, so po kolektivni pogodbi zahteve sindikatov v zdravstvu glede plač, še posebej sindikata zdravnikov - Fidesa. Gre kratkomalo za začasno razveljavitev Vse to pomeni, da je uresničevanje panožne kolektivne pogodbe s področja zdravstva in socialnega skrbstva v slepi ulici. Zdravstveni in socialni delavci zdaj že štiri mesece ne dobivajo osebnih dohodkov tako, kot so se prvotno dogovorili. Kolektivne pogodba je sicer podpisana, a vlada kolektivne pogodbe, pogajanja o dopolnitvah kolektivne pogodbe še niso stekla, vendar ne po krivdi sindikatov. Kako v tem trenutku zaščititi interese delavcev v zdrav- . stvu in socialnem skrbstvu, če vlada ne upošteva stališč ___. J . 4» ur ^________r «___v . .________ v * r___ oziroma ustreznega ministrstva na dialog s sindikati, ne pa v samovoljnih odločitvah. M. F. immmmgmmmmmimšmBmmmiimmmmšHmmm RAK ZARADI SLUŽBE Podatki so neusmiljeni. Onkološki inštitut v Ljubljani ugotavlja, da v Sloveniji vsako leto zboli za rakom 6000 ljudi. 35.000 se jih letno zaradi te bolezni zdravi in 40000 jih umre. Tri četrtine rakastih obolenj je posledica okolja, v katerem ljudje žive. Tudi delovno okolje povzroča raka. nega nadomestila in denarne pomoči med brezposelnostjo je lani dosegel 40, predlani 30 odstotkov. Polovica brezposelnih brez pomoči Rast števila upravičencev do tovrstnih izplačil se nadaljuje tudi letos. V januarju je denarno nadomestilo prejemalo 28.000, denarno pomoč pa skoraj 15.000 brezposelnih oseb ozrioma 45,7 odstotka iskalcev zaposlitve. Kako živi preostalih 54,3 odstotka brezposlenih - ne ve nihče. Najlaže je reči, da si bržčas pomagajo s sivo ekonomijo oziroma s tistim znanim pregovorom »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.« Žal tudi ni podatkov, koliko je delavcev, ki bodo letos izgubili pravico do nadomestil ali denarnih pomoči. Znajo je le, da se najkasneje po preteku treh let mnogi med njimi pridružijo brezposelnim, ki ne prejemajo nobenih denarnih pomoči. Povpraševanje po delovni sili je lani nenehno upadalo, rahlo povečalo se je šele v letošnjih prvih dveh mese- ustvariti pogoje za boljše gospodarjenje, ne zaleže več. In kakšne zaposlitvene možnosti so imeli lani brezposelni? V javna dela jih je bilo vključenih 1.248, v programe priprav na zaposlitev, vključno s sofinanciranjem pripravništva, preko ' 19.000, v okviru javnega razpisa za sofinanciranje novih delovnih mest je našlo zaposlitev prek 2.000 brezposelnih. Vsega skupaj je bilo torej v razne programe vključenih 24.500 brezposlenih oseb. Vendar bo politika aktivnega zaposlovanja dosegla svoj pravi namen šele takrat, ko bomo odpirali takšna delovna mesta, ki bodo prinašala dobiček. Kar 35.000 delavcev z zajamčeno plačo Seveda pa niso ogroženi le brezposelni. Veliki večini delavcev kroji socialni položaj gibanje plač, ki mu rastoča gospodarska kriza ne prizanaša. Realne plače so bile lani v povprečju za 15 odstotkov nižje kot leto poprej. Slabšo sliko kažejo decembrski realni osebni dohodki, saj je dosegel Slovensko zdravstvo žal nima evidence, katera rakasta obolenja na Slovenskem so poklicna, se pravi posledica daljše izpostavljenosti karcinogenim snovem na delovnem mestu. Zdravniki preprosto ne dobijo podatkov o tovrstni izpostavljenosti delavca na delovnem mestu. Pa tudi naša industrija velikokrat ne ve, da so snovi, s katerimi delavci delajo, rakotvorne. Kljub temu je za leto 1990 znano, da je bil kar v 60 odstotkih primerov vzrok poklicne bolezni stik delavca z nevarno snovjo pri delu. Od tega v 38 odstotkih primerov stik s karcinogeno snovjo. Odstotek se vsako leto povečuje. Gre za snovi, kot so azbest, formaldehid, bitumen, premogov katran, prah bukovega in hrasto- vega lesa, rozenovih, nikljevih, kromovih, kobaltovih, kadmijevih spojin itd. Zaradi nepoznavanja nevarnosti prizadeti delavci pri delu niso učinkovito zaščiteni, in posledica je poklicni rak. Svetovne izkušnje kažejo, kaj je treba storiti za učinkovito preprečevanje: poskrbeti za ažurne sezname karcinogenih snovi, omejiti uporabo karcinogenih snovi ali jih nadomestiti z manj nevarnimi ter upoštevati ukrepe varstva pri delu. Vse to seveda lahko pripravile stroka, ki pozna nevarnosti posameznih snovi in ve, kako delavca pred nevarnostmi strokovno zaščititi. Glavna republiška inšpektorica za delo, dipl. ing. Alenka Oblak-Lukač je v Sloveniji prav gotovo ena največjih poznavalcev nevarnih snovi. Odkar je prevzela to delovno mesto, si prizadeva pripraviti sodobne pravilnike o varstvu delavcev na delovnem mestu. K skrbi za varno delo želi pritegniti tudi sindikate! Gotovo je v osnutku pravilnika o varstvu pri delu s karcinogenimi snovmi, ki ga je dipl. ing. Alenka Oblak-Lukač poslala v oceno sindikatom, veliko njenega strokovnega znanja in zagnanosti. Osnutek tega pravilnika določa varstvene ukrepe za zaščito delavcev in okolja pred nevarnostjo poklicnega raka pri proizvodnji in uporabi karcinogenih snovi, pri regeneraciji (reciklaciji), uničevanju odpadkov, skladiščenju, pretakanju in prodaji teh snovi, določa kriterije za razporeditev in označevanje karcinogenih snovi, ki se dajejo v promet, obveznost prijave in omejitve, obveznost uporabe nadomestnih snovi, obveznosti ugotavljanja in presoje koncentracij karcinogenih snovi v delovnem območju, omejitve dela, vsebuje določbe o delu na domu, obliki uporabe, varnostnih ukrepih pri čiščenju, vzdrževanju in pri delu v laboratorijih, določa obveznosti v zvezi s preventivnimi pregledi delavcev, podatke, ki jih mora vsebovati evidenca za posamezne delavce, ki ravnajo s karcinogenimi snovmi, higienski režim, omejitev uporabe nekaterih karcinogenih snovi, ki so določene v direktivah Evropske skupnosti, sezname in razvrstitve karcinogenih snovi ter tehnične smernice za dovoljene koncentracije tistih karcinogenih snovi v delovnem ozračju, katerih uporabe v gospodarstvu zaenkrat še ne moremo izključiti in ne zagotoviti take tehnologije, ki izključuje izpostavljenost delavcev tem snovem. Osnutek pravilnika bo priložnost za oceno, kolikšna je varnost na delovnem mestu v Sloveniji in od česa je ta odvisna. Prav gotovo bodo sindikati hkrati oblikovali svoj pogled, kakšen naj bo naš novi zakon o varstvu pri delu. Slovenija tudi pri skrbi za varno delo, varno delovno in življenjsko okolje ne želi zaostajati za razvi-hmi. Lučka Bohm Prestopni rok Predpraznično izglasovanje konstruktivne nezaupnice vladi Lojzeta Peterleta je v politiki sprožilo prestopni rok. Čeprav smo že mnogokrat slišali, kako naš parlament z bananami ni nič nenavadnega in neevropskega, je množično prestopanje ljudi iz stranke v stranko, kot ga doživljamo te dni, po svojem obsegu nenormalno za normalne evropske demokracije. Prestopajo strankarski prvaki, ki so stranko izgubili ali drugi mogočniki, ki bi stranko radi osvojili. Kot da bi alpinisti kar tako lahko plesali z vrha na vrh, ne da bi vmes morali navzdol, ali kot da je med našimi strankami en sam greben, ki je navidezno razbrazdan, v resnici pa lahko prehoden. Morda ta primerjava šepa in gre v resnici samo za izrazito skrb za narodov blagor, kombinirano z različnimi ugodnostmi obla- sti, zato je v njej treba ostati. Zaradi narodovega blagra seveda! Pri nas je očitno katastrofa, če se parlamentarna koalicija spremeni ali preoblikuje, saj smo že pozabili, da so šle stranke na volitve z na las ali kot jajce jajcu podobnimi programi in različno velikimi in os-mrajenimi golidami gnojnice, namenjene diskreditiranju drugačnosti. Danes le redki volilci vedo, kdo in kako zastopa njihove interese, stikov z njimi ni. Svoje izvoljence lahko navadni smrtniki gledamo predvsem kot televizijske svetniške podobice. Moj predlog je, da javno uvedemo prestopni rok in določimo ceno ali pa rečemo, da nas zadeva v resnici ne zanima in se ukvarjamo z drugimi, pomembnejšimi stvarmi. Milan Bratec Regres na šolah -kaplja čez rob Člani območnega sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju v Pomurju so ogorčeni nad počasnim in neučinkovitim razreševanjem perečih težav v šolstvu in drugih zavodih. To preprosto pomeni , da jim je prekipelo zaradi najbolj banalne stvari na svetu, pri kateri se vse začne in konča, zaradi denarja. Motijo jih prenizke plače, zadnja kaplja pa so neenakomerna izplačila regresov za letni dopust. Sindikati so poskusili vse možne poti dogovarjanja in postopke za uveljavitev pravic iz kolektivne pogodbe, a brez uspeha. Zato predsednica odbora SVIRD (Sindikat vzgoje in izobraževanja in raziskovalne dejavnosti) za Pomurje Suzana Horvath poziva vse delavce v vzgoji in izobraževanju, naj maja sodelujejo v celodnevni stavki. Z njo naj bi si pridobili pravice, ki jim jih njihov minister ni znal ali ni hotel, kot sami poudarjajo, priboriti. Delavci zahtevajo dosledno izvajanje kolektivne pogodbe za negospodarstvo, ki je v veljavi že od lanskega oktobra, nadalje odpravo 20-odstot-nega zaostajanja izhodiščnih plač za gospodarstvom ter poračun plač od lanskega oktobra do letošnjega aprila. V pozivu k stavki so opozorili tudi na dodatno obremenjenost učiteljev s povečanjem učne obveznosti, za kar pa so premalo plačani. Ob vseh finančnih zadregah, ki jim kratijo spanje, pa je še regres. Delavci v šolstvu zahtevajo izplačilo regresa za letni dopust po kolektivni pogodbi kot trinajsto plačo in ne v višini naj-nižje zajamčene plače. Za ilustracijo: učitelji osnovnih šol v Gornji Radgoni so bili ogorčeni, ko so izvedeli, da so si delavci občinske uprave razdelili regres v višini približno 24.000 tolarjev, dobili pa so informacijo, da bodo regres na šolah izplačevali šele 10. junija in še to v višini zajamčenega OD. V ljutomerski občini so na šolah in v vrtcih dobili približno 14.000 tolarjev regresa, v Murski Soboti šole nič (obljubljeno je do sredine Pihalni orkestri se predstavljajo Da bi spodbudili dejavnost slovenskih pihalnih orkestrov in orkestrov iz zamejstva ter jo hkrati programsko obogatili in popestrili, sta Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zveza slovenskih godb organizirali XIII. tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov v tretji težavnostni stopnji v koncertnem programu. Tekmovanje bo v petih slovenskih krajih, in sicer: v soboto, 16. maja na osnovni šoli Louisa Adamiča v Gro-suplju, v nedeljo, 17. maja v Domu kulture v Ormožu, v soboto, 23. maja v Domu kulture v Novem mestu, v nedeljo, 24. maja v Domu kulture v Trebnjem in v soboto, 30. maja v Narodnem domu v Logatcu. Tekmovalni orkestri bodo morali izvesti tri skladbe, od katerih je ena predpisana. Ocenjevala jih bo tričlanska strokovna žirija. Na osnovi ocene žirije bodo sodelujoči orkestri za tekmovalni nastop lahko prejeli zlato, srebrno in bronasto listino ali priznanje za sodelovanje na tekmovanju. Tekmovanje bo gotovo pomenilo pomembno spodbudo za dvig kakovostne ravni pihalnih orkestrov, med katerimi imajo nekateri že več kot stoletno tradicijo, drugi pa so se z glasbo spoprijeli šele pred krat-kim. j_ ž. maja) in vrtci po približno -----------------------------—— 24.000 tolarjev, v Lendavi so Marjan Bradač: na šolah izplačali približno 15 tisočakov regresa in 24 v vrt- m /• § § Atonzmi Iji ne razmišljajo o pričakova- ----------------------------- nih počitnicah, pač pa vse bolj o stavki. Milena Tubolj Naibolisl napovedovalec usode je še vedno - plačilna lista. NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Jože Smole: DNEVNIK TITOVEGA SEKRETARJA JOŽE SMOLE je za osebnega sekretarja Josipa Broza prišel iz novinarskih vrst. Vse niti Titovih stikov so bile v njegovih rokah. Obšla sta ga le ARMADA in KOS. Jed je najokusnejša, kadar se zajema - s proračunsko žlico. Že cena toaletnega papirja dokazuje, da imamo gospodarstvo — »na kahli«. Razpok v gospodarstvu ni možno zakrpati - s »političnim cementom«. Odgovorni so tako dolgo streljali kotle,, da je za boj proti inflaciji - zmanjkalo municije. Najpogosteje želijo levji delež tisti, katerih odgovornost je - v znaku device. • WiUy Brandt - nemški krediti ali vojna odškodnina • Gadafi je pustil Tita čakati dve uri • Kdo je sesuval Staneta Kavčiča • Hlače je nosila Jovanka • Zakaj Stane Kavčič ni hotel v jugoslovanski politični vrh Cena knjige v prednaročilu je 420 SLI. Knjiga bo izšla v založbi ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kamor tudi pošljite naročila. Telefoni: (061) 321-255, 110-033, 311-956, 313-294 >4 NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)...... izvod(ov) knjige Dnevnik Titovega sekretarja Naročeno pošljite na naslov:........... Ulica, poštna štev., kraj:........... Ime m priimek naročnika:............. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju ..........................................i 1 * * * • • v • • v • ............... •• v ‘/ ■" ,"•