^dil«K	S). VII1933
i- _ Požtotna plačana t gotovini._&HAJA	VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO._...,y_,, kttt,--čtertlkiDi. 1*C
‘TRGOVSKI LIST
!	Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
o' _	____________________________________
■j* Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'h leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. 1# Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
[ji Leto XVI.	V	Ljubljani,	v	torek, dne 4. julija 1933.	štev.	74.
a
hoc s šaMoHsUitn froitnovaH+etn tcywUte
V naSem javnem življenju vedno bolj I Prevladuje šablonsko naziranje. Vsaka stvar, pa tudi vsak poklic se presoja že Po čisto izdelani šabloni. če se na pri-a Pier govori o kmetu, potem je takoj tu v. ^blona o agrarni državi in njeni dolžil Posti, da skrbi za ta steber države, če f govori o delavstvu, potem je takoj tu K šablona o socialnem zavarovanju in o j, dolžnosti države, da ščiti socialno šib-, kejšega. Ne rečemo, da so te šablone či-g sto napačne, toda postale so že tako ob-|, rabljene, da so že čisto neuporabne, ker j Piso več resnica, temveč le prazna fraza. r, Uosti teh naših šablon pa je tudi čisto ^ Papačnih in med temi šablonami je v Prvi vrsti treba omeniti ono naivno pre-
0 Pričanje, ki ga imajo nekateri o trgov-( cih. Po mnenju teh ljudi, trgovec sploh ( Pirna nobene druge naloge, ko da vsak [ Jeder pospravi lep dobiček, pa mu pri I, eiP sploh ni treba nič delati. Ne bi niti
govorili o tej smešni šabloni, če ne bi a šablona pri vsej svoji neutemeljenosti strašila kar na vsakem koraku.
Ce je na primer trgovcu na davkariji kar nemogoče dopovedati, da je previsoko obdavčen, da njegova trgovina ne Pese več, potem je v prvi vrsti ona neverjetna šablona o trgovcu kriva, da je vse dokazovanje trgovca zaman. Ce n. Pr. trgovec dokazuje, da morajo nezasluženi in neutemeljeni privilegiji kon-^mov ubiti trgovino, potem je zopet °Pa smešna šablona kriva, da je vse do-
1 kazovanje brez učinka. Povsodi razsaja ta šablona, pa naj je zgrajena iz še tako za lase privlečenih mnenj. Toda šablona je postala prava železna srajca ?a ljudi, ki že iz navade ne mislijo radi Pl za te ljudi je šablona pripravno sredstvo, da se ognejo vsakemu razmišljanju.
Toda za modernega in objektivnega človeka je šablonsko mišljenje nekaj nedostojnega, ker ni nič drugega, ko stokrat premleta fraza, ki nič ne pove in PIC ne pomeni, šablone zatirajo pravi Pogled in zato so vseskozi škodljive in 2ato je treba šablonstvo zatirati, kjerkoli se le pojavi. Svobodni ljudje ne potrebujejo šablon!
Zato pa bi bil tudi čas za našo jav-nost, da bi čim preje pokopala ono smešno šablono o onem srečnem trgovcu, ki mu denar kar sam od sebe na kup leti. Cas bi že bil, da bi tudi naša jav-Post pravilno ocenila delo trgovstva, ker bi potem znala tudi uspešneje braniti blagostanje naroda.
Kajti baš v sedanjih časih občutimo Pajbolj težko posledice zastoja trgovine. Ker počiva zunanja trgovina, zato ne more kmet prodati svojih pridelkov, zato je padla kupna moč vsega prebivalstva, zato vlada povsodi pomanjkanje. Samo trgovec spravlja kmetove pridelke ba trg in čim več prostosti gibanja ima trgovec, tem večji uspeh ima tudi v svoji Posredovalni vlogi, ki je konstruktivna, Pe pa parazitna.
Trgovec pozna vse potrebe in zahteve Vnanjega trga in zato je doma učitelj Producenta. Zasluga trgovcev je, da je Paša lesna industrija napredovala, za-slpga trgovcev je, da se je izpopolnila Paša kmetijska produkcija, ker je trgovec naučil producenta s svojo izbiro blaga, da je ta prilagodil svojo produkcijo zahtevam zunanjega trga. Vse zveze, °d katerih je odvisen ves naš izvoz v ^jmo, je ustvaril trgovec in tudi danes |e njegova zasluga, da smo si kljub ostri •aji konkurenci ohranili vsaj deloma te ^ge. Kje je vse tisto tako hvalisano, že šablonsko hvalisano posredovanje zadrug za prodajo našega blaga v tujino!
Vsaki zaslugi priznanje, in tudi zadrugam priznanje za njih resnične za-®luge. Toda tudi na zadružni strani bi ?e enkrat smela zavladati ista objektiv -P°st, da bi priznali tudi trgovstvu nje-
gove zasluge. Te objektivnosti pa na zadružni strani še ni, temveč tam vlada še šablona najbolj priproste vrste, kakor je dokazal oni izrek na javnem zboru zadružne organizacije, da morajo vsi trgovci izumreti!
Ali, kaj boste postavili na mesto trgovstva, gospodje? S privilegiji ni težko dosegati doma uspehov. Toda v tujini ni nobenih privilegijev, v tujini od visi le od lastne sposobnosti in od lastnega strokovnega znanja. Lansko leto je resničnost teh besedi bila le preveč doka-
Edini argument, ki so ga mogli doslej navesti zagovorniki konzumnih privilegijev, je bil socijalni, da namreč država s temi privilegiji pomaga revnejšim slojem, ko jim omogoča cenejši nakup blaga. V teoriji je morda ta argument tudi pravilen, v praksi pa je docela zgrešen in vseskozi napačen, kakor se more vsakdo prepričati vsak dan, če le malo pobliže pogleda v delovanje konzumov. Potem bo videl, da cela vrsta konzumov prodaja svoje blago dražje, ko ga pa prodajajo trgovci brez vseh privilegijev. Zlasti pa bo videl, da niti ena konzumna organizacija ne prodaja posameznih vrst blaga enako. V enih organizacijah je to blago cenejše, v drugih zopet drugo, vedno pa obstoji razlika v cenah.
Ta razlika je v velikem oziru posledica privilegijev samih. Kajti niso vsi konzumi enako privilegirani, temveč vsaka konzumna organizacija uživa drugačne privilegije. In kakor je že na tem ljubem svetu navada, imajo najmanjše privilegije tisti, ki imajo najmanj, več privilegijev pa oni, ki so bolje situirani. Ta resnica se kričeče vidi tudi pri konzumih in njih privilegijih.
Najrevnejši so konzumi delavcev in kmetov in ti imajo tudi najnižje privilegije. Oproščeni so pridobnine, raznih taks, deloma skupnega davka in davka na poslovni promet, a razni privilegiji, ki jih imajo nabavljalne in železničarske zadruge, so za nje nedosegljivi. Tako n. pr. morejo ti ■najbolj revni konzumi nabavljati moko po znižanih cenah iz saveznih mlinov le izjemoma, ker je ta privilegij le za uradniške in železničarske konzume v polni meri v veljavi. Uradniške zadruge imajo nadalje tudi ta privilegij, da imajo lokale večinoma zastonj, ker jim to pravico zakon izrečno dovoljuje. Delavski in kmečki konzumi so tudi tega privilegija le izjemoma deležni. Tudi glede kredita so uradniški in železničarski konzumi mnogo na boljšem, ker dobivajo ti kredit redno po 4%, dočim ga plačujejo delavski konzumi više. Pri tem pa imajo uradniški in železniški konzumi še to prednost, da morejo imeti veliko večji promet, ker je pač tudi socijalni položaj uradnikov neprimerno večji ko delavcev. Delavski konzumi kupčujejo običajno le z najpotrebnejšim blagom, kjer je dobiček itak minimalen, dočim morejo uradniški konzumi prodajati tudi dražje blago, kjer je tudi dobiček večji. V sedanji težki gospodarski krizi, ko je zaslužek delavca minimalen, če ima sploh delo, pa je položaj delavskih konzumov še posebno težaven, dočim je položaj uradniških konzumov vedno enako ugoden, ker pač prejema uradnik redno svojo plačo vsakega prvega, pa naj bo kriza ali ne. Vsled tega tudi vidimo, da so delavski konzumi v največji stiski, da pada njih število, dočim se uradniški in železničarski konzumi krasno razvijajo.
Zlasti železničarski! Ker ti imajo privi-legij) ki ga nima nihče drugi: oni morejo brezplačno prevažati blago po železnici, kolikor ga le hočejo! In s tem privilegijem tolčejo železničarski konzumi vse druge konzume in celo uradniške, ki so sicer med bolj privilegiranimi konzumi. Konkurence z železničarskimi konzumi zato ne zdrži nihče več in zato nazadujejo delavski konzumi na korist železničarskih. S preve-
zana in zasluga nekaterih zadrug je bila, da so cene našega sadja na dunajskem trgu padle v tej meri, da ni kmet skoraj nič dobil za svoje pridelke. Samo trgovec je držal ceno in obvaroval kmeta še pred večjo izgubo.
Zato pa še enkrat: Prenehajte že enkrat s tistim glupim šablonskim mišljenjem o trgovcu ter se vsaj za kratek čas zamislite v njegove boje in v njegov položaj, da ne boste več škodovali trgovini, ki ima za blagostanje vsakega naroda odločilen pomen.
likimi privilegiji konzumov se torej ubijajo konzumi najrevnejših! Bolj pač ni mogoče dokazati neumestnosti vseh teh privilegijev! Mesto, da bi vsled privilegijev konzumi prospevali, postajajo smrt za pomoči najbolj potrebne konzume! Bolj drastičnega dokaza o napačnosti teh velikih privilegijev konzumom, ki delajo milijonske čiste dobičke na leto, pač ni mogoče navesti.
In ta veliki privilegij brezplačnega pre-
Generalni tajnik Zveze lesnih industri-jalcev v Zagrebu, Makso Mautner je objavil v srednje evropski prilogi »Prager Tagblatta« zanimiv članek o našem lesnem izvozu, iz katerega posnemamo:
Katastrofalni razvoj mednarodnega lesnega trga ni imel globokih posledic samo za lesno industrijo in lesno trgovino Jugoslavije, temveč je imel težke posledice tudi za vse gospodarstvo Jugoslavije.
Nazadovanje izvoza, ki je znašalo v primeri z 1. 1931 25-49 odstotka po količini in 37*31 odstotka po vrednosti, bi bilo še večje, če ne bi odprl novih izvoznih možnosti. Tako pa je dopuščala oficialna premija v višini 28*5% nadaljnje popuščanje pri cenah in s tem obnovo boja na mednarodnem lesnem trgu. Seveda pa se jugoslovanski lesni trgovci pri tem zavedajo, da je odstopitev valutne diference kupcu v škodo lastnim interesom. Toda pred alternativo, da izgube zunanje trge in da so vsled tega prisiljeni ustaviti svoje obrate ali pa da z žrtvovanjem valutne razlike utrpe efektivno' izgubo, a rešijo svoje obrate, so se morali jugoslovanski interesenti odločiti za ohranitev zvez s tujino.
V takšnih razmerah je razumljivo, da se obračajo oči jugoslovanskih lesnih interesentov vedno na mednarodni lesni trg in njegov razvoj. Za vsako pretežno izvozno državo — in to je Jugoslavija — more priti zboljšanje samo z zunanjega trga. Slika, ki jo danes nudi mednarodni lesni trg, je obupna. Vsled: vedno bolj pogostih klirinških, preferenčnih in kompenzacijskih pogodb dobiva lesni trg vedno bolj čudno sliko. Niso več odločilne produkcijske, konzumne in konkurenčne možnosti, temveč vedno bolj odločajo le čisto politični nagibi.
Ne industrijalec in trgovec ne določata več prilik na lesnem trgu, temveč državni organi, ki nimajo smisla za lesno gospodarstvo in ki vidijo v njem samo hvaležen objekt za svoje kompenzacije in eksperimente.
Uvozne države se hermetično zapirajo in skušajo z vsemi sredstvi pospeševati domačo produkcijo, ne meneč se, da s tem odpirajo na stežaj vrata izropanju lastnega gozdnega kapitala. V nekaterih državah gre ta politika tako daleč, da v doglednem času sploh ne bo nobenega gozda več za sečnjo. Pri tem pozabljajo še to, da se ti gozdovi neracionalno izkoriščajo v času, ko ponujajo lesne izvozne države les po najnižji ceni. Tako se bo zgodilo, da bodo te države, ko nastopijo normalne
važanja blaga po železnicah se dovoljuje še v časih, ko železniški upravi tako zelo primanjkuje denarja, da mora zviševati železniško tarifo, pa čeprav ve, da s tem nad vse nevarno ogroža naš izvoz, ki danes še edini daje državi potrebne devize! Bolj napačne finančne politike si pač ni mogoče misliti! Z znižanjem železniških tarif bi bilo treba oživeti naš izvoz, dati naši lesni trgovini večjo konkurenčno sposobnost, mesto tega pa se dovoljuje brezplačen prevoz zadrugam, ki imajo milijonske čiste dobičke in ki so edina častna izjema prospevajočih podjetij v tej žalostni dobi gospodarske krize. Tako močna je ta konstatacija, da pač ne potrebuje nobenega komentarja!
Konzumni privilegiji so tako zašli tako daleč, da favorizirajo bogatejše konzume na škodo revnejših. Ne glede na to, da pomenijo vsi ti privilegiji skrajno krivico za pridobitne stanove in posebej še za trgovino, so postali sedaj še nesocijalni. Ne samo s stališča trgovstva, temveč s stališča socijalne pravice moramo zato zahtevati njih odpravo in v tej zahtevi nas mora podpirati vsak, kdor socijalno čuti. Zlasti pa morajo podpirati to našo zahtevo delavski konzumi, ki so sami postali žrtev prevelikih privilegijev bogatih konzumov!
razmere in bo les zopet imel ceno, brez lastnega lesa.
Celo tam, kjer ni mogoče izvoza preprečiti, se ureja uvoz na način, ki je v ostrem nasprotju z vsakim komercialnim prevdarkom, z vsako racionalnostjo gospodarstva. Preskrba trga, kakor je bila izsiljena v nekaterih državah, se ne more več imenovati trgovina. Les ni danes več trgovski predmet, temveč politikum. Lesnim industrijalcem in trgovcem ne preostaja nič drugega, ko da se prilagode tem divjim razmeram.
Ponovne mednarodne lesne konference niso mogle teh razmer niti najmanje spremeniti. Položaj pa se je v zadnjem času še poslabšal. Ta neuspeh izvira odtod, ker so se konferenc udeležili lesni interesenti, ki so razpravljali o visečih vprašanjih s stališča lesnega gospodarstva. Pokazalo pa se je, da to stališče ne velja več in da pripada odločilni vpliv čisto drugim stališčem.
Namera lesnih izvoznih držav prilagoditi svoj lesni izvoz zmanjšani kupni moči tujih trgov, je bila čisto preslišana, ker niso imele lesne uvozne države nobenega interesa, da urede lesni trg, temveč so hotele z lesnim uvozom doseči le kompenzacije za izvoz drugega blaga.
V takšnih razmerah so izgledi za lesne izvozne države silno žalostni. Vendar pa bo les vedno trgovski predmet, ker bodo nekatere države vedno morale les uvažati, »ele takrat, ko bo mednarodna trgovina zopet svobodna, bo tudi prišla lesna trgovina do svoje pravice. Takrat pa bo tudi mogla Jugoslavija s svojim dobrim lesom in ugodnim zemljepisnim položajem v potni meri razviti svojo lesno trgovino.
POVEČANE UVOZNE PRISTOJBINE V AVSTRIJI
Avstrija je s prvim julijem povišala uvozne pristojbine. Dosedaj so morale imeti uvozne prošnje carinski manipulacijski kolek v višini treh šilingov, sedaj pa bo potreben kolek za šest šilingov. Poleg tega bo treba plačati posebno statistično pristojbino v višini 50 grošev za vsakih sto kil, toda največ 20 šilingov. Vse uvozne pristojbine bodo torej odslej mesto 3 šilinge znašale 26 šilingov za
10.000	kil.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva.
Boli U% manj	pcivilegvzorni
Konzumi revnih slojev propadajo — premožnejših pa uspevajo
Politika odločuje ml tesnem tcyu
dve fanti na londonski Uonfaenci
Boi za zlata vetiava ut riaMizacifa i/atut
Kair dramatičen je bil potek dogodkov na londonski konferenci v prejšnjem tednu, zlasti po prihodu ameriškega delegata Moleya. Nasprotje med Ameriko im državami z zlato valuto je postalo vedno ostrejše, zlasti pa po ataki špekulacije na holandski goldinar. Že so poročali listi, da je Francija v imenu vseh držav z alato veljavo izjavila, da zapusti konferenco, če se ne ireši vprašanje stabilizacije valut na zlati podlagi. Že pa' so tudi poročali listi, da se je temu mnenju pridružila Anglija in da bo torej v valutnem vprašanju Amerika docela izoliranal Pa te vesti so se izkazale kot neresnične, ker so v zadnjem hipu ie se našli neko kompromisno formulo, ki bi jo mogla sprejeti tudi Amerika. Ta resolucija se je glasila:
»Države z zlato valuto izjavljajo, da so trdno odločene ohraniti zlato veljavo. Države brez zlate valute soglašajo, da je treba doseči stabilizacijo v bližnji bodočnosti. Emisijske banke naj ukrenejo potrebno, da bodo uspešno nastopili proti špekulaciji na deviznem trgu.« V posebni klavzuli se pravi nato, da je glaivno težišče resolucije v povdarku boja proti špekulaciji.
Ta resolucija pa je bila na zahtevo Anglije pozneje še omiljena in upravičeno je potem vprašal prof. Moley, ko so mu predložili to resolucijo, kii mi me miš ne ptič, če je to vse, kar države z zlato valuto zahtevajo.
Toda kljub temu:	Roosevelt	ni	hotel
sprejeti niti te resolucije! Izjavil je, da ne sme nič ovirati prostega gibanja dolarje-vega tečaja in niti boj proti špekulaciji.
S tem je nastal popoln prelom na londonski konferenci im nastali sta dve ostro ločeni fronti: na eni strani Francija, Nizozemska, Belgija, Švica in Italija, na drugi strani pa Amerika. Anglija pa še koleba med obema stališčema, ker je tudi sama v tem vprašanju neenotna. Angl. bančni krogi so odločno za zlato veljavo, ker se boje, da bi prišlo do splošnega kaosa, če bi padec dolarja potegnil za seboj še druge valute. Industrijski čLominiomi pa; so odločno proti vsakemu nastopu proti Ameriki in zahtevajo, da se funt prilagodi dolarju, ker bodo drugače Američani izpodrinili angleško blago na vseh trgih. MaoDonald zopet dkuša rešiti londonsko konferenco in zato skuša najti1 kompromisno rešitev.
Položaj je tem bolj zapleten, ker se s padcem dolarja odpira še drugo vprašanje. Padec dolarja povečuje silno ameriško konkurenčno sposobnost, kljub temu pa zahtevajo Američani še znižanje carin, če bi evropske države ustregle še tej želji, potem bi rnai široko odprli vrata cenenemu ameriškemu izvozu. Tako nerešeno valutno vprašanje preprečuje tudi ugodno rešitev vprašanja znižanja carin.
Kakor pa ni v tem vprašanju enotno angleško mnenje, tako tudi niso Amerika nci vsi istega mnenja. Znano je, da je bil ameriški delegat Hull za stabilizacijo, a je nastopil proti njemu Roosevelt. Tudi ameriški bančniki so zato, da se nekaj ukrene proti špekulaciji in da se pusti pasti dolar le do gotove višine. Toda kljub temu je Roosevelt nepopustljiv.
Ali je Rooseveltovo stališče pravilno?
Na to vprašanje odgovarja znani angleški gospodarski strokovnjak prof. Keynes to-le:
»V Londonu zbrani delegati tekmujejo med seboj v entuziiazmu, da bi z govori dvignili oene, toda dejanja ni od nobenega delegata. Na drugi strani pa je edini mož, ki smatra svojo nalogo za resno: Roosevelt! Mnogi tožijo, da ta mož ogroža konferenco, v resnici pa je samo on uporabil sredstva, da izpolne njeno nalogo. Če je
Qd/uafMo5ekfi Sofftfr
v resnici prizadevanje konference, da najde sredstva za povišanje cen, potem pač ne bo nobenih težav, da najde podlago za sodelovanje z Združenimi državami. Če hočejo o teh stvareh le govoriti, potem moramo biti hvaležni, da je tu narod, da ni treba človeku, da brezmočen postaja žrtev tajinstvene usode, temveč da more dati tudi smer svoji usodi.
Moramo verjeti, da ne vodi ameriškega predsednika stremljenje, da doseže znižanje valute iz konkurenčnih razlogov. Mora
ino verjeti, da noče doseči nižjega tečaja za dolar, kakor onega, ki je upravičen z ozirom na produkoijske stroške v Združenih državah v primeri z odgovarjajočimi v drugih. Nadalje moramo tudi smatrati, da imajo tudi one diržave, ki tako pridno nastopajo za dvig cen, ta cilj, da spravijo plačilno moč v promet, samo če bi znale, kako naj to store. (Po vsem tem je ključ situacije v pooblastilih, ki jih je dobil predsednik Roosevelt za razvrednotenje dolarja. Kajti v teh pooblastilih je možnost načrta, o katerem bi morala razpravljati konferenca in ki se giblje na tej črti:
Zlata vrednost valut naj se zniža na 20 do 30 odstotkov v primeri z njih sedanjo juridično ali dejansko zlato vrednostjo. Ni •treba, da ta načrt sprejmejo vse države, temveč načrt je mogoče izvesti, če ga sprejmejo države, ki ne pripadajo funtnemu ali dolarskemu bloku. Praktično bi me pač začudilo, kako bi mogle druge države ostati na svojem stališču, če bi funt in dolar korakala dalje. Valute bi se nato stabilizirale.
Dobiček, ki bi nastal vsled narastka nominalne vrednosti zlatih zalog emisijskih bank, naj bi bil na razpolago zakladu vsake države. Ta zaklad pa naj bi se uporabil za znižanje davkov ali za javna dela. Nič ne bi produkcije in tvorbe cen na vsem svetu bolj dvignilo, ko na vsem svetu naenkrat izvršena davčna pomoč. Države pa, ki bi pri tem več zaslužile, kakor je dopustno, pa naj bi plačale 5% dobička v poseben fond za one države, ki bi odrezale slabejše.
Tako Keynes. Končno je še pripomniti, diai padec dolarja tudi Znižuje evropske dolgove. Če bi na primer nazadoval dolar še v tej meri, da bi znašal le še 15 frankov, potem bi dejansko odpustila Amerika Franciji 40% njenih dolgov.
Boj za zlato veljavo in stabilizacijo va^ lut je razdelil londonsko konferenco v dva tabora in danes je še čisto negotovo, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov na konferenci. V Informacijo še par mnenj uglednih delegatov konference.
Sir Neumayer, ravnatelj Angleške banke je izjavil novinarjem:
»Absolutno sem za obnovo zlate veljave, ker je brez nje nemogoče izvesti stabilizacijo valut. Stabilizacija valut pa je pogoj vsake rešitve vseh sedamjih vprašanj. In zato mislim, da je neobhodno potrebno, da se funkcioniranje zlate veljave zajamči za bodočnost.«
Šef japonske delegacije vicomte Iš*i: »Priznati treba, da je zlato najboljše merilo za cene. Zato je želeti, da bi bili kmalu omogočeni pogoji za ev. povratek k zlati valuti1. Rečem »eventualni«, ker se ne sme pozabiti, da zahteva posebni položaj vsake države tako notranje ko zunanje ukrepe, ki jih je treba najprej izvesti. Pod tem pogojem sem pristaš zlate valute.«
Italijanski delegat Beneducc. »Preje ali pozneje bodo države spoznale, da je zlata valuta edino mogoča veljava ... Povratek k zlati valuti in stabilizacija valut bosta omogočile ravnotežje med proizvajalnimi stroški in prodajnimi cenami. Obenem s tem pa bo rešeno tudi vprašanje kredita.«
General Sinuts, bivši predsednik južnoafriške republike: »Pravi učinek zlate veljave se bo pokazal šele, ko se bo znižalo zlato kritje. Kritje v višini 40% se mi zjdi previsoko. Skrbeti pa je tudi treba, da bo cena zlata odgovarjala proizvajalnim stroškom.«
HymanS, belg. zunanji minister: »... Vsa
naša prizadevanja na drugih poljih bodo brezuspešna, če ne pridemo do soglasja glede uvedbe zlate valute.«
Dr. Schacht, predsednik nemške Drž. banke; »... Da vztraja Nemčija na zlati veljavi, pomeni izredno žrtev, ki gre na račun njenega izvoza, če se to ne spremeni, bo Nemčiji v bodoče nemogoče zadostiti svojini zasebnim dolgovom,«
SPORAZUM O IZVOZU NAŠIH SVINJ NA ČEŠKOSLOVAŠKO
V Pragi so bila ugodno zaključena pogajanja o likvidaciji konflikta, ki je na stal zaradi uvoznih omejitev za naše svinje. Po novem sporazumu bo mogla Jugoslavija uvoziti na češkoslovaško mesečno povprečno 4000 pitanih svinj in 25 vagonov masti.
Trboveljska v letu 1932.
Trboveljska premogokopna družba je izdala o svojem poslovanju v letu 1932. poslovno poročilo, iz katerega posnemamo: Produkcija je tudi lam nazadovala vsled splošnega gospodarskega zastoja. Nadaljni vzrok nazadovanja produkcije je v padcu cen, vsled česar je morala družba do skrajnosti omejiti proizvajalne stroške. To se ji je tudi posrečilo in kljub manjši proizvodnji ter padcu cen so se režijski stroški v primeri z 1. 1931. znižali. Vsled težkega gospodarskega položaja tudi niso bile izvršene nobene nove investicije in so se začeta investicijska dela nadaljevala le v skrajni potrebi. — Napredovala pa je prodaja premoga za domačo porabo in vodstvo upa, da bodo v tem pogledu mogoči še novi uspehi.
Kako se je gibala proizvodnja v posameznih letih nam kaže spodnja tabela: premog cement apno tisoč ton	vagonov
1927	1.628	2.119	1.253
1928	1.574	4.123	1.469
1929	1.957	4.368	2.077
1930	1.414	3.926	1.553
1931	1.245	6.350	1.382
1932	1.010	5.030	526
Produkcija je torej v primeri z najbolj
ugodnim letom 1929. nazadovala za 48%.
Bolj pa je padla oddaja premoga železnicam ko zasebnikom, kakor kažejo te številke:
železnicam zasebnikom
1929	946	776
1930	577	615
1931	531	546
1932	401	467
Dočim je T. P. D. krila leta 1930 še
31-6%, v prejšnjih letih celo 42%, vseh železniških nabav premoga, je krila lani le še 25-7%. Zato je tudi produkcija v drugih premogovnikih nazadovala le od
3.693.000 na	3,552.000 ton, pri TPD pa od
1.958.000 na	1,010.000	ton.
Ugodnejša je bila produkcija cementa, dočim je proizvodnja apna zelo nazadovala.
Zmanjšanju produkcije primerno je padel tudi poslovni uspeh družbe.
Kosmati dobiček je padel od 107-7 milijonov v 1. 1929 na 53 milijonov v 1. 1932. Cisti dobiček pa od 45-5 na 4-1 milijone. Temu primerno so se znižali tudi davki in sicer od 37-6 milijonov v 1. 1925 na 25'5 v 1. 1929 in na 14-6 milijonov v 1. 1932. Še vedno pa je bil kosmati dobiček tako visok, da je mogla lani družba odpisati 16-8 milijonov.
V bilanci je navedena vrednost posestev in zgradb s 70-6, strojnih in rudniških naprav in predčasnega odkrivanja kopov s 97-3, cementarne in drugih obratov s 17-9 in vrednost zalog s 25-5 milijoni dinarjev.
T. P. D. je brez dolgov, glavnica znaša 200, rezerve 76-7, neizplačane dividende pa 15-8 milijonov Din.
DESETLETKA SLADKORNE INDUSTRIJE
Na svetovni gospodarski konferenci so se končali razgovori o sladkornem vprašanju. Sladkorni svet je izdelal predlog, po katerem naj bi se med državami, ki so glavne proizvajalke sladkorja, sklenil dogovor o sladkorni desetletki na tej podlagi: Nobena nova sladkorna tvorni -ca naj se ne zgradi več. Za vsako sladkorno tvornico se vsako leto posebej določi višina njene produkcije in ta višina se ne sme prekoračiti. Deset let naj se ne dovoli nobena direktna niti indirektna subvencija za proizvodnjo ali izvoz sladkorja. Končno naj se v prihodnjih desetih letih ne poviša več carina na sladkor razen v državah, kjer ta ne znaša več ko 70 odstotkov vrednosti blaga.
NOVA UREDITEV PLAČILNEGA PROMETA
»Službene novine« objavljajo ta odlok finančnega ministra: Z devizno trgovino pooblaščene banke in denarni zavodi morajo vsa izvršena plačila jugoslovanskih uvoznikov v dobro tujih upnikov iz držav, s katerimi obstoji dogovor o ureditvi plačilnega prometa, oz. klirinški sporazum, takoj po prejemu plačila ta nakazati Narodni banki na zbirni račun dotične države. — S to naredbo hoče finančni minister preprečiti vsako špekulacijo z denarjem uvoznikov.
9o4VC1«
Nj. Vel. kraljica Marija je prišla s kraljevimi princi na letovišče na Bled. Zelia'0 Nj. Vel. kraljici in vsem princem kar najbolj prijetno bivanje v Sloveniji!
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja ii> na zelo slovesen način je proslavila v soboto in nedeljo kranjska Narodna čitalnica svojo 70 letnico. Skoraj vsa narodna društva iz Kranja so izšla iz čitalnice, ki pomeni začetek narodnega dela v Kranju. Tudi naše čestitke!
Občinske volitve v Moravski banovini so določene na dan 6. avgusta.
Na sestanku delavcev v sarajevskem delavskem domu je bilo sklenjeno, da se ustanovi jugoslov. socialistična stranka
Naši letalci, ki so vsled megle zašli ij1 pristali na Bolgarskem, so se že vrnili Tudi letala bo vrnila Bolgarska.
Sporazum o definiciji napadalca je bil dosežen med Poljsko, sovjetsko Rusijo baltiškimi državami, Malo antanto in Turčijo. Besedilo definicije je sestavil grški delegat Politis. Sporazum je zelo važen, ker je bilo na razorožitveni konferenci baš o tej definiciji največ nesoglasja.
Ugoden potek pogajanj med TitulescoO' in Litvinovim je po mnenju listov prvi dokaz zbližanja med Malo antanto in sovjetsko Rusijo.
Turški zunanji minister Tevfik Ruždi be; je obiskal franc. zun. min. Boncourja. Francoski listi pripisujejo temu obisku velik političen pomen in pravijo, da je fran cosko-rusko zbližanje vplivalo tudi na Turčijo, ki se je sedaj kot zaveznica Rusije približala zapadmm državam.
Herriot je objavil v »Democratie« članek, v katerem se ostro izreka proti vsaki avstro-madjarski uniji in naj bi bila ta tudi le gospodarskega značaja.
Angleško-ruski sporazum je definitiven in so angleški inženirji že odpotovali i* Moskve v Anglijo.
Avstrijska vlada je izdala uredbo, p<> kateri mora vsak list brez kakršnegakoli dostavka objaviti vsak članek, vest ali notico, ki mu jo pošlje kateri urad, če ne presega 5000 besedi. S tem je dejansko odpravljena v Avstriji vsaka svoboda tiska
Obrtne liste in koncesije bodo izgubili v Avstriji vsi, ki bi nasprotovali vladi.
Hindenburg se je, po vesti »Wieiier All-gemeine Zeitung«, vsled Hugenbergove demisije, ki je bil vedno njegov najintimnejši sodelavec, tako razburil, da je obolel Preselil se je nato na svoj grad Neudeck, ki so ga hitlerjevci cernirali, da ni mogel noben njihov nasprotnik k Hindenburgu. Pod vplivom hitlerjevcev je potem Hindenburg sprejel Hugenbergovo demisijo.
Papenova misija v Rimu, da pridobi Vatikan za razpust centruma in katoliških organizacij, se je ponesrečila in se vsled tega govori, da bo moral odstopiti Papen.
Hitler je izjavil, da druge revolucije n® bo, ker bi ta pomenila le nepotreben nered. Dostavil je, da bo brutalno potlačil vsak poizkus nereda in da se bo z vso energijo uprl vsakemu novemu revolucionarnemu poizkusu. V tej izjavi vidijo listi grožnjo desničarskim nacionalnim krogom-
Ludcudorff, nekdanji Hitlerjev zaveznik v ponesrečenem monakovskem puču, je v svojem listu »Volkswart« odkrito nastopil proti Hitlerju in njegovemu plemenskemu sistemu.
Prvi župan mesta Berlina je poslal vsem upnikom pismo, v katerem jim sporoča, da bo mogla mestna uprava plačevati v bodoče le 4 odstotne obresti, da pa ne more tudi odplačevati dolgov. Samo zunanja posojila in hipotekarna posojila niso prizadeta od tega začasnega moratorija-
23 italijanskih bojnih velikih hidroavi-jonov je pod poveljstvom ministra Balba poletelo iz Rima v Ameriko. Pri prvem pristanku v Amsterdamu se je eno letalo ponesrečilo in je bil neki narednik ubit, štirje možje posadke pa ranjeni.
3000 inženirjev je na Češkoslovaškem brezposelnih.
Da zniža brezposelnost bo švedska vlada izdala za javna dela 180 milijonov švedskih kron.
Železarna v Zenici je ustavila delo in odpovedala 750 delavcem. — Ladjedelnica »Split« je odpovedala vsem svojim 260 delavcem, ker misli ustaviti obratovanje. Pa-roplovne družbe namreč ne plačajo popravil.
Novo tvornico za impregniranje lesa v
Hočah pri Mariboru je dovolila banska uprava. Os: ovna glavnica znaša 2 milij°-nn Din.
trn
čl.
z
18
DtHOcdvb
TAKSA ZA DEVIZNE IN VALUTNE POSLE
Na predlog Narodne banke je finančni minister odločil, da se točke 1. do 5. 21- 20a) pravilnika o reguliranju prometa 1 devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931 spremene tako-le:
1. Pooblaščene banke za poslovanje z devizami in valutami plačajo letno eno tisočinko od vplačanega kapitala in sicer n&jmanj 2000 in največ 50.000 Din.
2. Pooblaščene banke za poslovanje z valutami in za izdajanje potrdil o zavarovanju valute plačajo letno pol tisočinke od vplačanega kapitala in sicer največ 10.000 dinarjev na leto.
3. Mestne hranilnice in podobni zavodi Plačajo v prvem primeru eno tisočinko, v drugem pa pol tisočinke na leto od vplačanega kapitala, če pa tega nimajo, od fondov po zadnji bilanci.
4. Pooblaščene banke za promet z devizni in valutami, ki imajo podružnice s Posebnimi pooblastili za kateri od teh po-3lov, plačajo od vsake podružnice 2.500 dinarjev na leto.
5. Menjalnice, pooblaščene za valutne Posle, plačajo:
a) v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani po
5.000	Din na leto;
b) v Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju in Splitu po 3.000 Din in
c) v drugih krajih po 1.500 Din na leto.
Q'd/iiCLpMMsfi
VPLAČILO TAKSE NA TEKOČI RAČUN
Do 15. julija se mora plačati taksa za tekoči račun. Za vsak tekoči račun se plača taksa 20 Din na leto. če obstoji tekoči račun med dvema delniškima družbama, plača vsaka družba polovico takse, če pa je ena delniška družba v tujini, plača domača družba vso takso. Taksa se plača z nalepljenjem kolka, kotek pa mora uničiti pristojna davčna Uprava. Kdor ne plača takse v določenem roku, plača poleg takse še trikratni ?Hesek takse.
*
Jadransko-podunavska banka izkazuje v svoji bilunci za 1. 1932 zmanjšanje upnikov od 184-7 na-145-2 milijonov dinarjev, obenem pa povečanje vseh aktivnih postavk razen konzorcialnih poslov in efektih fondov. Odpisi so se povečali od 5-5 tta 10-6 milijonov. Kljub zmanjšanim strokom za 2-4 milijonov se je izguba povečala od 3-7 na 9-3 milijonov. Osnovna glavnica znaša 55 milijonov.
Wiener Bankverein bo ponovno /.nižal svojo osnovno glavnico. Od glavnice B. bo odpisanih 22 milijonov in bo s sredstvi amortizacijske blagajne v višini 7 milijonov povišana osnovna glavnica na 30 milijonov šilingov. Obenem je sklenila banka z nameščenci nov kolektivni dogovor, s katerim se znižujejo plače za 10 odstotkov.
Češkoslovaškega velikega investicijskega Posojila je bilo podpisano za 1.800 milijonov Kč. Uspeh posojila presega vsa pričakovanja.
Japonska banka je znižala obrestno me-r° od 4-38 na 3-65%.
I*o podatkih ankete, ki jo je priredila Nizozemska banka, znašajo holandske terjatve v Nemgiji 1-4 milijarde holandskih goldinarjev. Splošno pa sodijo, da so te terjatve še znatno večje.
Švicarske terjatve po klirinškem pro-nietu z Jugoslavijo znašajo po švicarskih Podatkih še 5,040.900 šv. frankov.
U. S. A. so zaključile proračunsko leto z deficitom 1.750 milijonov dolarjev. Defi-®it je bil pokrit z novim posojilom, vsled Cesar so državni ‘dolgovi U. S. A. narasli na ‘22-5 milijard dolarjev.
6bdniUi pcoti kadetom
Na kongresu glavne zveze obrtniških združenj v Subotici je bil prečitan obširen referat Stojadina Andjelkoviča proti kartelom. Njegov referat je kongres v celoti odobril in sprejel tudi resolucijo, v kateri zahteva ukrepe proti kartelom. Med drugim pravi Andjelko-vič v svojem referatu:
Neka nevidna sila razsaja po naši zemlji in izsesava roke našega gospodarskega življenja. V sedanjih težkih dneh preživlja obrtništvo še posebno težke ure vsled kartelov in industrijskih trustov. Položaj obrtništva je tem težji, ker obubožani konzument ne more več kupovati obrtniških izdelkov in zahteva nižje cene, dočim povišuje kartelirana industrija cene svojih izdelkov in zahteva od obrtnika vedno težje plačilne pogoje.
Nato navaja And jelko vic par primerov in sicer iz cementne industrije in železne.
Tako pravi, da je cement danes oni materij al, ki se pri stavbah največ potrebuje in od katerega so naravnost odvisni gradbeni stroški. Pa tudi v vojaškem pogledu je cement največje važnosti, ker si ni mogoče misliti utrdbe brez cementa. Zato je delovanje cementnega kartela naj večje važnosti za vso javnost.
In nato navaja Andjelkovič nekatere podatke, od katerih omenjamo: Cement je veljal 1. 1930. v Beogradu 4500 dinar-
jev, ko pa je bil sklenjen kartel, je cena narasla na 6200 dinarjev. Cena je bila torej zvišana po ustanovitvi kartela za 33°/o. Ni se pa pri tem povišala niti cena za gorivo, niti niso večje delavske mezde, od česar najbolj za visi cena cementa. Tako delavske mezde, ko cena goriva so še padle za 20-25°/o. Neupravičeno povišanje cen cementa se vidi tudi iz tega, da se prodaja na obali v Solunu naš cement po 2700 Din vagon, dočim velja isti cement v Skoplju 6300 Din. Ker je znašala proizvodnja cementa v 1. 1932. 2,000.000 ton, je moral zaslužiti kartel okoli 400 milijonov Din. Pri tem pa so lastniki cementarn večinoma tujci. Končno je omenil še Andjelkovič, da je kupil cementni kartel v Ral ji pri Beogradu cementarno in jo zaprl, da je sedaj množica delavcev na cesti.
*
Podobne pritožbe proti kartelom pa so na dnevnem redu tudi trgovskih združenj in zato ni mogoče vse te pritožbe kar prezreti. 2e v interesu stanovske solidarnosti vseh gospodarskih stanov je treba gledati na to, da se karteli ne izneverijo svoji funkciji in da zlasti ne dra-že iz dobičkaželjnosti življenja. Vse kaže, da postaja tudi pri nas zakon o kartelih vedno bolj potreben, kar bi bilo tudi v interesu pi’avilno delujočih kartelov. Kajti sicer bi mogla splošna nejevolja s karteli odpraviti prav vse kartele in tudi koristne.
v
CešUasia/ašUi zakot* o- UadeUU
Na eni zadnjih sej češkoslovaške vlade se je razpravljalo o novem zakonskem načrtu o kartelih, ki bo predložen še komisiji za cene, nato pa parlamentu. Ker je tudi pri nas kartelni zakon vedno bolj nujen, objavljamo glavne smernice novega češkoslovaškega načrta.
Kaj je kartel? Novi zakonski načrt definira kartel kot dogovor samostojnih podjetnikov, ki se obvezujejo medsebojno omejiti svobodo tekmovanja ali jo izključiti z ureditvijo produkcije, odjema in poslovnih pogojev ali cen ter pri transportnih, kreditnih ali zavarovalnih podjetjih z določitvijo tarif, vse to z namenom, da čim bolj učinkovito obvladajo trg.
Da postane kartel veljaven, zahteva zakonski osnutek, da je kartelni dogovor napisan. Pri statističnem uradu se vodi poseben register kartelov in zbirka dokumentov. Kartel mora biti zaregistriran 15 dni po njegovi sklenitvi. Register je javen, vpogled v zbirko dokumentov pa se dovoli le ministrstvom in kartelni komisiji, ne pa tudi javnosti. Statistični urad bo tudi vodil evidenco o prodajnih cenah, ki jih mora kartel vedno sporočiti uradu. Kartelne organizacije morajo imeti protokole o dogovorih za skupno postopanje in sicer v časovnem redu. Vsi ti protokoli morajo biti vezani. Sklepi kartela, s katerimi se odreja zapora ali izključitev odjemalca, dobavitelja ali tretje osebe, morajo biti ministrstvu prijavljeni osem dni pred' njih veljavnostjo.
Nadzorstvo nad cenami
Če obstoji utemeljena bojazen, da bi trpel vsled izvedbe nekega kartelnega dogovora javni interes vsled previsokih cen (transportnih, kreditnih ali zavarovalnih postavk), potem sme ministrstvo iz lastne iniciative ali na zahtevo vlade pričeti s poizvedbami in obvesti o tem kartel. Vlada more tudi odrediti, v katerem roku morajo biti poizvedbe končane.
Ministrstvo more odrediti, da se uvede razsodiščno postopanje s prizadetimi. To se zlasti zgodi, če to zahteva ena vodilnih I organizacij produkcije, trgovine ali konzu-
ma. Zahteva teh organizacij more biti odklonjena ie, če se je o tem predmetu že razpravljalo. Pri svojem postopanju ima ministrstvo pravico vpogleda v knjige, sezname in akte kartela.
Če se ugotovi, da so cene ali postavke z ozirom na kalkulacijske elemente in vse poslovanje prizadetih podjetij ter s stališča narodnega gospodarstva neutemeljeno visoke ali da kondicije neprimerno povišujejo cene ali da je z zaporo ali izključitvijo brez utemeljitve onemogočena ali resno ogrožena delavnost podjetij, proti katerim je zapora proglašena, potem more vlada kartelu prepovedati povišanje cen čez gotovo mero, uporabo gotovih kondicij ali proglasitev zapore.
Prepoved višjih cen ali postavk more veljati samo eno leto. Sklep vlade pa mora navesti one kalkulacijske elemente, ki so vzrok prepovedi višje cene. Cene, postavke in kondicije so neveljavne, če so v nasprotju s kakšno odločbo vlade.
Če kartel ne izpolne zahtevo vlade, mu more vlada naložiti kavcijo v višini do treh milijonov Kč, more tudi razpustiti kartel in proglasiti kartel za neveljaven. Če zahteva javni interes pa more vlada še pred izdajo svojega sklepa začasno prepovedati povišanje cene ali izdati druge odredbe, vendar pa imajo te veljavnost samo en mesec. Proti odredbam vlade je dopustna pritožba na kartelno sodišče.
Podobne odredbe, kakor proti kartelom, so dopustne tudi proti previsokim cenam monopolističnih podjetij. Nadalje more vlada nastopiti proti podjetjem, ki imajo monopolno stališče, če njih delovanje one-mogočuje prosto tekmo ali če škodujejo javnim interesom.
Za kartele je pristojno ono ministrstvo, v čigar kompetenco spadajo posli kartela. Kartelna komisija je popolnoma birokra-tična ustanova in obstoji iz predsednika, njegovega namestnika in sedmih članov, ki jih imenuje vlada, oziroma ministrstva za notranje zadeve, za trgovino, poljedelstvo, javna dela, finance, socialno skrbstvo in zunanje zadeve iz vrst svojih uradnikov. Komisija more sklepati le pri navzočnosti vseh sedmih članov. Za veljavnost sklepa
je potrebna soglasnost, kadar gre za cene ali sankcije proti kartelu. Pisarna kartelne komisije je priključena trgovinskemu ministrstvu.
Na čelu kartelnega sodišča je predsednik najvišjega upravnega sodišča ali eden senatnih predsednikov tega sodišča. Njegov namestnik je ali eden senatnih predsednikov ali svetnikov najvišjega upravnega sodišča. Člani sodišča pa so svetniki najvišjega upravnega sodišča in strokovnjaki. Predsednika sodišča imenuje predsednik republike na tri leta. Če smatra kartelno sodišče odredbo vlade za protizakonito, jo more razveljaviti.
Zakonski načrt določa nadalje, da morejo člani kartela od kartela odstopiti, če izvedba kartela resno ogroža njih obstoj. Pri tem pa je tudi upoštevati škodo, ki bi jo imeli ostali člani kartela vsled odstopa člana. Določbe zakona o kartelih se tičejo tudi tujih kartelov, ne pa državnih monopolov.
Prestopki proti kartelnemu zakonu se kaznujejo kot upravni delikti od upravnih oblasti. Očitno neizpolnjevanje zakona se smatra kot pregrešek. Vlada je upravičena, da more, če zahteva to uspešna izvedba zakona, naredbenim potem urediti cene.
Novi zakonski načrt naj bi stopil v veljavo dne 1. septembra in bi veljal tudi za kartele, ki so nastali pred tem terminom.
Veletrgovina.
a. Šarabon
v Bju.blja.tMi
pripoiobi
špecerijah o blage
/¥\
tel vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pralarna za kavo in milni za diiave z električnim obratom
Tclefaa M. 26-66 Ceniki aa razpolagal
ZuHOnfa UtywLna
Sredi julija bo avstrijska vlada zvišala carino na žito in rž in sicer od 8, oziroma 8-50 zlate krone, na 10, oziroma 11 zlatih kron. Ne bo pa dovolila avstrijska vlada, da bi se [»višala cena kruhu.
Ameriški kmetijski minister Wallace je izjavil, da bodo začele prodajati U. S. A. žito po dumping-cenah, to je po 20 centov na bušelj, če ne pride do soglasja med žitnimi državami o zmanjšanju z žitom posejanih ploskev.
Bolgarsko trgovinsko ministrstvo namerava z izvoznimi premijami povečati izvoz poljedelskih pridelkov, zlasti jajc. Kritje za premije naj bi se dobilo iz novih taks na uvoz luksuznega blaga.
Kljuli podpisu carinskega premirja je Anglija povišala s koncem junija uvozne carine na parkete od 10 do 15% na 20%, na klobuke od 20 na 30% in na čipke od 20 na 30%.
50 vagonov deščic za zaboje je poslala češkoslovaška gozdna direkcija v Banski Bistrici v Palestino. Deščice bodo uporabili za izdelovanje zabojev za pošiljanje pomaranč.
Glavna skupščina Praške železarne je
ugotovila, da je imela družba lani 33-3 milijonov Kč izgube, ki je bila v celoti odpisana iz stabilizacijskega fonda. Družba bo najela na svoje zgradbe hipotečno posojilo v višini 28 milijonov Kč.
Dr. Pirčeva sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, g k»>
terim pripravite zdravo, izdatno, redilno in eeneno pijačo za Vas in Vale otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Trgovinske zveze s Palestino
Na pobudo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je bila v Beogradu konferenca naših gospodarstvenikov z našim častnim konzulom v Haifi, g. Rožanskim. Konference so se udeležili zastopniki vseh gospodarskih ustanov v Beogradu.
Po referatu g. Rožanskega o gospodarskih razmerah v Palestini se je razvila živahna debata o organizaciji naše informativne, propagandne in prodajne službe v Palestini in drugih državah bližnjega vzhoda.
Po izčrpnem pretresu vseh vprašanj je bilo sklenjeno, da naj predlože dr. Pops, advokat v Beogradu, A. Rup, bančni direktor in M. Mevorah, zastopnik združenja trgovskih zastopnikov in komisijonarjev, v sporazumu z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine trgovinskemu ministrstvu pravila Jugoslovansko-palestinskega gospodarskega odbora, ki bi skupno z že ustanovljenim Palestinsko-jugoslovanskim gospodarskim odborom v Palestini deloval za utrditev gospodarske zveze med našo državo in deželami bližnjega vzhoda.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se takoj po odobritvi pravil s strani trgovinskega ministra skliče ustanovna skupščina Jugoslo-vansko^palestinskega gospodarskega odbora in da se takoj prične z reševanjem glavnih vprašanj, ki so bila razpravljana na konferenci in sicer: da se v prikladni obliki omogoči sodelovanje našim in palestinskim izvoznikom in da bi se na ta način olajšala trgovina med našo državo in Levanto. Zlasti naj bi se omogočila tudi koncentracija blagovnega prometa, vpo-stava rednih pomorskih zvez in skupno financiranje trgovinske propagande.
Že v 24 urah 52S2*Ji:
klobuke itd. Skrobi in it e tl olik« srajce, o Tratnike in maniete. Pere, saii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—S. Selebnrgora al. 8.
Telefon it 22-73.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju
sprejema do dme 6. julija t. 1. ponudbe za dobavo 800 m iManesmanevih cevi in 5 m Tnkomada normalne izvedbe za gornje cevi, dalje za dobavo medenih kljuk in okovja za vrata, 650 kg železne žgane žice, raznega pribora za konjsko vprego in 'za dobavo 7000 kom. »Splint-usadnic« iter 100 kg iBeilagscheib« (Predmetni razpisi z natanč-Direkeija držaivnih železnic v Subotici sprejema do dne 10. julija t- 1. ponudbe o dobavi 1000 komadov elementov za telefon po specijalniih pogojih in načrtu, kri je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljana interesentom na vpogled.
Direkcija Državne željezare Vareš-Majdan sprejema do dne 12. julija t. 1. ponudbe o dobavi 5000 vijakov ka tračnice in vijakov iz meda za les, 150 m reinenja za pogon iz la chrom kože in 15 komadov la chrom kože iLn do dne 19. julija t. L glede dobave raznih strugali (rašp).
Pomorska vojna akademija Dubrovnik 2 sprejema do dne 8. julija t. 1. ponudbe o dobavi 8 palic za billiard.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki eo v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Vpisala se je nastopna firma:
Sedež: Celje.
Besedilo: »Autobus mesta Celje«.
Obratni predmet: Periodično prevažanje oseb z avtobusi.
Imetnik: Mestna občina v Celju.
Podpis firme: Firmo podpisujeta kolektivno dva prokurista, in sicer Posavec Andro ali Ravnikar Ivan in še en prokurist na ta način, da postavita pod natisnjeno ali napisano besedilo firme svoje ime.
Prokura se je podelila:
1. Posavcu Androtu, lekarnarju v Celju;
2. Ravnikarju Ivanu, trgovcu v Celju;
3. Prekoršku Ivanu, upravitelju bolnice v Celju;
4. Rebeuscheggu Francu, hotelirju v Celju;
5. Lečniku Antonu, trgovcu v Celju;
6. Dobovičniku Franju, trgovcu v Celju.
Okrožno sodišče v Celju, odd. 1.,
dne 20. junija 1933.
Rg A III 170-2.
Vpisale so se izpremeinbe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Meža-Dravograd.
Besedilo: Eksportni mlin, Meža-Dravograd, družba z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 31. maja 1933. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja sta: dosedanji družabnik m poslovodja Mikolič Ivan, tovarnar v Legnu 32, hi Kvac Ivo, zasebni uradnik v Slovenjgradcu.
Likvidacijska tvrdka: Eksportni mlin, Meža-Dravograd, družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidacijsko firmo podpisujeta skupno oba likvidatorja.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. junija 1933.
Rg C II 13—16.
NOVI TIPI TOVORNIH PARNIKOV <
L uvedbo stalnih prog tudi za tovorne
parnike se v vseh brodovjih vedno bolj pojavlja enoten tip motornih tovornih parnikov. Ti parniki imajo običajno od 5000 do 10.000 ton nosnosti in prevozijo od 13 do 14, mestoma pa tudi že do 16 milj na uro. Še 1. 1920. je znašala vsa tonaža motornih tovornih ladij le 750.000 ton, danes pa znaša že skoraj 5 milijonov ton. A bo to število še naraslo, ker velike paro-brodne družbe grade sedaj samo motorne tovorne ladje. Tudi Italija je posvetila tem novim motornim ladjam vso pažnjo in zato njene ladje vedno ostrejše konkurirajo z našimi tovornimi ladjami, ki so večinoma že zastarele in zelo počasne. »Jug. Lloyd« opozarja zato vlado, da pri pogodbah z našimi ladijskimi družbami zahteva, da stavijo v promet moderne tovorne parnike, ker drugače ne bo mogoče doseči, da bi se ves pomorski tovorni promet vršil z ladjami pod našo zastavo.
AVSTRIJA IN NAŠ TUJSKI PROMET
Po podatkih »Neue Freie Presse« je obiskalo Jugoslavijo leta 1930 od 256.147 tujih turistov 72.174 Avstrijcev, leta 1931 od vseh 210.167 turistov 62.443 Avstrijcev in leta 1932 od 147.547 turistov 40.032 Avstrijcev.
Sedež: Pobrežje pri Mariboru. Besedilo: M. Seiko & Co., mehanična tkalnica.
Besedilo firme se glasi odslej: Hugo Štern & Co., mehanična tkalnica. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 8. junija 1933.
Fi 191/33 — Reg. A III 230/3.
Sedež: Rimske Toplice.
Besedilo: Prva jugoslovanska tovarna za podpotnike in druge lesne izdelke v Rmiskin Toplicah, družba z omejeno zavezo.
1. Izbris poslovodij Hochstadter Arturja, Fischer Teodora in Gorjan Ru-doila.
'i. Prememba družbene pogodbe z dne 23. avgusta 1920. in zapisnika z dne 23. marca 1927. glede zastopstva in podpisovanja družbe, taiio da ima pravico na-mestovanja in poupisati firmo preostali poslovoaja Falter rienrik sam, ki pristavi natisnjenemu, s štampiljko odtisnjenemu ali napisanemu besedilu družbe svoj podpis.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 20. junija 1933.
Rg C I 40/27.
Sedež: Rogatec.
Besedilo: 1. Rogaška elektrarna, družba z omejeno zavezo.
Predmet podjetja: proizvajanje in oddaja električne luči in sile.
Osnovna glavnica se je zvišala od Din 153.282— za Din 16.822— na Din 170.104—.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 20. junija 1933.
Rg C I 34/32.
Izbrisala se je nastopna firma:
Sedež: K®rovci št. 38.
Besedilo: Josip Benko.
Obratni predmet:	trgovina z gove-
jo živino in svinjami v živem in zaklanem stanju in njih izvoz.
Zbog opusta obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 22. junija 1933.
Rg A 111 45/5.
SLADKOR IZ LESNIH ODPADKOV
Na glavni skupščini nemških kemikov
je poročal prof. Bergius o svoji novi iznajdbi, kako je mogoče pridobivali iz lesnih odpadkov celo vrsto dragocenih substanc. Predvsem je mogoče dobiti sladkor, ki se lahko uporabi za živalsko hrano ali pa za izdelovanje alkohola. Nadalje je mogoče iz lesnih odpadkov pridobivati živila in barve, razne smole, čresla in lignin, ki se vlije v brikete in uporablja kot kurivo. 2e preje se je sicer vedelo, da se morejo vse te substance pridobivati iz lesnih odpadkov, Bergius pa je odkril, kako je mogoče vse te predmete industrijsko pridobivati iz lesnih odpadkov. Ustanovila se je tudi že tvornica, ki bo izdelovala 6000 do 8000 ton teh snovi letno. — Profesor Rassov je poročal na kongresu o podobnem pridobivanju alkohola iz lesnih odpadkov. Iz 100 kg lesa je mogoče dobiti 24 1 alkohola čn 30 kg suhega lignina. Liter alkohola bi veljal le 20 vinarjev.
OBČNI ZBORI.
»Commerce« d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor dne 19. julija ob 11. v Ljubljani, Krekov trg 10/11.
Centralna vinarna d. d. ima VIII. redni občni zbor dne 24. julija ob 15. v svojih prostorih, Ljubljana VII, Frankopanska 11.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine objavlja med drugim: Odločbo o ukiniti
6.	odstavka čl. 14. carinsko pomorskega pravilnika. — Razpis o postopku oseb, ki izvozijo blago na osnovi izposojenega potrdila o zavarovanju valut. — Izpremembo uredbe o organizaciji ministrstva za pro-met in prometne službe. — Objave o občinskih trošarinah. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objav*'
Trim poročili
Na
Vrt
u
MARIBORSKI ŽIVINSKI TRG
Na sejem z dne 26. junija je bilo prignanih 8 konjev, 6 bikov, 164 volov, 243 krav in 11 telet. Skupaj 432 živali. Povprečitf cene so bile te: debeli voli 3-50—4-75, po debeli voli 2-75—3, plemenski voli 3—4i biki za klanje 2'50—3, klavne krave 2 d« 3, plemenske krave 2\50—2-75, krave z* klobasarje 1’50—2, molzne krave 3'25 do 3'75, breje krave 3'25—3'75, mlada živin* 3‘50—4‘50, teleta 4—5 Din za kg. Prodanih je bilo 299 živali.
Mesne cene:
Volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrst« 8—10, meso od bikov, krav, telic 5—7, telečje meso I. vrste 10—12, II. vrste 6—& svinjsko meso sveže 10—16 Din za kg.
Na svinjski sejem z dne 30. junija 1933 je bilo pripeljamih 100 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5—6 tednov stani 100 do 160, 1 do 9 tednov stari 200—250, 3 do 4 mesece stari 280—350, 5 do 7 mesecev stari 460—550, 8 do 10 tednov stari 650 do 680, 1 leto stari 680—750 Din za komad. 1 kg žive teže 7-50—8, mrtve teže 10~50 d« 11‘50 Din. Prodanih je bilo 93 svinj.
VINSKI TRG V DRAVSKI BANOVINI
Zaradi slabih izgledov letošnje trgatve so cene ponekod nekoliko narastle. V preteklem tednu je bilo prodanih več vagonov vina. Nesortirana štajerska, dolenjska in belokranjska bela vina se prodajajo po 2-50, sortirana po 3 dinarje. Cviček se prodaja po tri, črnina pa po 3-50 in tudi višje.
JAJČJI TRG
Izvoz jajc je vedno težji in zato je tudi cena jajc silno nizka. Najboljša štajerska jajca plačujejo izvozniki po 35—37 par, baška in sremska po 30—35, bosanska pa le po 27—30 par. Ker je na italijanskem trgu veliko domačih jajc, naša ne pridejo v poštev, ker so zaradi carine predraga, štajerska jajca se prodajajo franko Postojna po 170—180 lir za zaboj s 1440 jajci. švica kupuje v manjši meri naša jajca in sicer po ceni 56 švic. fr. za zaboj. Zahteva pa se prvovrstna jajca. — V zadnjem času je pričela kupovati naša jajca Avstrija in sicer za konserviranje. Necarinjena plačuje franko Dunaj po 80—84 šilingov za zaboj-V Španijo je uvoz jajc prost, ni pa dovoljen izvoz deviz, klirinškega dogovora * Španijo pa nimamo. Zato je tudi izvo* jajc v Španijo nemogoč. — Češkoslovaška, ki je pri nas kupovala mnogo jajc, je zaprla uvoz jajc, ker pripravlja novo carinsko tarifo.
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršuje po najugodnejših pogojih
Ivan Genussi
Ljubljana
Igriška ulica štev. 10
Telefon 22-67
‘Grgovci in industrijci l
Trgovski
list
se priporoča za
in » e vir an f e J
S&rzojavi: ZKrispercoloniale JCjubljana — ‘Gelefon it. 2263
Ani. Kri sper Coloniale
Častnih: Josip Verlič
l
‘-Veletrgovina koloni-jalne robe.
1Velepražama kave. Mlini za dišave.
“Goina postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 33
1Ustanovljeno leta 1840
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolaga
1 u i r i-		Tovarna motvoza in vrvama d- cL j
IHotvoz, Urosuplf e	«|||||^	* * | . II. * -
1- • I dom at slovenski Izdelek -o- Svofl k svojimi		tirosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.