■780X9 6LASNIK LJUBLJANA, 3. JANUARJA 1958 ■Sr OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 1 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO O DELU OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LJUBLJANI OD 1. JAN. DO 30. SEPT. 1957 (Nadaljevanje) Zdravstveno varstvo Na območju okraja je danes 24 samostojnih (finančno) zdravstvenih domov oziroma postaj, 7 obratnih ambulant s stalnim zdravnikom in 11 obratnih ambulant s honorarnimi zdravniki. V sklopu zdravstvenih domov je tudi 26 zobnih ambulant in Zobna poliklinika v Ljubljani. Največja pridobitev v zdravstveni službi pa predstavlja nova poliklinika kot naj večja zdravstvena ustanova, ki je začela poslovati v letošnjem letu. Glede na to, da se navedenih zdravstvenih ustanov največ poslužujejo zavarovanci (od celotnega števila storitev odpade 954/o na za-urovance), je razumljivo, da sta zavod, kot tudi njegov samoupravni organ globoko zainteresirana, kako se zdravstvena služba razvija, ka- teri so njeni osnovni problemi, kakšna io kakovost izvršenih uslug itd. Medsebojni odnosi se torej niso mogli oziroma se ne morejo reševati samo z administrativnimi ukrepi, temveč je nujno, da obstaja tesna povezanost samoupravnih organov OZSZ in zdravstvenih ustanov. Tako danes v samoupravnih organih zdravstvenih ustanov sodeluje preko 40 članov Skupščine in uslužbencev OZSZ. Uspehi takšnega sodelovanja so že vidni, tako v boljši organizaciji zdravstvene službe, kvaliteti zdravstvenih uslug, kot tudi v gospodarskem upravljanju teh ustanov. Zainteresiranost OZSZ za kvalitetnejše delo zdravstvene službe sc zrcali tudi v finančni pomoči, ki presega 250 milijonov dinarjev. Izdatki za zdravstveno varstvo zavarovancev naraščajo iz leta v leto, kar potrjujejo sledeči podatki: I/diilki leto Znesek Indeks 1. 1011 Indeks 1. 1054 - 1953 1.113,778.241 100 81,26 1954 1.370,570.316 123,5 100 1953 1.394,212.234 125,17 101,72 1956 1.450.550.155 130,23 105,83 za finančnih in statističnih Preselitev poliklinike v podatkov za ambulantne storitve pove, da sc je število ambulantnih storitev sicer nekoliko zmanjšalo, izdatki na so kljub temu večji, in to z.a približno 30*/«. Zdravstveni domovi utemeljujejo, da je vzrok stalnega naraščanja 1 cen v povišanju plač zdravstvenemu osebju, podražitvi materiala, povečanju števila sistemiziranih delovnih mest in večji amortizaciji glede na boljšo opremljenost ambulant. Urez dvoma jo res, da je našteta razlaga podražitve storitev sprejemljiva, je pa tudi res, da bi se v marsikaterem zdravstvenem domu lahko znižali režijski stroški, ki so ponekod previsoki. Zdravstveni domovi so javne ambulante, katerih se lahko poslužujejo tudi nezavarovane!. Glede na to bi bilo razumljivo, da se celotni stroški amortizacije in re-1 ž.ijo delijo po Številu pacientov, kar pa se v praksi ne izvaja. Tako OZSZ v vkaikulironi storitvi plačuje celotno amortizacijo in režijske stroške. Tu razlika v močno industrijskih predelih ni bistvena, zato pn je večja v kmečkih predelih, kjer ie malo zavarovancev in več samoolač-nikov. Opaža se namreč, da plaču-i jejo zavodi za socialno zavarovalne storitve po višjih ecnnh. kot pa iih plačaieio nezavarovane osebe. Ker I se pričakuje, da se bo no ukinitvi j zdravniške privatne nrnkse število i samoplačnikov povečalo, je nujno čimprei določili tudi enotne cene za : samordačnike v vseli zdrav, ambulantah okraja. prostore je brez dvoma pridobitev, ki jo pozdravljajo vsi zavarovanci. Pregledi so hitrejši in kar jo še važnejše — kvalitetneiši. Res je. da so cene glede na boljšo opremljenost posameznih ambulant in večje število sposobnega medicinskega kadra višje, vendar smatramo, da so opravičljive glede na to, da kvalitetna zdravniška služba ni poceni. Glede na to, da posluje poliklinika v novih prostorih šele štiri mesece, stalne cene storitev in oskrbnih stroškov še niso bile določene. Vse do sedaj izvršene storitve se plačujejo v obliki akontacije, zato je OZSZ v sodelovanju s Svetom za zdravstvo 01.0 formiral posebno komisi io, ki ima nalogo, da pregleda predlagani cenik uprave Poliklinike in da ugotovi način honoriranja kliničnih zdravnikov. Komisija je s svojim delom že pričela. Zaradi tega sc pričakuje, da bo svoje ugotovitve oziroma svoi predlog kmalu predložila v potrditev Svetu z.a zdravstvo 01,0 oziroma Izvršilnemu odboru OZSZ Liuhljuna. Manjše število pregledov v letošnjem letu po vsej verjetnosti ni slučaj, temveč rezultat boljših prvih pregledov, kot tudi spremenjenega načina plačevanja uslug nekaterim zdravstvenim domovom. Naš OZSZ je namreč že leta 1956 pristopil k pavšalnemu občevanju zdravstvenih storitev (2 zdravstvena domova), v letošnjem letu pn io ta nočin plavanju razširil na 14 zdravstvenih domov ali 61 °/e vseh zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj na ozemlju okraju. Pavšalne pogodbe jamčijo zdravstvenim domovom in zdravstvenim postajam finančna sredstva za kritje vseh predstoječih izdatkov na 1 zavarovanca v določenem času, istočasno pa zmanjšujejo tendenco nekaterih zdravstvenih domov za zvišanjem števila storitev. Zdravstveni dom, ki je sprejel takšen način plačevanja storitev, nima razloga, (la hi stremel za čim večjim Številom pregledov, ker od tega nima nobenih koristi, ampak nasprotno, da je teh manj in du so istočasno kvalitetnejši. Preuranjeno bi bilo trditi — dosedanja izkustva so namreč še vedno premajhna —, da je pavšalni način plačevanja storitev najboljša oblika. Dejstvo je sicer, da je v prvih 9 mesecih t. 1. število storitev padlo, toda ni ugotovljivo, če je to že rezultat pavšalnega plačevanja. Letna analiza stanja po posameznih zdravstvenih domovih ho dala vsekakor točnejši odgovor. Ne glede na to, ali so sc uspehi žc pokazali ali ne, je že samo dejstvo, da iščejo primernejše oblike plačevanja zdravstvenih uslug, korak nnorej. Pavšalni način plačevanja zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev na nima zn cilj samo znižati število kurativnih posegov v ambulantah, temveč — kar je važnejše, du so zainteresira zdravstvene delavce zn preventivno dejavnost. Po podatkih, s katerimi razpolaga OZSZ. so nekateri zdravstveni domovi kot n. pr. ZD Moste. Z D Mengeš, ZD Borovnica in ZD Izigatoc pristopili k dobljenim nalogam pravočasno In učinkovito. Pri OZSZ obstaja že tri leta sklad, v katerega se stekajo in iz njega črpajo sredstva zn preventivo. Sklad upravlja skupščinski od- bor za preventivo. Naloge tega odbora z ozirom na velike potrebe po finančnih sredstvih na vseli sektorjih zdravstvene dejavnosti niso lahke. Da hi se sredstva, ki so sicer precejšnja, vendar z ozirom na veliko potrebe malenkostna, pravilno razdelila, odbor tesno sodeluje s Svetom za zdravstvo OLO Ljubljana. Tako je bilo v zadnjih 3 letih uporabljeno za izboljšanje zdravstvene službe okrog 43 milijonov dinarjev, za masovne akcije (fluoro-grafiranje, cepljenje proti poliomie-litisu) 10,500.000 din, za okrevanje zavarovancev, vajencev, mladine, zdravstvene (dietične) menze in za organizacijo šolskih kuhinj 54,5 milijonov din. Iz sklada za preventivo je bilo porabljeno tudi 21 milijonov za izboljšanje HTZ službe v podjetjih, za vzgojo kadrov in za nagrajevanje podjetij oziroma vseli, ki so se posebno izkazali pri delovni zaščiti. Zavod je odvedel tudi 7 milijonov dinarjev Republiškemu zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, gradi klimatsko okrevališče za zavarovance iz vse republike. Za dograditev doma prispevajo vsi zavodi v Sloveniji. Ta dom bo predvsem namenjen zavarovancem, ki bolehajo na dihalih in kožnih boleznih. Zavod je del precejšnja sredstva tudi za gradnje zdravstvenih domov v okraju. Celoten znesek 25,200.000 dinarjev je uporabljen za ureditev Dečjega doma v Ljubljani, Zdravstvenega doma v Litiji, Centralnega otroškega dispanzerja,Zdravstvenega doma Vič, Borovnica in Ivančna gorica, Lekarniške postajo na Grosupljem, v Ivančni gorici in Medvodah, TBC dispanzerja v Domžalah. za OI roško okrevališče na Debelem rtiču, za Otroško okrevališče Beli križ in za nabavo rešilnega avtomobila zdravstveni službi v Loški dolini itd. V letošnjem letu je preventivni odbor pri OZSZ v sodelovanju s Svetom za zdravstvo OLO Ljubljana zbrana sredstva za preventivo usmeril tako-le: prvi pregledi zavarovancev....................... okrevanje otrok................................... okrevanje vajencev................................ anketiranje zdravstvenega stanja.................. za razvoj HTZ službe.............................. fluorografiran ie................................. akcija zn cepljenje proti poliomielitisu.......... pomoč obratnim ambulantam......................... okrevanje zavarovancev . .................... štipendiranje zdravstvenega kadra................. gradnja doma zavarovancev......................... za preventivno dejavnost zdravstvenih domov . . iKidporn zdravstvenim menzam...................... finančna pomoč zdravstveni službi................. finančna pomoč množičnim organizacijam ZB in VVI 788.000 din 7.000. 000 ,. 2.000. 000 „ 373.000 „ 1.350.000 „ 200.000 ,. 4.375.000 „ 1.500.000 ,. 5.000. 000 2.000. 000 7.000. 000 „ 3.000. 000 „ 3.500.000 „ 7.000. 000 „ 1.000. 000 ., Med nalogami, ki iih izvaja OZSZ v tem letu, je vsekakor treba omeniti tudi zobozdravstveno akcijo v občini Ivančna gorica, Kamnik in Cerknica. V tej akciji je bilo pregledanih skupno 964 predšolskih in šolskih otrok. Ta preventivna akcija je še vedno v teku in bo zajela tudi nekatere druge pasivne predele okraja. Zavod in njegovi družbeni organi se že ves čas zavedajo, da je predvsem važno utrditi zdravstveno stanje naših otrok, zato radi pomagajo, ko gre zn preventivne akcije, kot so na primer okrevanje pred- šolske in vajenske mladine in slično. Vsota 9 milijonov, ki jih je dal OZSZ Ljubljana v letošnjem letu za te namene, prejšnjo potrditev potrjuje. Sredstva so bila dodeljena koordinacijskemu odboru pri SZDL OI.O. ki je s tem prispevkom omogočil, da je bilo v letošnjem letu poslano na okrevanje 3000 otrok in vajencev več kot v lotu 1956. Izdatki za zdravljenje v Kliničnih bolnicah predstavljalo 43«/» vseh izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje. V tem letu so cene oskrbnih stroškov ponovno n n ra s- STRAN 2 GLASNIK le, in sicer zu 14 %, d očim se je število oskrbnih dni povečalo za 7 %. Povečala se je tudi povprečna ležalna doba, in sicer za 11 %. Upravni odbor Kliničnih bolnic si je v letošnjem letu predvsem prizadeval, da bi izboljšal oskrbo oziroma prehrano bolnikov. Zadevna anketa med bolniki priča, da so pacienti zadovoljni s preskrbo, kot tudi z zdravniško nego. Poseben problem za Klinične bolnice predstavlja velika fluktuac«! nižjega medicinskega in pomožnega osebja, ki jo povzročajo predvsem nizke plače in pomanjkanje stanovanj. Upravni odbor bolnice sc trudi, da bi izboljšal materialne pogoje svojih nižjih uslužbencev. Prav bi bilo, da ga pri tem podpro tudi pristojni oblastni organi. Na skupnem sestanku samoupravnih organov OZSZ in Kliničnih bolnic, ki je bil sklican na iniciativo zadnjih, so se ponovno potrdilu enotna stališča obeh samoupravnih enot v vseh vprašanjih in ukrepih, ki imajo za cilj izboljšati zdravstveno oskrbo zavarovancev. V devetih mesecih tega leta je bilo izstavljenih le 4% več receptov kot v istem času lanskega leta, izdatki pa so večji za 29 %. Kontrolna služba pri OZSZ je ugotovila, da se nekatera zdravila delno nepotrebno predpisujejo ali pa v prevelikih količinah. Bistveni razlog tako naglega skoka izdatkov leži v zvišanju cen zdravil in v vse večji uporabi antibiotikov, ki so razmeroma dragi. Slednje dokazuje, da so odveč kakršnekoli trditve, češ da zavarovanci na recepte ne dobijo dobrih zdravil. Zavod ne omejuje zdravnikov pri predpisovanju zdravil, ki so odobrena s predpisi. Zeli samo, da se zdravniki teh predpisov držijo. Klimatsko, kopališko zdravljenje je v letošnjem letu koristilo večje število zavarovancev in upokojencev kot kdajkoli v predivih h-'"' kar je razvidno iz tega, da sc je število oskrbnih dni dvigmio za medtem ko so narasli stroški za 35 %>. Zavod je prejel 4191 predlogov za zdravljenje, od katerih je bilo odobrenih 3243 kot nujnih. 221 predlogov pa je bilo odobrenih kot koristnih. Razen tega je pediatrična komisija pri OZSZ obravnavala 1885 predlogov za zdravljenje otrok, od Katerih je bilo 1540 odobrenih kot nujnih, v 136 primerih je komisija smatrala, da je zdravljenje koristno. Analiza strukture zavarovancev, ki so koristili zdravljenje, dokazuje, da je v letošnjem letu bilo na zdravljenju mnogo več delavcev kot prejšnja leta. Zato so odpadli tudi očitki, da imajo prednost uslužbenci pri koriščenju kopnllško-klimnt-skega zdravljenja. V teku letu je prišla posebno do izraza nezadostna kapaciteta kopaliških in klimatskih okrevališč, ki niso mogla pravočasno sprejeti na okrevanje vseh zavarovancev, na drugi strani pa se je ponovila težnja (sicer v nekoliko manjši meri) zdravstvenih delavcev, da namreč predlagajo zavarovance za zdravljenje le v poletnih mesecih. Noša zdravstvena služba sc še vedno ne more otresti mišljenja, da j c kopališko in klimatsko zdravljenje koristno samo v sezonskih mesecih. Ugotovljeno ie, da je efekt zdravljen in v zimskem času v večini zdravilišč nrav tako dober. To pa seveda ne vel in zn obmorska okrevališča, (""e je torej temu tako, hi bilo prav, da bi zavarovanci koristili zdravljenje preko vsega kt4. Na ta način pritisk v poletnih mesecih ne bi bil tolikšen, na drugi strani pa bi odpadlo nepotrebno godrnjanje zava- rovancev, ki ne pridejo pravočasno na vrsto. V letošnjem letu je evidentiranih mnogo več zobnih storitev kot v prejšnjih letih. Istočasno so narasli tudi izdatki, in sicer za 30 °/o. Razlog povišanja so večje plače zdravstvenega osebja, velik porast cen zobo-tehnienemu materialu itd. Istočasno je bilo formiranih pet novih ambulant, kur izkazuje tudi povečanje storitev. V finančnem pogledu zobne ambulante še vedno povzročajo precejšnje težave. Večina njih je namreč pasivnih kljub temu, da so sc cene storitev dvignile v teku enega leta za 10 do 15 %. Osnovni problem je še vedno vprašanje pravilnega nagrajevanja, ki naj stimulativno vpliva na kvaliteto in kvantiteto dela. Pričakuje se, da bodo pristojni organi kmalu in zadovoljivo rešili tudi ta dolgoletni problem. Zobozdravstveni službi in njenim težavam OZSZ že dalj časa posveča posebno skrb. Glede na to, da so bili zavarovanci nezadovoljni z izvršenimi zobnimi storitvami, je formiral posebno strokovno komisijo, ki ima nalogo kontrolirati izvršena zobna delu. Posebno aktualno je še vedno nezadostno število zobnega zdravstvenega osebja in javnih zobnih ambulant, kur ima za posledico, da morajo zavarovanci v nekaterih ambulantah zelo dolgo čakati na vrstni red in seveda upravičeno kritizirajo. Pričakuje se, da se bo stanje po ukinitvi zasebne zobne zdravstvene prakse izboljšalo. Do zaključka meseca septembra je bilo na zasedanjih zdravniških komisij OZSZ pregledanih 7463 zavarovancev. Na kontrolne preglede so bili vabljeni zavarovanci, katerih delanezmožnost ie biln daljša od enega meseca. Zdravniške komisijo zasedajo na sedežu OZSZ in sedežih njegovih podružnic. Glede na to, da v letošnjem letu sodelujejo pri zdravniških komisijah predvsem zdravniki, ki so uslužbenci OZSZ (3), sc je kriterij ocenjevanja delovne zmožnosti zavarovancev poenotil tako, da so s tem odpravljene napake, ki so se ponavljale v prejšnjih letih, ko ie sodelovalo v komisijah večje število zdravnikov. Zdravniki kot uslužbenci OZSZ na ne sodelujejo samo na zasedanjih zdravniških komisij. temveč tudi sproti pregledujejo in analizirajo stalež bolnikov v posameznih ambulantah. Umestni kontrolni pregledi staleža bolnih so se pokazali kot zelo koristni tako v pogledu ugotavljanja event. izrabljani kot tudi v pogledu strokovnega knnsultiranja z ločečimi zdravniki. S tem je med OZSZ in zdravstvenimi domovi vzpostavljeno tudi prepotrebno sodelovanje s strokovne strani, katerega smo v prejšnjih letih pogrešali. Za OZSZ je poseben problem, ki je prišel povsem do izraza v tekočem letu. in ga predstavi in io zdravniški obiski na domu in plačevanju teh obiskov. Odkar se je namreč zvišala cena bolniških obiskov od 80 na 120 oziroma 220 dinarjev, število obiskov stalno narašča. To dokazujejo naslednji podat'-i: v devetih mesecih leta 1956 je OZSZ evidentiral 5<54? obiskov, stroški pa so znašali 15 207.264 din. V istem času letošnjega leta pa ie jul n 6t4to obiskov v vrednosti 23 205.360 dinariev. V tekočem letu ie bilo torej evidentiranih 9.877 obiskov več ali 18%. Porast ie predvsem občuten v Ljubljani. kier se ie dvignil za 23%. V merilu okraja še vedno ni urejeno nagrajevan ie zdravniških po-setnih služb na domovih Glede na to je Svet zn zdravstvo 01,0 poslal vsem svetom zn zdravstvo pri občinah priporočilo, ki noi ga upoštevajo pri ureditvi te službe na območju občine. Prav tako bi bilo potrebno rešiti s sklepi občin način plačevanju zdravniške pripravljenosti oziroma dežurstva v zdravstvenih domovih. Pričakovati je, da bo število obiskov na domu naraščalo, kar je razumljiv!). Vendar bi bilo prav, da bi upravni odbori zdravstvenih domov že v začetku preprečili vsako možnost, da bi si posamezni zdravniki na ta način večali dohodke. Zaradi onemogočanja izkoriščanju staleža delanezmožnih oziroma da bi se bolni zavarovanci držali bolniškega redu, ki ga predpisujejo zdravniki, je pri OZSZ in njegovih podružnicah že dalj časa organizirana bolniška kontrolna služba, luko so kontrolorji bolnikov do 30. septembra obiskali 12.835 bolnikov in ugotovili, da se 357 bolnikov uli 2,77 odstotka ni držalo bolniškega reda, vslcd česar so bili izločeni iz staleža bolnih. Kontrolorji namreč vse bolnike, ki kršijo bolniški red, prijavljajo lečečim zdravnikom, kar je v večini primerov zadosten razlog za izločitev iz staleža. Prednost kontrolorjev pa ni samo, da odkrivajo kršitelje oziroma tako imenovane simulante, temveč da ugotavljajo tudi socialne pogoje bolnikov, o čemer obveščajo zdravnike, Razen tega so v tesnih stikih s podjetji, katera obveščajo o vedenju njihovih članov kolektiva. Vsled tega je kontrolna služba pri podjetjih in zdravnikih, ki jim je v interesu red in disciplina, ugodno sprejeta, in to tudi finančno podpirajo, llednu kon-torla bolnikov je razen navedenega prav gotovo tudi prispevala, da je padel stalež bolnikov v povprečju od 4,61 % nu 4,21 °/o. Zavedajoč se važnosti zdravstvene in delovne zaščite naših delavcev v podjetjih je OZSZ posvetil vso pozornost obravnavanju problemov liigiensko tehnične zaščite, tako na zasedanjih skupščne OZSZ kot na zasedanjih skupščin podružnic, V letu 1957 je bilo na novo ustanovljenih 40 komisij HTZ v 40 podjetjih, tu k o da obstajajo v okraju sedaj te komisije že v 310 gospodarskih organizacijah. V lanskem letu jc aktivno delovalo 90 HTZ komisij, v letošnjem letu pa sc je pokazalo, da jc aktivnejše zanimanje zn problematiko DIV, $e pri 150 komisijah.^Za večjo spodbudo delavcem, da sc varujejo nesreč pri delu in skrbijo za. svoje zdravje, je OZSZ izdal 10.000 lepakov in jih razdelil gospodarskim organizacijam. V sodelovanju z Okrajnim sindikalnim svetom in Svetom zn delo OLO, so bila poslana vsem delavskim svetom podjetij pisma (2000). v katerih so bila vodstva podjetij opozorjena, da pod vzamejo vse tehnične in zdravstvene ukrepe za zavarovanje delavcev pred nesrečami. Zavod je organiziral v prvi noloviei tega leta 62 seminarjev HTZ, katerim jc prisostvo- valo preko 3000 preddelavcev, mojstrov in inženirjev. Predavanja na teh seminarjih so bila v veliki večini spremljana s predvajanjem filmov. Takih filmov je bila prikazanih 489 pri 159 kinopredstavah, ki se jih je udeležilo preko 10.000 gledalcev. Razpisan je bil tudi nagradni natečaj za izdelavo priročnika o načinu dela in o organizaciji HTZ v gospodarskih organizacijah. Pri natečaju je sodelovalo 7 tovarišev. Elaborati, izdelani na osnovi tega natečaja, predstavljajo precejšen, čeprav nepopoln prispevek k izgradnji sistema dela HTZ v podjet-ih in predstavljajo osnovo za izde-avo bodočega pravilnika HTZ. Zavod je nagradil štiri najboljše elaborate. ostale pa odkupil, z namenom, dn jih razmnoži in razpošlje gospodarskim organizacijam, ki naj hi jih koristile, istočasno pa izrekle svoje pripombe oziroma predloge za dopolnitve. Zbrane pripombe in predlogi hi izpopolnili pravilnik, talen da hi ta zajemal poleg nalog, ki jih imajo gospodarske organizacije, tudi naloge zdravstvene službe, ljudskih odborov in ostalih organov, ki sodelujejo pri organizaciji varnostne službe pri delu. Komisija HTZ pri OZSZ jo ob sodelovanju organov inšpekcije dela pregledala 200 podjetij, ki izkazujejo nadpovprečni bolniški stalež, porast števila nesreč pri delu, istočasno pa ie uredila tudi pomoč komisijam HTZ v teh podietjih. V primerih, ko so organi OZSZ, inšpekcije dela in sanitarne inšpekcije ugotovili, da se podjetja premalo brigajo za varnost pri delu in zu zdravstveno stanje svojih delavcev oziroma, dn niso izvršili varnostnih ukrepov, ki jih je predpisala inšuekcija delo. so za vsa takšna podjetja predlagali predpis dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Dodatni prispevek je bil prednisnn 18 podjetjem. Hkrati pa je OZSZ nagradil 11 podjetij, ki so pokazal') posebno prizadevanje za službo HTZ in jim je v letu 1956 uspelo znižati število nesreč pri delu. Te nagrade so bde podeljene na letni skupščini OZSZ. Kljub vsem prizadevanjem OZSZ in nekaterih podjetij za znižanje številu nesreč, nam do sedaj ugotovljeni statistični podatki kažejo, da so nesreče tako po absolutnem številu, kakor tudi glede na izgubljene delovne dneve porasle. Podatki za čas od 1. januarja 1956 do 30. septembra 1956 in 1957 so naslednji: v navedeni dobi leta 1956 je bilo 6631 nesreč pri delu, leta 1957 pa 8005. Če vzamemo za leto 1956 indeks 100, znaša število nesreč v letu 1957, ob v pošte vati ju porasta števila zavarovancev, 115,5. Število izgubljenih delovnih dni (stalež) zavarovancev zaradi bolezni (brez porodnic) in zaradi nesreč pri delu je bilo v prvih treh četrtletjih leta 1956 in 1957 naslednje: v breme zavez, prisp. v breme soc. zavar. Skupaj znrncti - Absol. Ramo zaradi Absol. vsuli bolrzni porast nesreč pri delu porast i -IX. ss i.-tx. n t.-ix. % l.-IX 57 280.018 300.080 7 °/o 35.615 45.941 11,0% 556.688 628.331 12% 65.436 83.202 18.0% Skupaj 836.736 928.414 10% 104.051 128.143 17,2% Pri tem ie znašal odstotek bolniškega staleža zaradi bolezni v prvih devetih mesecih leta 1956 3.70-%, v letu 1957 pa 3 68 % (brez porodnic), zaradi nesreč pri delu pa leta 1956 0,46%, leta 1957 pa 0 51%. Stalež zaradi bolezni se je v letošnjem letu nekoliko znižal, zaradi nesreč pa še vedno narašča. Če računamo zn normalni povprečni celokupni stalež v okraju odstotek 3.5. je leta 1957 preseglo to povprečje 186 zavezancev prispevka, izpod povprečja pa jih ie bilo 185 Izdatki OZSZ za izplačana nadomestila p'nče zaradi nesreč pri delu so znašali leta 1956 din 20.5 milijona, v letu 1957 pu preko 28,5 milijona. To pn je le man jši del gospodarske škode, ki je posledica nc- GLASNIK ' STKAN 3 sreč pri delu. Veliko večja škoda nastaja zaradi izgubljenih delovnih dni v proizvodnji. Narodni dohodek Bc zaradi nesreč pri delu zmanjša vsako leto za več milijard. Po panogah gospodarstva se je v tem času število nesreč gibalo takole: v industriji je zabeležen porast za 10°/o, kmetijstvu in gozdarstvu 17,7 %>, gradbeništvu 26,5 %>, v železniškem prometu 14,2 %, v ostalem prometu 23.5“/«, v trgovini 12,2% in v ostalih dejavnostih 24,3%. Padlo je število nesreč samo v zasebnem sektorju in sicer za 5,9%. Največji 1 Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 16., 71., 73., 74., 77., 90. in 92. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. 29/54), 11., 12. in 13. točke razdelka X., 2. poglavja priloge J/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Urad-, ni list FLRJ št. 34/55), 1. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ št. 1/57) in 3. člena Zakonu o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58/55) je sprejel Občinski ljudski odbor Grosuplje na 23. redni seji dne 18. oktobra 1957 ODLOK o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin na sklade in njihovi uporabi 1. člen Najemnina za stanovanjske prostore se določi glede na število točk in površino stanovanja. Cena posamezne točke na 1 m* stanovanjske površine se določi na 0,30 din za stanovanjska okoliša Grosuplje in Šmarje, zn vse ostale stanovanjske okoliše pa na 0,25 din. 2. člen Pri izračunavanju najemnine po prejšnjem členu se ne upošteva površino so!) nad 30m*, kuhinj nad 20m* in hodnikov v stanovanju nad 20 m*. 3. člen Uživalci stanovanj v hišah, vključenih v stanovanjsko skupnost, pla-| čujejo za unorabo zelen jadnih vrtov, i ki pripadajo posameznim hišam, po-j sobni letni prispevek, in sicer: za zemljo 1. in 2. bonitetnega 1 razreda 3 din za m*; ] za zemlio 3. in 4. bonitetnega j razreda 2 din za m*; S za ostalo zemljo 1 din za m*. Za unorabo sadovnjakov pa se plačuje letni prispevek 15 din za m*. Lastniki hiš, ki niso v stano-| vanjski skupnosti, zaračunavajo k najemnini prispevek zn uživanje zelen jadnih vrtov in sadovnjakov po gornji tarifi. Prisoevek zn uporabo vrtov pri hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, se obravnava tako kot naiemninn zn stanovanja ter sc razdeli v sklade po enakih načelih. 4. člen Zasebnemu lastniku hiše. ki le vključena v stnnn»r>nj«i"' —----‘ se pred razdelitvijo najemnine v sklade izplača del mesečne najemnine od hiše: ' porast nesreč v industriji je v lesni stroki, kjer znaša 17,7%, doeim se število nesreč v kovinski stroki ni povišalo. Če primerjamo nesreče po posledicah, je bilo letos- za 14,4 % težkih nesreč več kot lansko leto. Število smrtnih nesreč se je povišalo za 3. Poseben problem so nesreče, ki se pripete na poti na delo in z dela, katerih je bilo letos 48% več kot lani. Podoben primer so nesreče, ki sc pripete pri nadurnem delu; teh je letos za 29 % več kot lani. 1. do 10.000din — 10%; 2. od 10.000 do 50.000 din — 7%, toda ne manj kot 1000 din; 3. nad 50.000 din — 5%, toda ne manj kot 3500 din in ne več kot 6000 din. 5. člen Zasebnemu lastniku, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko določi svet stanovanjske skupnosti po predlogu sveta za zdravstvo in socialno varstvo občine Grosuplje višji del mesečne najemnine, kot je določen v prejšnjem členu, vendar ne preko 50% najemnine od hiše. Zoper določitev dela najemnine, ki gre lastniku po tem členu, je dopustna pritožba na Občinski ljudski odbor. 6. člen Najemnina se razdeli: a) 60% v amortizacijski sklad; b) 20 % v sklad za vzdrževanje hiš; c) 20% v sklad za hišno upravo. 7. člen Uprava stanovanjske skupnosti odvaja mesečno iz amortizacijskega sklada v kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš pri občinskem ljudskem odboru 20% tistega dela najemnine, ki se plačuje v amortizacijski sklad. 8. člen Od najemnine za poslovne prostore v hišah, ki so splošno ljudsko premoženje, last družbenih in zadružnih organizacij ter v zasebnih hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja Uprava stanovanjske skupnosti v kreditni sklad za zidanje stvanovanjskih hiš 50%, drugih 50% po se razdeli v sklade po 6. členu tega odloka. 9. člen Zasebni lastnik hiše, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost in v kateri so poslovni prostori, odvaja v kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50% od najemnine za poslovne prostore. Prav tako sc odvaja ta odstotek od najemnine za ostale poslovne prostore, ki sc uporabljajo izven stanovanjskih hiš v poslovne namene. 10. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje zaradi prekrška, kdor ne odvaja vplačane najemnine v sklade po 6., 7., 8. in 9. členu tega odloka. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 01/1-1809/1. Grosuplje, dne 18. oktobra 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Anton Janežič 1. r. Gibanje števila nesreč pri delu je v tesni zvezi z intenzivnostjo dela in s povečano storilnostjo pri delu. Na porast nesreč pri delu brez dvoma deluje tudi 100 % nadomestilo plače, kajti marsikatera nesreča izven dela je prav zaradi tega prijavljena kot delovna nesreča. Največ nesreč se pripeti mladim delavcem do 20. leta starosti. Leta 1956 je na take zavarovance odpadlo 19%, letos pa 22% vseh nesreč pri dčlu. (Nadaljevanje sledi.) Potrditev k temu odloku je dal OLO Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zim ra proizvajalcev dne 27. decembra 1957. OBČINA IVANČNA GORICA 2 Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odbo. (Ur. list LRS št. 19/52), 2. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ štev. 1-4/57) in Odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Ur. 1. FLRJ št. 27/57) je občinski ljudski odbor Ivančna gorica na seji dne 3. septembra 1957 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Ivančna gorica 1. člen Besedilo 1. člena Odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Ivančna gorica se spremeni in se glasi: »Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga imajo na območju občine Ivančna gorica, trgovska podjetja, trgovine, prodajalne proizvajalnih organizacij, prodajalne zadrug in zadružnih organizacij, zasebni proizvajalci alkoholnih piiač ter gostinska podietjn in gostišču socialističnega sektoria od prometa z alko-kolnimi pijačami.« 2. člen 4. Člen se spremeni in se glasi: »Občinski prometni davek od prometa na drobno po tem odloku sc plačuje: 1. Od prometa v trgovini in obrti, izvzemši od prometa z alkoholnimi pijačami, po stoonii 2%. 2. Od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in od prometa z alkoholnimi pi inčami v gostinskih podjetjih in gostiščih- socialističnega sektoria, po stopnji 10%. 3. Od prodaje alkoholnih pijač na drobno po individualnih proizvajalcih, po stopnji 15%.« 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 20. junija 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Stone Keber 1. r. Soglasie k temu odloku je dni Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 2. skupni seji dne 27. decembra 1957. OBČINA LITIJA 3 Na podlagi 2. odstavku 15. člena, 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih TTr. list LRS št. 19/52), 2. člena Ui.ube o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davku (Uradni list FLRJ št. 1/57) in odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Ur. list FLRJ št. 27/57), je občinski ljudski odbor Litija na svoji 30. redni seji dne 22. oktobra 1957 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Litija, tako 'n se prečiščeno besedilo odloka glasi: 1. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno: a) trgovska podjetja na drobno, in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo; b) trgovine; c) prodajalne trgovskih podjetij na debelo: č) prodajalne proizvajalnih organizacij; d) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; c) komisijska podjetja in trgovine; f) obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo za tisti del prometa, ki ga imaio naravnost s potrošniki; g) zasebni proizvajalci alkoholnih pijač; h) gostinska podjetja in gostišča socialističnega sektorja od prometa z alkoholnimi pijačami. 2. člen Občinski prometni davek se ne plačuje: a) od prometa na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) od prometa proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno; c) od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami. vsemi drugimi vrednotnicami, časniki, revijami, knjigami in obrazci uradne izdaje; č) od prometa z živilskimi potrebščinami; i d) od prodaje tobaka, tobačnih izdelkov, vžigalic in kuriva; e) od prometa z avtomobili (osebnimi, avtobusi in kamioni); f) od prometu z oficirsko opremo 'uniforme in njenih posameznih delov). 3. člen Kot živilske potrebščine, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo prehrambeni proizvodi iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948 iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov z. izjemo alkoholnih pijač. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku sc plačuje: a) od prometa v trgovini, izvzemši od alkoholnih pijač — 2%; b) od prometa z alkoholnimi pi« jačami v trgovini — 10%; Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA GROSUPLJE Glasnik c) od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih socialističnega sektorja od dosežene prodajne cene — 10%. 5. člen Če se iz poslovnih knjig gospodarsko organizacije, ki je vezana plačilu tega davka, ne more ugotoviti promet ldaga, ki je zavezan plačilu tega davka, lahko občinski odbor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega davka od celokupnega prometa, ki ga je tista gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodajo tega blaga, z izjemo alkoholnih pijač. 6. člen Uredba o prometnem davku (Ur. Ust FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ ■št. 2/54) in navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje uredbe o propietnem davku (Uradni list FLRJ št. 4/55), uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ Št. 33/55 in št. 25/57) veljajo tudi za pobiranje občinskega prometnega davka od prometa na drobno. 7. člen Tolmačenja za izvajanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Litija. 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, uporablja pa se od 20. junija 1957. Litija, dne 22. oktobra 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Stanislav Pungerčar I. r. Soglasje k temu odloku je dal Okrajni ljudski odbor Ljubljana na .2. skupni seji dne 27. decembra 1957. Živali, ki bi pri cepljenju dale pozitivni rezultat, mora veterinar-cepitelj označiti po navodilih strokovno nadrejenih organov. Po veljavnih predpisih mora cepitelj poskrbeti čimprejšnjo neškodljivo odstranitev okuženih živali iz hlevov. Po odstranitvi okuženih živali se izvrši predpisana razkužba hleva. Če okužena žival ne hi bila v z odločbo določenem roku odstranjena iz hleva, izgubi lastnik pravico do odškodnine. Lastniku neokuženih živali izda veterinar-cepitclj potrdilo o negativnem rezultatu tuberkulinizacije. Lastniki novonabnvljenc živine morajo imeti potrdila o negativnem rezultatu tuberkulinizacije. Če takega potrdila nimajo, morajo poskrbeti, da se živina tuberkulini-zira v roku 14 dni po nabavi. Kršitev določbe iz 1. točke te odredbe sc kaznuje po določilih 72. čl. Temeljnega zakona o varstvu živali pred živalskimi kužnimi boleznimi. Za izvedbo upravno-kazen-skega postopka po tej odredbi je pristojen sodnik zu prekrške OLO L j ubljanu. 8. Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 03/4-5666/1-57. Datum: 6/12-1957. Predsednik Obl.O: Ignac Voljč 1. r. Predsednik sveta za kmetijstvo inž. Milan Rovan 1. r. 0BČ3NA MEDVODE 2. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno se ne plačuje: a) od prometa na proizvode, za katere sc po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) od prometa proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene cene na drobno; c) od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami, vsemi drugimi vrednotnicami, časniki, revijami, knjigami in obrazci uradne izdaje; č) od prometa z živilskimi potrebščinami; d) od prodaje tobaku, tobačnih izdelkov, vžigalic in kuriva; e) od prometa z avtomobili (osebnimi, avtobusi in kamioni); f) od prometa-z oficirsko opremo (uniformami in njenimi posameznimi deli). 3. člen Kot živilske potrebščine, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo prehrambeni proizvodi iz panoge 127 začasne nomenklature Zvezne planske komisije iz leta 1948 iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov z izjemo alkoholnih pijač. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje: a) od prometa' v trgovini, iz-vzeinši od. alkoholnih pijač — 2°/o; b) od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini — 10%; e) od prodaje alkoholnih • pijač vina in žganja na drobno po individualnih proizvajalcih — 15%; č) od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih socialističnega sektorja od dosežene prodajne cene — 10%. 9. člen In odlok volja od objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 20. junija 1957. St. 03/1-1277/1. Medvode, 16. oktobru 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc Mravlje 1. r. Soglasje k teinu odloku je dal Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 2. skupni seji dne 27. XII. 1957. OBČIMA MORAVČE 6. Nu podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 2. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ st. 1-4/57) in odredbe o na j višji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blagu, ki so izvzete od tega davka (Ur. list FLRJ št. 27/57) je občinski ljudski odbor Moravče na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 5. novembra 1957 sprejel ODLOK » spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Moravče, 0BČGNA LJUBIJANA-Vič Nu podlagi 5. in 47. členu Temeljnega zakona o varstvu živali pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ št. 24-291/54) in v zvezi 2. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371/55 in priloga 1/A - 1/G - XI.I1, tč. 2, 4 in 26) izdaja Svet za kmetijstvo Obl.O Ljubi jnna-Vič po sklepu, sprejetem na seji dne 27. novembra 1957 ODREDBO o obveznem zatiranju goveje tuberkuloze na območju ()bLO Ljubljana-Vič 1. Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze pri goveji živini ter varstva ljudskega zdravja se mora na območju občine preiskati na tuberkulozi vsa goveja živina, stara nad en mesec. Preiskavo opravi občinski veterinar z razpoznavnim cepljenjem (tuberkulinizucija), ki se mora izvršili v skladu z najnovejšim! ugotovitvami veterinarske znanosti in po navodilih svojih strokovno nadrejenih organov. Tuborkulinizacija živine se opravi po hlevih, 3. Tuborkulinizacija in pregled živino se opravita zu lastnika živali brezplačno. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 2. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 1-4/57) in Odredbe o naj višji stopnji občinskega prometnega davka ((Jr. list FLRJ št. 27/57) je Občinski ljudski odbor Medvode na svoji 23. seji 16. oktobra 1957 sprejel ODLOK o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Medvode 1. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga opravijo na območju občine Medvode: a) trgovska podjetja, Izvzemši od prometa na debelo; b) trgovine; c) prodajalne trgovskih podjetij na debelo; č) prodajalne proizvodnih organizacij; d) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; e) komisijska podjetja in trgovine; f) obrtna podjetja in delavnice, in sicer zn tisti del prometa, ki ga imajo naravnost s potrošniki; g) zasebni proizvajalci alkohol- • n ih pijač; h) gostinska podjetja in gostišča socialističnega sektorja od prometa z alkoholnimi pijačami. 5. člen Individualni proizvajalci pluču-jejo prometni davek od alkoholnih pijae ob prejemu dovoljenju za prodajo alkoholnih pijač, ki jih naknadno pripeljejo za prodajo, so pa dolžni vložiti prijavo pri pristojnem finančnem organu v štiriindvajsetih urah po dospetju in v istem roku plačati tudi davek. 6. člen Ce se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka, ne more ugotoviti promet blaga, ki jo zavezan plačilu tega davka, lahko občinski ljudski odbor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega davku od celokupnega prometa, ki ga je d o tiču a gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodajo tega blaga, z izjemo alkoholnih pijač. 7. člen .. 0 prometnem davku (Ur. list H.RJ št. 55/53) z vsemi spremembami in dopolnitvami, navodila ™ izvajanje uredbe o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 2/54) s spremembami in dopolnitvami, uredim o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53) in uredba o pobirali iu dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. list FLR J št. 19/56) veljajo smiselno tudi glede občinskega prometnega davka od prometa na drobno. 8. člen Iolmačen ja in navodila zu izvrševanje tega odloku izdaja pristojni svet Obl.O. J Vkebinn Poročilo o delu Okrajnega zavoda za ao-cialno zavarovanje v I jnMjani od I. ja-minrja do 10. Nopteinhrn |'J17 (hudnl in-v n ii j o). 1 Odlok o slanama jaki larifi, razdelitvi ottnT^ro".;,,^:"................ ....... 2 Odlok o »nromembah in dopolnitvah odloka o obči n akeni prometnem ilavk.....I „ro- na drobno občine Ivančna gorico. ’ Odlnk o spremembah in dopolnitvah odloka n občinskem promolnom davku od prometa na drobno občine I.iti ja. 4 Odredba o obveznem zatiranin goveje tuberkuloze občine I.jiibljana-Vič. * Odlok o občinskem prometnem davku od prometa nu drobno občine Medvode. 6 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka n občinskem prometnem davku od pro-mola na drobno občine Moravče. t. člen Besedilo t. člena odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Moravče (»Glasnik«, uradni vestnik OLO Ljubljana, št. 79/56) se spremeni in se glasi: »Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki J ga imajo na območju občine Moruv- ' če,.trgovska podjetja, trgovine, prodajalne proizvajalnih organizacij, prodajalne zadrug in zadružnih or- i ganizaci j, zasebni proizvajalci ulko- . bolnih pijač ter gostinska podjetja in gostišča socialističnega sektorja od prometa z alkoholnimi pijačami.« ( 2. člen V 4. členu odloka se zn točko e) dodu nova točka d), katere besedilo se glasi: »od nromefa alkoholnih Pijač v gostinskih podjetjih in gostiščih socialističnega sektorja od dosežene prodajne cene 1(>%«. 3. člen Tu odlok velja od dneva objave »Glasniku«, uradnem vestniku M.O Ljubiiana. iioorablja pa se od