Leto LXXnM št. 166 a
iznofo vsak dan popoldne izvzemii nedelje in praznik«. // Inserati do 80 patft vrst 6 Din Z do 100 mi 6 Din Z5G, od 100 do 300 vrst d Din 3 večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebei. // „Slovenski Narod" vetja mesečno v Jugoslaviji  Din  12.—,  za inozemstvo Din  25.—      //     Rokopisi se ne vrocaio.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafCava ulica Sov. 5 31-22, M-23, 31-21 31-25 In
Podružnice t
telefon it, 26 *
DEC,
VdTSTT r2fe-1Sfflflnta v Ijufafcari it
Kdo bo vladal v Španiji:
B*rba mzd monarhisti in falaniristi za oblast
Aretacije generalov, najožjih sotradnikov generala Franca — Tajni sestanek monarhistov v Švici — Španijo čakajo še tand
London, 25. julija, br. Z veliko nozor-nostjo spremljajo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih razvoj notranjepolitičnega položaja v Španiji. Napetost med monarhisti in falangisti zavzema vedno resnejše oblike. Beg Francovega »propagandnega ministra« generala Queipa de Lana, ki je veljal za najožjega sotrudnika generala Franca, je zbudil silno pozornost, kj se je še povečala, ko se je izvedelo, da je dal gen. Franc« aretirati in zapreti drugega svojega najožjega sotrudnika in zaslužnega pobornika Franoove zmage generala Vaguo. Zaradi tega je prišlo v Se vili i do krvavih spopadov, ker so se up.ii vojaki, ki so se borili ped vodstvom generala Tague. Upor je bil krvavo zadušen. Ni še jasno, kakšno je pravo ozadje teh sporov. Ix okolice generala Franca zatrjujejo, da sta Queipo de Lana in Tagua pripravljala zaroto proti sedanjemu režimu ter da sta hotela odstraniti »vse nove politike«, ki jih nazivajo »Francovo kamarilo«. Glavna ost to zarote je naperjena proti notranjemu ministru Sunem, zetu generala Franca, ki ga je hotel general Franco postaviti za ministrskega predsednika. Znano je bilo že prej, da vlada v vodilnih vojaških krogih nezadovoljstvo proti sedanji vladi, vendar pa se zdi, da gre v glavnem za borbo med falangisti in monarhisti, ki se bore sedaj za odločilen vpliv v Španiji. Večina oficir-
. jev je na strani monarhistov, d očim so d-■ vilisti v vladi na strani falangistov. General Queipo de Lano je že pred več meseci začel borbo proti sedanjema režimu, zaradi česar so ga postavili na hladno in mu onemogočili vsak vpliv na vodstvo državnih poslov. To je ozlovoljilo tudi ostale generale in jc tako menda prišlo do generalske zarote. V zvezi s tem pripisujejo velik pomen tajnemu sestanku Španskih monarhistov preteklo soboto v iJMisannl, Sestanku je prisostvoval tudi bivši španski kralj Alfonz, ki je izjavil, da se še vedno smatra za pravomočnega Španskega kralja. Ukrepi generala Franca proti generalom, ki sim-patizirajo z monarhisti, so zato izzvali med monarhisti silno ogorčenje. Generala Francu očitajo, da hoče preprečiti obnovo monarhije, da bi mogel sam ostati državni poglavar. Ker je tudi vsa duhovščina na strani monarhistov, je pričakovati, da bo doživela Španija pri reševanju notranjih problemov še zelo burne dneve.
General Aranda o politiki Španije
Lizbona, 25. julija AA. Havas. V zvezi s stališčem Španije v primeru mednarodne-ga spopada je general Aranda izjavil: V primeru splošnega evropskega požara mora španska politika  biti politika nevtral-
nosti. Jasno je, da ne bomo zapustili svojih prijateljev, toda to ne pomeni, da ne bomo videli »tvari takšne, kakršna je.
Na vprašanje novinarjev o izjemnem položaju Španije napram Italiji je general Aranda dejal: Celo, če bi dopustili tak položaj, smatram, da v primeru vojne med Italijo in Francijo posest Balearskih otokov ne bi bila zadostna, da bi se onemogočil transport francoskih afriških čet v Francijo. Balearsko otočje predstavlja pomožno oporišče, katerega obramba pa je odvisna od pomorskih sil. Španska mornarica se nahaja šele v povojih. General Aranda se je izjavil na kraju proti politiki avtarkije.
Notranji minister podpira falangi ste
Madrid, 25. julija. AA. Havas. Ravnatelj lista »ABC«, ki izhaja v Sevilji. Caretaro Je bil po odredbi ministra za notranje zadeve odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan Ignasi Catalan, direktor lista »Ari-ba«, ki izhaja v Madridu in ki je znan kot uraden organ falange. Smatra se, da bo lastnik lista »ABC« prisiljen odstopiti list falangistom. List »Infonnationes* ki je bil v soboto ustavljen, je snoči ponovno izšel.
Bavonne, 25. julija. AA. Havas: Potrjuje
Zarota proti Francovetsra režima? —
se vest iz Irana, da je bil ustreljen falangi stični vojak, ki je v nedeljo ubil nekega španskega mladeniča, ko je vzkliknil »Živio kralj!«
Bavonne, 25. julija. AA. Havas. Uradno poročajo, da so vesti o begu generala Quei-pa de Lano v Francijo brez vsake osnove. Po vesteh iz Španije, katerih točnost ni mogoče ugotoviti, je bil Queipo de Lano aretiran pri Vitioriji. Videli so ga v avtomobilu med dvema civilnima gardistoma.
Maršal Peta in gre na poročanje v Pariz
Perpignan. 25. julija. AA. Francoski veleposlanik v Burgosu maršal Petain je prispel čez Perthus v Francijo Maršala Pe-taina so pozdravili predstavniki krajevnih, civilnih in vojaških oblasti. Maršal Petain je ob tej priliki izjavil: Moja naloga v Španiji je težka. Ona še ni končana ter je trebi« za to mnogo časa. Vendar upam, da se bo dobro končala. Vračam se v Francijo za nekaj časa ter se bom v kratkem vrnil v Španijo. Maršala Petaina je v Perpignanu sprejela ogromna množica. Maršal je pregledal senegalske čete, ki imajo garniziio v Perpignanu Danes bo maršal Petain obiskal taborišče španskih beguncev. Nato odpotuje v Pariz, kjer bo obvestil T7lado o ooiožaju v Španiji.
Pogajanja v Moskvi
Molotov zahteva nova pojasnila — Razgovori se bodo nadaljevali v par dneh
Pariz, 25. julija e. O nedeljskem sestanku v Kremlju. desetem po vrsti, odkar se vodijo moskovska pogajanja, smatrajo v Parizu, da je bil popolnoma informativne narave in je zaradi tega trajal samo eno uro in 15 minut. Razgovori se bodo nadaljevali ?e7 nekaj dni. ker so potrebna nova navodila, ki sta jib angleški in francoski zastopnik zahtevala iz Londona in Pariza Molotov je zahteval nova pojasnila v zvezi z zadnjimi predlogi Anglije in Francije. Zato še ni prišlo do kakega konkretnega rezultata. Na Quai d'Orsayu ne dajejo nobenih izjav o tem sestanku. V pariških političnih krogih pa pravijo, da poga-
janja, dasi gredo počasi naprej, potekajo normalno in se bodo nadaljevala po novih konzultacijah in pojasnilih. Vsi pariški listi objavljajo kratka poročila agencije Tas in ponavljajo prejšnje komentarje. Nekateri listi poudarjajo tudi ob tej priliki, da je absolutno potrebno, da se sklene pakt miru z Rusijo v interesu Francije v prvi vrsti in nato v interesu vseh narodov. V poročilih iz Moskve se naglasa, da dejstvo, da se bodo razgovori nadaljevali, daje upanje za uspeh. To. da diplomati zahtevajo večkrat pojasnila in konkretne formule iz Pariza in Londona, je vzrok, ker je sovjetska diplomacija počasna in previdna.
»Kitajska ni češkoslovaška"
Maršal čangfcajšeK o novem položaju na Daljnem vzhodu — Kitajska odklanja „Monakovo Daljnega vzhoda44
Cungking, 25. julija. AA. DNB: Marsa! Cangkajiek je imel snoči govor, v katerem Je dejal, da bo Kitajska navzlic angleški
nezvestobi nadaljevala vojno na Kitajskem. Kitajska razpolaga z zadostnim materialom tako, da je ne more nobena sprememba iznenaditi. Na drugi strani je ideja o »Monakovem Daljnega vzhoda« napačna, |e dejal Cangkajšek, ker Kitajska ni CeikoslovaSka, ki bi dolgovala svojo ustanovitev svetovni vojni in mirovnim pogodbam.
Washington, 25. julija. AA. DNB. O priliki sprejema novinarjev je minister za
zunanje zadeve Cordell Hull izjavil, da je prišlo na Kitajskem do več japonsko-ame-riških  incidentov.   Predstavniki ameriške
vlade so zaradi tega v Tokiu protestirali. Minister za mornarico je sporočil, da je
tudi mornariško ministrstvo vložilo preko zunanjega ministrstva v Tokiu protest zaradi incidenta v Hankevu, Admiral Yar-nell, vrhovni poveljnik ameriške mornarice na Daljnem vzhodu je poslal mornariškemu ministrstvu poročilo o napadu japonske straže na ameriškega mornarja v Hankevu. Admiral pripisuje v poročilu vso odgovornost za ta napad japonski straži.
Polemika o Hudsonovem načrtu
Ogorčenje v angleški javnosti, ki zahteva odstop ministra Hndsona
London, 25. julija, e. Snočnji izjavi ministrskega  predsednika  Chamberlaina in
zunanjega ministra lorda Halifaxa nista popolnoma pomirili razburjenja, ki ga je
izzvalo obvestilo v listih o senzacionalnih predlogih za podelitev milijardnega posojila Nemčiji kot kompenzacijo za razorožitev in gospodarsko ter politično sodelovanje med obema državama. Opozicija ni popolnoma zadovoljna s Chamberlainovim govorom. Hudson sicer ni član kabineta, a ima vendar čin ministra ter vodi zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu. Opozicija je izrazila dvome, da bi Hudson lahko razpravljal o taki važni stvari s predstavnikom nemške vlade brez vednosti odgovornih činiteljev v vladi. Chamberlain ni obsodil Hudsona. kakor pravijo opozicijski krogi, temveč je samo obsodil indiskrecijo tiska, ki je objavil ta načrt. Pričakovali so. da bo Hudson že včeraj podal ostavko, ki jo zahteva ves tisk, a to se ni zgodilo in po Chamberlainovi izjavi smatrajo, da Je vprašanje Hudsonove demisije odgođene Hudson je včeraj pojasnil tisku, kako Je prišel do tega načrta. Pravi, da je bil njegov razgovor z dr. Wohltatom popolnoma zasebnega značaja in da mu je razložil načrt kot svoje osebno naziranje. Dodal je, da je pH^""" delegatu pojas-
nil, da bi se ta načrt predložil vladi v i az-piavo. ako bi prišla pobuda s Hitle-jeve strani.  Namen  Hudsona je bil, la dr.
Wohltat poroča o načrtu maršalu Grdringu. Hudson je dalje rekel, da zneska 1 milijarde funtov šterlingov kot posojilo Nemčiji ni omenil dr. Wohltatu. a to je v resnici znesek, ki si ga je zamislil. Hudson misli, da bi se to posojilo lahko podpisalo v Angliji. Ameriki in še drugih državah. Njemu se ta znesek ne zdi fantastičen kot cena za mir in za sporazum, če se upošteva, da ima vsaka država najmanj take izdatke za oboroževanje.
Afera je izzvala tako razburjenje zaradi tega, ker je opozicija mislila, da gre za novo akcijo Chamberlaina v duhu monakev-ske politike. Sedaj se pojavlja tudi naziranje, da je to vse skupaj samo vešča poteza angleške propagande. Na ta način je je hotela nemškemu narodu pokazati, kakšno korist bi imela Nemčija, če bi opustila svoje politične metode in pristala na sodelovanje z Anglijo in drugimi zapadnimi državami
Berlin, 25. julija, e. Glede na izjavo državnega podtajnika Hudsona se v nemški javnosti poudarja, da v Angliji postavljajo pogoje, ki v bodoče izključujejo enakopravnost Nemčije in tistih, ki se trudijo za
takoimenovani sporazum. Hkrati očitajo, da žele splošno razorožitev v smislu pogajanj, kakor so se vodila od leta 1927 do 1933 v Ženevi, s čimer so bile ustvarlene predpostavke, ki so zagotavljale vojaško nadmoč koalicije, ki jo vodi Anglija proti Nemčiji. Glede na Hudsonovo izjavo v angleškem tisku v nemških krogih poudarjajo, da ne morejo smatrati, da so bile te izjave točno reproducirane. Glede na razgovore med dr. Wohltatom in Hudsonom je bilo snoči izdano naslednje službeno obvestilo:
Angleški tisk objavlja izjavo gospoda Hudsona o njegovem razgovoru z gospodarskim direktorjem dr. Wohltatom, Ki se je mudil v. Londonu zaradi pogajanj o vprašanju lova na kite in v kateri se govori o načrtu, ki je bil izročen g. Wohl-tatu. Pooblaščeni smo. da izjavimo, da se sploh ni razpravljalo o kakem načrtu. V ostalem pa je v razgovorih med dr. Wohltatom in Hudsonom šlo samo za privatno izmenjavo misli o gospodarskih vprašanjih.
Irski teroristi plačanci tujine
Senzacionalna razkritja angleškega notranjega ministra ▼ spodnji zbornici
London, 25. julija. L Notranji minister Samuel Hoare je snoči objavil v spodnji zbornici senzacionalna odkritja o delovanju irske teroristične organizacije.
Minister Je navajal podrobnosti o obširnih sabotažah Irskih ekstremistov, nagla-injoc, da Anglija še ni bila nikoli v tako
kritičnem položaju, kakor v zadnjem času. Od Januarja dalje so teroristi izvršili 127
atentatov, od teh 70 v provinci Teroristi so razstrelje val i vodovode in ogrožali kanalsko omrežje in električne napeljan e. Pri teh atentatih Je bila ubita ena oseba. 55 ranjenih. Ce bi se zgodilo, da bi bila Anglija avgusta ali septembra zapletena v kako vojno ali večjo krizo, bi se nevarnost te teroristične akcije še povečala. Policija Je odkrila načrte, na podlagi katerih so no-teli irski teroristi razstreliti velik most v
Londonu ter uničiti vodovode in razne druge naprave po mestih. Izdelane so imeli tudi točne načrte o municijskih skladiščih in letališčih, a hoteli so pognati v zrak tudi angleški parlament. Minister Je nadalje naglasil, da Je irska teroristična organizacija pod vodstvom tujih elementov in
dobiva tudi finančna sredstva is tujine. Angleška vlada Je dobila docela zanesljive informacije, da se vodi vsa teroristična akcija pod vodstvom in s podporo inozemstva. To ni niksk« nepotrjena domneva, nego ugotovitev, ki sloni na povsem kontroliranih podatkih.
Minister je nato utemeljil zakonski načrt ki daje vladi pooblastilo, da se more pri zatiranju te teroristične akcije poslužiti tudi izrednih sredstev, kakršna so sicer običajna samo v vojnem času.
Vedno novi incidenti v Gdansku
Med Varšavo In Gdanskom neprestano romajo protestne note
Gdan&k, 25. julija, e. Po ulicah Gdanska
je bilo včeraj opažati prevažanje topov za borbo proti tankom. Gre za posebne topove majhnega kaHbra. Odnosa ji med svobodnim mestom Gdanskom in Poljsko so št vedno skrajno napeti. Poleg že iuviie-nega incidenta v Rennenbergu poročajo, da so Poljaki med Dvrševo in Gdinjo metali prazne steklenice na meščane Gdanska iz vlaka. Okrožni vodja narodnih so€4a*«stov v Gdansku Forster je včeraj govoril ored skupino ladjedelniških delavcev in izjavil: Hitler in Mussolini stremita za tem, 'ia bi preprečila vojno. Meščani Gdanska so Nemci in oni uveljavljajo samo svoio pia-vico, ko zahtevajo, da se vrnejo v domovino.
Varšava, 25. julija AA. Havas. Poljski
Napetost med Ru si jo in Japonsko
25. julija. AA. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve Lozovski je predal japonskemu veleposlaniku Togu odgo-vlade na japonski mernoran-
pooblaščeni krogi kategorično demantiralo vesti o nekem incidentu na poljsko-gdanski meji, ki naj bi se bil po vesteh iz
nemškega vira dogodil včeraj zjutraj 1 km od meje pri Renebergu. Preiskava krajevnih oblasti je dognala, da ni bilo nobenega incidenta ali streljanja. Poljski generalni komisar v Gdansku je zaradi tega protest senata zavrnil kot popolnoma neosnovan.
Izve se, da je pokrajinski vodja nacionalno socialistične stranke Forster ponovno odpotoval v Nemčijo, kjer bo verjetno poročal Hitlerju. Predsednik senata svobodnega mebta Greiser se nahaja v Klaj-pedi.
dum z dne 27. aprila t. L v zvezi z »delom japonskih petrolejskih in rudniških družb na Sahalinu. Sovjetska vlada zavrača japonski protest da postopanje sovjetskih organov proti japonskim koncesijam ni bilo zakonito. Rusija je razveljavila pogodbe z družbami zaradi tega. ker družbe niso izvajale zakona za zaščito delavcev, posebno glede varnosti njihovega življenja
VojoMd posvet v Londonu
London, 25. julija e. Včeraj je bila na Downing Streetu seja, ki so se je udeležili ministri vojaških reso rov in vojaški strokovnjaki. Na seji so razpravljali o novih ukrepih za narodno obrambo. Pozno zvečer se je zvedelo, da je bilo na seji sklenjeno, da se ▼ začetku avgusta pokliče pod zastave še 52.000 mož mornarice. Razpravljali so tudi o ukrepih za ojačenje Gibraltarja in drugih pomorskih baz v Sredozemskem morju. Več oficirjev je bilo zaradi tega iz Indije premeščenih v Egipt. Seji je prisostvoval vojni minister Hore BeuV sha.
Nemčija in Rusija
Berlin, 25. julija e. V nemških merodaj-nih krogih so včeraj trdili, da se je pri akciji za vzpostavitev gospodarskih odnoša-jev med Nemčijo in Rusijo pokazalo popuščanje napetosti in da lahko igra to še veliko vlogo pomirjenja. Toda po mnenju Nemčije to ne pomeni, da se mora doseči tudi soglasje v vseh političnih vprašanjih.
Nemški manevri ~~ v Vzhodnem morju
Berlin, 25. julija i V Vzhodnem morju so bili te dni veliki manevri nemških podmornic, ki jim je prisostvoval tudi vrhovni poveljnik nemške mornarice veliki admiral Roder.
Na manevrih je sodelovalo 71 podmornic in zastopane so bile vse tipe po 250» 500 in 700 ton. Brodovje. sestoječe iz tor-pedovk, rušilcev in križark, ki je hotelo prebiti kordon podmornic, se je moralo umakniti. Nemški listi poudarjajo, da so nemške podmornice prav tako nevarno orožje, kakor so bile med svetovno vojno, in da ne bo nobeno brodovje moglo prodreti njihove obrambne črte. V ostalem pa bo Nemčija svoje podmorniško brodovje še izpopolnila.
Pogajanja v Toki ju
London, 25. julija, br. V Tokiu ao se včeraj na osnovi načelnega sporazuma med zunanjim ministrom Arito in angleškim poslanikom Craigiejem pričela pogajanja za ureditev konkretnih spornih vprašani ki se nanašajo na spor zaradi Tiencina. Strokovni delegaciji angleške in japonske vlade sta se danes dopoldne prvič so-stali. Japonska delegacija je na tej seji podala stališče japonske vlade glede omenjenih vprašanj, britanski poslanik Crai-gie, ki vodi angleško delegacijo, pa je podal kratek odgovor na japonsko stališče, ne da bi razvijal svojih misli o ureditvi obravnavanih problemov. Popoldne sta so obe delegaciji drugič sestali. Razpravljali sta o vprašanjih, ki so posebej tičejo vedeževanja reda in mira v Tiencina. Jutri dopoldne pa se sestane poseben odbor stro« kovnjakov obeh delegacij, ki bo razpravljal o raznih podrobnih vprašanjih, glede, katerih so potrebna ie razna medsebojne, pojasnila.
Zaplemba premoženja kralja Zoga
Tirana, 25. julija. JLA. (Štefani). Komisija, ki ima nalogo, da ugotovi* odkod lana j a imovina nekaterih političnih sti, je sklenila predlagati, da so ra vse imetje bersoga albenaneg A h meda Zoga in njegovih sodelavcev, H so) obenem z njim zapueril Albanijo*
Skala MJrooila osebni avtomobil
Linz, 25. julfja. w. Na wte sti se je včeraj
je po cesti prtvosJI neki
bil. Skala, Je avtomobil
k*. Vsi Štirje potoki so
ni. da se sploh ni dsk> trupel. Tudi ntfmovo, " tovljena.
da je v pretekli Botune, ki Neki deček je po posar, ki je je od tam rasftiril ako hišo in potem jm 20^3 tan ov an j skfh
nUo mnogo govyje Ol eni težavo
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, torek, ». julija 1939.
Štev. 1^6
Ma»?J6©r v očeh Angleža
Kaj pravi o ti jem udeleženec angleškega počitniškega
tečaja
Maribor, 24. julija Prvi angleški počitniški tečaj v Mariboru je nedvomno \ kega pomena za uresničenje ideje kulturnega zbližanja med nami in Angleži, pa tudi plodnega obojestranskega kulturnega sodelovanja. Vsekakor je zanimivo mnenje posameznih udeležencev, ki ga sporočajo naši javnosti potom časopisja. Za »Slovenski Narod« je zajel svoje vtise slušatelj univerze v Edin-borghu Charles Patiick Mc. — Ara. Iz njegovega zanimivega prispevka povzemamo sledeče misli, ki jih je zbral in nanizal o naših krajih, zlasti pa o Mariboru:
^Moji vtisi o Sloveniji so seveda površni in nepopolni. V resnici se bojim, da bi mogel povedati nekaj, kar bi bilo morda neresnično ali celo žaljivo. To pa bi bilo pravo nasprotje onemu, kar bi hotel posebej podčrtati, ne da bi hotel pri tem po-tvarjati tega, kar sem resnično občutil.
Ko smo se pripeljali ob 3. zjutraj preko Trsta na Rakek, sem se zelo začudil, da je bilo ob tej nenavadno zgodnji uri po poljih in njivah že vse polno ljudi. Pozneje, ko spoznal vročino, prah in žgoče soln-ce Slovenije, sem Sele prnv razumel, zakaj je to potrebno. Ko spi o se nastanili v Mariboru, sem si zelo domišljal, da sem prvo jutro zelo rano vstal, saj je kazal kazalec 6 in pol zjutraj. Zelo pa sem bil presenečen, ko sem že ob tej uri opazil na vseh straneh zelo živahno vrvenje ljudi, ki so hiteli po svojih opravkih. Stopil sem tudi v cerkev, ker me je zanimalo, kako je v notranjosti slovenskih cerkva. Opazil sem, da je tukaj popolnoma drugačno življenje kakor pri nas na Škotskem. Dočim je pri nas na Angleškem vse občinstvo, ki je v cerkvi pri poslušanju pridigarja zelo
zbrano in pozorno, sem ugotovil, da po mariborskih cerkvah ni »«f**»r^ shranosti, kakor pri naa. Pač pa aem našel nosali Ji
veliko pristne, preproste zbranosti po podeželskih cerkvah.
Ko sem opazoval življenje ▼ _____________
podeželju, sem občudoval energijo in »posebnosti slovenske kmetice. Na drugI strani pa me je zelo navduševala eleganca in šarm mestnih slovenskih deklet. Tako sem mogel ugotoviti, ko sem se mudil na Bledu, da so Beograjčanke zelo domače, marljive in varčne, druge pa zelo »svetovljanske«, c" očim so zagrebška dekleta idealne spremljevalke na počitnicah, vesele, očarljive ln kulturno naobražene. Če se rade pošalijo, pa so zelo odkritosrčne, nemalokrat zelo vročekrvne.
Predno končam, pa se moram oddolžiti slovenskim trgovcem in natakarjem. Angleški študentje nismo imeli niti najmanjšega namena, da bi koga hoteli žaliti ali pa da bi hoteli biti nevljudni. Če smo morebiti storili kakšno napako, naj bodo prepričani, da ni bilo to slabo mišljeno. Hodili smo po trgovinah, izbirali najrazličnejše stvari, si pomerjali klobuke ter odhajali, ne da bi kaj kupili. Po vaših kavarnah smo se zelo zabavali. Vse, kar smo si tu pa tam privoščili, smo smatrali le kot dovoljene študentovske šale. Navzlic našim nemaloštevilnim predrznostim pa so nas ljudje razumeli in so se nam smejali. To razumevanje nas mladih ljudi vas nam je najbolj prikupilo. Vsem prijaznim ljudem, s katerimi smo prišli angleški Študentje ob priliki prvega angleškega počitniškega tečaja v Mariboru v stik. pa kličem: »živeli, na svidenje«.
iski planinski dom
Cradfc eaa :!ela hitro napredujejo — Jeseni bo dom Ze
služil svojemu namenu
Maribor, 24. julija Na Pohorju grade naši vrli mariborski Sokoli svoj prvi sokolski planinski dom. Gradbena, uela naglo napredujejo in je računati, da bo Sokolski planinski dom že do 15. avgusta pod streho ter da bo do letošnje jeseni popolnoma dograjen, l.i-ko da' bo lahko že v jesenski in zimski sezoni služil  svojemu  vz^-ilcnemu namenu.
Sokolski planinski dom se gradi v višini 1100 m nad morjem v bližini znanih postojank Mariborske koče, Ruske koče, Pohorskega in Poštarskega doma. Oddaljen je iz Maribora in od železniške postaje v Hcčah 3 in pol ure, od železniške postaje v Rušah pa 2 in pol ure. Iz Maribora je speljana avtomobilska cesta do Mariborske koče. Od tod je še pol ure položne hoje  do Sokolskega planinskega doma.
Dom gradi zadruga »Sokolska planinska koča« v Mariboru, ki je nabrala doslej v to svrho okoli 300 članov s 1500 deleži po 100 lin ter okrog 220.000 din imovine. Obsegal bo v tlorisu 15.50x8 m. V pritličju "bo jedilnica, oskrbnikova soba, feuhmja shri mba za smuči. V I« nadstropji ni  spalnici za člane s
j 26 ležišči in umivalnico. V drugem nad> I s trop ju in v mansardi pa bo 8 sob z 2 do i 3 posteljami, skupno 70 ležišč. Seveda bo
tudi vodovod ter naprava za toplo vodo.
če  bodo zadoščala sredstva, bo še letos
dograjena lastna elektrarna, ki bo peta
vrh Pohorja.
Naš;m Sokolom bo dana s tem možnost, da bivajo po nizkih cenah na letovanju v lastnem planinskem domu, preko zime pa da se lahko udeležujejo raznih smučarskih prireditev. Dom je namenjen vsem pripadnikom Sokola, predvsem pa Članom zadruge, ki bodo imeli trajno znižane cene prenočišč. Namenjen pa bo tudi organiziranim skupinam sokolskih društev in žup, ki postanejo člani zadruge v svrho izletov, organiziranja raznih tečajev itd.
Ko bo planinski dom zgrajen do strehe, oodo Sokoli proslavili ta dogodek. prisrčno in slovesno. Tedaj bodo pohiteli k sokolski planinski postojanki na Pohorju številni mariborski Sokoli, da dajo izraza svojemu veselju ter navdušenju, da je tako hitro zrastel iz pohorskih tal prvi sokolski planinski dom v Jugoslaviji.
Sadni izvozniki še nimajo kontingentov
C'j^::.c I: ^ejne sadjarje in sadne izvoznike
Maribor, 24. julija Izvoz jabolk bi se lahko že pričel. Naši obmejni sadni izvozniki so že nakupili velike količine zgodnjih jabolk za izvoz. Žal pa niso še dobili od Prizada potrebnih kontigentov, četudi je organizacija naših sadnih izvoznikov v tej zadevi že večkrat intervenirala v Beogradu. Naši sadni izvozniki so zaradi tega precej oškodovani, ker izgubijo na času, pa tudi naši obmejni sadjarji, ki bi se jim obetalo zadovoljivejše vnovčenje zgodnjega sadnega pridelka.
Sedaj so že dozorele žitnice in druge znane vrste zgodnjih jabolk, ki so sedaj še trde ter primerne za izvoz, če bi kontingentov delj časa ne bilo, pa bi bila škoda še večja* saj so zgodnja jabolka že hitro
zmehčajo in jih v tem primeru ni mogoče izvažati, ker se brž pokvarijo. Zgodnjega sadja je namreč letos še precej in bi si naši sadjarji lahko denarno precej opomogli, ker je letina poznih jabolk precej dvomljiva in negotova.
Naši sadni izvozniki, pa tudi naši sadjarji, trdno pričakujejo, da bo vendarle ustreženo njihovi želji in da bo Prizad v najkrajšem času odredil kontigente ter jih preko tukajšnje organizacije sadnih izvoznikov dodelil posameznim interesentom < Zanimiva je namreč predvsem okolnost, da se izvozniki iz južnih delov države pojavljajo z gotovimi ponudbami obmejnim sadnim izvoznikom v času, ko slednji še niti kontigentov niso deležni.
Fv.
Tastu je zažgal hišo
" pred velikim kazenskim sen?*"! skega sodišča
h
? 3 11 t 1
ti
Maribor, 25. julija
Na   p mariborskega okrožnega
sodišča uniči ogenj leto za letom veliko število domačij in beležijo naši kraji zlasti na Di-avskem polju v tem pogledu žalosten rekord. Vzroke požarnih katastrof pa se le redko posreči popolnoma pojasniti.
V noči na 11. marec 1939 je izbnihnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika. Jožefa Lampreta cv Grdini v občini Stoprce. Požar se je razširil s tako naglico, da je bila v kratkem času vsa domačija v ognju. Posestnik Lampret. ki je spal s svojo ženo in dvema otrokoma v spalnici, se je zbudil šele takrat ko so ognjeni zublji že zajeli sobo, kjer je družina mirno spala. Rešili so se le na ta način, da so vsi poskakali skozi okno na prosto in tako ušli strašni smrti. Jožef Laempret je skušal rešiti živino v hlevu, pr! tem pa mu je padel na glavo goreči tram. Dobil je težke poškodbe in opekline po vsem telesu. Reš.ti niso mogli ničesar. Ubogi posestnik je bil oškodovan za okoli 35.000 din.
Skoro istočasno pa je tudi zgorelo do tal gospodarsko poslopje posestnika Antona Novaka, ki ima svojo domačijo na drugem koncu vasi, vendar se je domačinom posrečilo, da so ogenj lokalizirali in obvarovali stanovanjsko poslopje pred uničenjem.
Občanom je bilo takoj jasno, da gre za požig in je padel sum na Lampretovega zeta, 281etnega brezposelnega hotelskega slugo Jožefa Weisa, ki so ga videli, kako se je klatil kritično noč po vasi. Sum je bil tem bolj upravičen, ker je Weis že nekajkrat zagrozfil svojemu tastu, da mu bo zažgal domačijo. Orožniki so takoj pričeli z zasledovanjem Weisa,, ki so ga tudi izsledili in aretirali. Pri zaslišanju je
Weis prvotno tajil vsako krivdo, pod teže dokazov pa se je naposled vdal in priznal, da je zažgal domačijo svojega tasta in gospodarsko poslopje posestnika Antona Novaka.
Zanimiva so ozadja zločina: Jožef \Veis je bil tri leta poročen z Lampretovo hčerko. Prvo leto sta stanovala v Mariboru, kjer je bila usiužbena Žena kot kuharica, pozneje pa kot postrežnica. Weis pa ni nič delal in je zapravljal denar, ki ga je žena zaslužila, čez nekaj mesecev pa je ženi prigovarjal, naj gre v Zagreb in naj si tam poišče kakšno službo, sani pa bo odšel v Ljubljano, kjer bo skušal dobiti službo šoferja. Zgodilo pa se je, da se mu je žena odtujila in da je pričela po svoje živeti. Ko je Weis nekajkrat obiskal svojo ženo v Zagrebu, ni hotela o svojem možu ničesar več vedeti. Ljubosumnost se je stopnjevala, ko je VVeis našel pri svoji Ženi nekega moškega. Tedaj je VVeis pisal svojemu tastu Lampretu, naj vpliva na hčerko, da bi sd bila spet dobra, Toda Weisova, ki je svojega moža temeljito spoznala, ga je odklonila. VVeis, ki je menil, da dajeta tast in tašča hčeri potuho, pa je tastu zagrozil, da mu bo zažgal domačijo. To svojo grožnjo je tudi izpolnil. Odpeljal se je v Grd ino ter zažgal domačijo in to kljub temu, da je vedel, da spijo v poslopju LampretovL
Ko je zažgal VVeis domačijo svojega tasta in hotel pobegniti, se je spotoma spomnil na posestnika Antona Novaka, ki ga je svojčas večkrat žalil, Češ da je revež in narodni siromak. Da se mu za žalitev maščuje, je tudi Novaku zažgal gospodarsko poslopje.
Vse to je priznal orožnikom in preiskovalnim sodnikom. Državni tožilec je Jo- I žefa Weisa obtožil zaradi požiga in zaradi i tega, ker je zažgal, dasi je vedel, da so t
▼ poslopja ljudje, ki bi lahko sJoo se ne bi t poslednjem trenutku rešili.
In tako se je znašel Jožef Weia danes dopoldne na zatosni klopi mariborske«* okrožny gff^ča, kjer se je pred vell-
jati za isvrseni zločin. Tudi pri fenajlnji razpravi Jo VVeis očitane mu grehe priznal.
RazpiaSfe ob zakljiiScn Vsta še ni bila
končana.
Iz Lfutomcra
— Oddaja ribolov« v MojtaicL Do sedaj se je oddajal ribolov Ačavnice po rajonih občin, to se pravi, da je vsaka občina dala v najem ribolov ičavnice v toliko, kolikor sčavnice je njoj pripadalo. Tako je bila ftčavnlca razdeljena na več lovišč. Po novem rlbolovakem zakonu pa se je morala sedaj Sčavnica razdeliti v tri sekcije in steor: prva sekcija je od izvira Sčavnice do ivanjskoga mostu, druga je od tega mostu do sadlovega mlina na Grabah, tretja pa od tega mlina do izliva ačavnice v Muro. Vse sekcije lovišča so bile že tudi izžrebane in upamo, da se bo ribolov . vršil točno po tozadevnem zakonu, saj ravno pri tem lovu je najmanj kontrole. Nešteto je primerov, ko se lovi skozi vse leto, vse leto je lovopust in ni čuda, če so naši ribolovi vedno slabši. Zakupniki lovišč naj dajo lovišča v podzakup le tistim, ki imajo res vso moralno kvalifikacijo za to. OroŽništvo pa naj nadzira mreže, lovske karte in dobo lovopusta. Kakor je pri lovu na divjačino red, tako naj bo tudi pri ribolovu!
— Ljutomer dobi trgovski dom. Gremij trgovcev v Ljutomeru je imel nedavno sejo. Med drugimi aktualnimi zadevami se je obravnavalo vprašanje gradnje trgov-skega dorrn — ?e bi v ta namen izvoljen
poseben odsek, ki bo vodil priprave. Gremij ima v ta namen že 75.000 din, ostalo pa naj bi se še zbralo, poleg tega pa naj bi nekaj vrgli dobrovoljni prispevki občin, trgovcev, banske uprave ln drugih ustanov ter trgovat v u naklonjenega prebivalstva. Istočasno so se obravnavale tudi nekatere aktualne zadeve, ki se nanašajo na naš tujski promet ter na zunanjost ki lepoto mesta vobce. v ta namen je bil občini poslan poseben dopis, v katerem izražajo trgovci zelje glede ureditve cestnega prometa, namreč, da bi se za mestom zgradba posebna cesta za promet, kjer bi vozili vozovi, ki danes nekoliko ovirajo cestni promet, kakor vozovi šibja, slame, sena in podobno. Dalje se izraža želja občini, da uredi kanalizacijo in reši vprašanje vodovoda. Lastniki hiš naj skrbe, da bodo hiše ob glavni cesti skozi Ljutomer popravljene in tujsko prometnemu kraju primeri »e itd. Tem željam trgovcev se pridružujemo tudi mi.
— Dober sejem. Na dan sv. Magdalene je bil v Štrigovi kramarski sejem, ki je prišlo nanj mnogo kramarjev in kupcev, razume se tudi gledalcev in nekaj dolgo-prstnežev, ki so prišli tudi na svoj račun, številni so bili tudi žeparfi. ,ki so prišli iz okolice Čakovca in Varaždina, saj je na ta dan v Štrigovi velik praznik. Najbolj jo je izkupila neka ciganka iz Pribislavca, ,ki je ukradla nekemu kramarju balo blaga. Z balo so jo lovili po trgu ter je nazadnje pobegnila v cerkev, kjer je bila ravnokar maša. Lastnik bale jo je lovil tudi med mašo po cerkvi in jo končno ujel. Ko jo je spravil iz cerkve, so letele bunke na vse strani katerih se je spretna ciganka rešila le z zopetnim pobegom.
— Pri požaru se je opekel. Ko je pomagal Ajlec Jožef, viničar iz Murščaka. gasiti pri sosedu, je dobil hurie opeklme po nogah in rokah.
Pustolovščine sleparskega prež kanca
V Mariboru je oškodoval več trgovcev, v Ptuju pa ni
imel sreče
Maribor, 24. julija Oh&štva se pečajo s svojevrstnimi podvigi nekega moškega, za katerega se prav za prav še ne ve, kako se piše. Možakar, ki je star okoli 30 let, je imel namreč ob aretaciji pri sebi številne železnške legitimacije, tako da se ne ve, katera je sploh njegova in katera je prava. Zatrjeval pa je da se pise Milan Klajič in da je po
poklicu tesarski pomočnik. Ta možakar ima za seboj svojevrstne pustolovščine.
K nekemu mariborskemu trgovcu je pri-šel v maju neki moški, ki se je predstavil kot >železniski uradnik« F. H. Kupil je pisalni stroj, vreden 3000 din. Plačal ni ni_ česar, pač pa se je legitimiral z železniško legitimacijo ter potrdilom, da svojih prejemkov nima zarubljenih. Trgovcu je podpisal menico ter se obvezal, da bo odplačeval pisalni stroj v mesečnih obrokih. Minil je 1. junij ter i. julij, ^železniškega uradnika« pa ni bilo. Naposled pa s** je trgovec obrnil na železniško direkcijo, kjer pa je izvedel, da železniškega uradnika pod navedenim imenom ni.
Pretekli teden pa je možakar na isti način ^kuptlr 4000 din vredno harmoniko
in sicer pri nekem mariborskem trgovcu. Par dni zatem se je že pojavil v Ptuju, kjer se je spet legitimiral kot železniški uradnik ter se zanimal za nakup pisalnega stroja Toda ptujski trgovec je bil previden zlasti ker so mu bile znane prevare pri tovarišu trgovcu v Mariboru. Skrivaj je obvestil policijo, ki je možakarja areti rala in c zadevi obvestila tudi mariborske ga trpovca ki jp takoj piihitel v Ptuj. Spoznal je v »železniškem uradniku« tistega možakarja, ki t;a je opeharil za pisalni stroj.
Ni izključeno, da je možakar na sličen način opeharil še veo. trgovcev v raznih krajih. Tudi še ni točno znano, ali odgovarjajo resn:cl goliufove navedbe glede identitete.
Morebitne oškodovance   naproša mariborska policija   naj se zglasijo pri pred stojništvu mestne policije v Mariboru.
Značilno je tudi. da je imel goljuf ob aretaciji pri sebi brezplačno legitimacijo II. razreda za vožnje oa železnici ter šte_ vilne legitimacije, kar zbuja sum da gre za druge sodelujoče Policija vrši tudi v tej smeri poizveube.
Mariborske in okolišaš novice
— Sreča v nesreči; Na cesti iz Slovenje-ga Gradca proti Dravogradu se je neki osebni avto, v katerem je bilo 5 potnikov, na nekem ostrem ovinku prekucnil v obcestni jarek. Sreča v nesreči je, da so odnesli potniki zdravo kožo, pa tudi avto je ostal nepoškodovan.
_ Pokvarjena mladina. Trgovec Franc
Lorbek iz Vurmata pri Selnici ob Dravi je že delj Časa opažal, da mu izginjajo iz trgovine razni predmeti. Pred dnevi pa je izginil trgovcu kar ves denar, ki je bil v predalu za pultom, in sicer 980 din. Orož niki so dognali, da sta predmete in denar ukradla neki 151etni Ivan D. in 141etni Franc S., ki sta se med opoldanskim od. morom vtihotapi jala v trgovino ter kradla. Predmete sta fantiča razdelila prijateljem, denar pa sta zapravila. Ko so ju orožniki prijeli, so našli le še 300 din.
— Mladina v svet. V Čopovi ulici je prijel stražnik nekega 91etnega Antona Ko-letnika iz Vukovskega dola. ki je pred dnevi skupno s svojim 141etnim bratom pobegnil od doma- Potikala sta se po mestu ter beračila. Starejši brat pa je včeraj svojega bratca pustil samega ter nadaljeval sam z beračenjem. Fantka so oddali v mestni mladinski dom, njegovega brata išče policija.
— Iz dneva v dan prometne nesreče. Na križišču Ulice kneza Koclja, Glavnega trga in Vetrinjske ulice je mizarski mojster Ivan IrŠič iz Mlinske ulice s svojim motornim kolesom podrl na tla 721etno Jože-fo Flajšhaker s Pobrežja. Starka je oble. žala nezavestna s hudimi poškodbami na glavi. — 271etni šofer Henrik Baš s Tezna pa je tako nesrečno padel z motornega kolesa, da je obležal s poškodbami po vsem telesu. 151etni ključavničarski vajenec Franc Kramberger iz Splavarske ulice je padel s kolesa tako nesrečno, da si je zlomil ključnico. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici.
— Orob pr| grobu. V Slovenski ulici 40 je umrla zasebnika Barbara Loz.inS.ek. stara 83 let. V splošn^ bolnici je umrla dola v. čeva žena Marija Ledenik, stara 41 let. žalujočim naše globoko sožalje.
— življenjski jubilej Te dni slavi v krogu dragih svojcev TOletnico živi enla upokojeni nadzornik g. Jakob Bajt. Skozi 40 let je služboval kot vodja n nadzornik v podjetju pokojnega dež?lnega poslanca Antona Kobija. Slavljenec je bil skozi vse svoje življenje zaveden iskren narodnjak. Ob lepem življenjskem jubileju mu želimo čim prijetnejšega počutka tja do skrajnih meja človeškega življenja.
— Mariborske tržne cene. V smislu poročila štev. 29 mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru so na' mariborskem trgu sledeče cene: Meso: govedina 6 do 12. teletina 8 do 12 svinjsko meso s kostmi 13 do 14. svinisko meso izluščeno 13 do 15, slanina 13 do 14 din. Perutninski trg: kokoši (komad) 22 do 30. par piščancev 20 do 60, gosi po 38 do 42. race po 15 do 20. Krma: novo sladko seno 60 do 70. novo kislo seno 50 dc 60. tucerna 70 pšenična slama 35 do 40 din za 100 k~ Mlečni izdelki: smetana 10, m.eko 1.50 do 2, surovo maslo 24, Čajno maslo 28 do 30. do. mači sir 8 db 10. 2ito (za 1 ter): pšenica in proso po 1.75, rž in ječmen po 1.50. koruza 1.25 do 1.50, oves 1. aida 1.50. pro-seno pšeno 3.50. fižol 2.50 do 4. Sadje: jabolka 4 do 6. hruške 4 do 6. čresnje 4 lo 5, liter 2 do 3, črnice liter 1 do 2, saareUee 4 do 8, breskve 4 do 10, maline 4 do 5,
grozdičje 2 do 2.50, grozdje 20, ringlo 2, šipak 10 do 15. Zelenjava: krompir 1 do 2. merica 6 do 8: čebula 3 do 5, česen 6 do 8, kumarice 1 do 3. za vlaganje 6 do 10 komadov po 1 din karfijola 1 do 6, hren 8 do 10, paradižniki 7 do 8, fižol v stročju 6 do 8, grah v stročju 1, zelena paprika (komad) 0.25 do 0.75, buče (ko. mad) 0.50 do 3 din.
— Razne novice. Pri vrtnem delu si je zlomila desnico 391etna posestnica Klara Huber iz Rcšne pri Sv. Janžu na Drav.
j skem polju. — Z lestve je padel 201etni ■ posestniški sin Franc Kozel iz Podlehnika. ki je bil zapeslen v tukajšnji Vinarski m sadjarski šoli. Kozel je obležal z zlomljeno desnico. — 651etna kuharica Margareta Rajšp je tako nesrečno padla po stopnicah, da je obležala s hudimi poškodbami na glavi. — 41etni sin tkalskega mojstra Edmund šaherl iz Rajčičeve ulice se je hotel splaziti na motorno kolo. Pri tem se je motor prevrni na ubogega fantka ter ga poškodoval po vsem telesu. Vse poškodovance so prepeljal! v mariborsko bolnico.
— Na Peci so graničarji zajeli nekega 34. letnega Franca J., ki je hotel skrivaj preko meje. Ob aretaciji pa je Franc J. pso-val naše graničar je. Sedaj bo možakar delal pokoro v jetnišnici.
— Športne novice. Na povabilo SK Slavij?, Varaždin ie včeraj teniška ek pa ISSK Maribor odigrala na lepih prostorih Sla. vije prijateljski turnir Maribor je nastopil zaradi odsotnosti enega člana »mušketirjeva s starim Bergantom, ki pa je imel preceišnio smolo. Tekmovanje se je razvijalo sledeče: prvak Maribora je v krasnem st lu sigurno premagal rutiniranega Mnhra z 6:2. 8:6 Tončič je moral kloniti pred si^urneišim Briksi]"em z 6:1, 6:4. Ma. li je po napeti borbi odpravil načelnika teniškega odseka Slavije. simpatičnega Takača Evgena z 6:1, 5:7. 6:4. Bergant pa je navzlic požrtvovalnosti in borbenosti moral klon ti pred mladim, a zelo sigurnim Konrrkom z 7:5. 6:1. Igre dvojic so bile zelo nesrečne za goste. Prvi par Tončič : Va:i je podlegel po dolgi borbi z 6:1, 0:6!, G:l dobro vigranj dvojici domačinov Mohr
— Eriksi. Druga komb'nacija Maribora Al-baneže —Bergant pa je po izenačeni igri nesrečno 'zgubila proti Kopreku—Takaču 8:6 6:4. Varaždinci, ki se temeljito pripravljajo za državno prvenstvo moštev so ugodno presenetili. Imajo zelo izenačene igralce, ki bodo trd oreh vsakemu klubu. Mariborčane ie spremljala precejšnja smola, nekateri pa niso pokazali dovolj borbenost L Tekmovanju je prisostvovalo lepo število gledalcev. Slavijaši so goste lepo sprejeli in jim tudi po končanem turnirju razkazali znamenitosti starega mesta ter prekrasno pokopališče. V kratkem se bo vrš'lo revanžno srečanje v Mariboru, kjer bodo člani ISSK Maribora skušali doka. ^ati svojo premoč.
— Promocija. Na pravni in državnopravni fakulteti graške univerze je bil promoviran g. Edvard Pogačnik, sin veleposestnika in industrijalca g. E. Pogačnika iz Lehna na Poh., za doktorja političnih in gospodarskih ved. Dr. Pogačn k se bavi v svoji disertaciji z rentabilnostnimi problemi jugoslovenskih gozdnih obratov.
— Prijateljski teniški turnir čakovečki S K : SK Železničar. V nedeljo je bil v Čakovcu prijateljski turnir med ekipama gor. niih klubov. Domačini so zmagali nad moštvom gostov, ki je nastopilo z dvema reze i vama, s tesno zmago 4:3. Posamezni
rezultati so bili naslednja: Vampi (*) : Pevec 8:6,2:6, 6:1; Podlesnik (2): Legenstein 3:6, 2:6, Slana (Z) : Benko 6:8, 6:1, 3:6; •krobar (Z) : GrUnfeld 7:5, 6:3; Božiče v (2) : Socic 2:6, 2:6; Vampi-Slana (Z) : Pevec—Banko 6:3, 5:7, 6:3; gkrobar—Podlesnik (2) ; Legenstein—Grunfeld 4:6,6:3, 3:6,
— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno *oio v Maribora ae bo vršilo na mestnem poglavarstvu od 1. do 20. avgusta t. i. in sicer ob nedeljah in praznikih od 9. do 11* ure. ob delavnikih pa od 10. do 12. Za vpisovanje ao obvezni val vajenci ln vajen-ke ter pomočniki in pomočnice iz mesta in iz okoliških občin Pobrežje. Studenci in Košaki, ki se niso stari 18 let in Se niso dovršili obrtne nadaljevalne šole. Delodajalci se pozivajo, da pošljejo šoloobvezni-ke takoj k vpisovanju. Po navedenem ro. ku ne bo več vpisovanja. Pri vpisu je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo ter krstni list in plačati običajno vpisnino.
— 701etnico rojstva praznuje danea v krogu svoje družine znani in priljubljeni upokojeni finančni preglednik g. Lovro Korsič. Po prevratu se je s svojo družino naselil v Mariboru, kjer je vse do leta 1927 opravljal službo finančnega preglednika. S svojim ljubeznivim in korektnim nastopom si je znal naš jubilant pridobiti S.iokkrog prijateljev in znancev. Pred leti je stopil v zasluženi pokoj. Svojo TOletnico ie dočakal še ves vzravnan in Čvrst ter mlade-niško razpoložen. Zavednemu narodnjaku, prijetnemu družabniku, skrbnemu družinskemu očetu ter našemu zvestemu dolgo, letnemu naročniku tudi naše naJUkrenejse Čestitke, ki jih združujemo z že!io da bi dočakal še mnogo jubilejev v zdravju in zadovol jstvu!
— Nočno lekarniško shižbo unata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi cesti. tel. 27 01 .n Konigova lekarna pri Mariu pomagaj na Aleksandrovi  cesti.  tel.  21—79.
— Mar«borsko vreme. Maksimalna temperatura 28, minimalna 12.2. Napoveduje se spremenljivo, oblačno in vetrovno vreme.
— Relejno postajo v Mariboru bodo baje zgradili v 20 mesecih Mariborčani upamo da se bodo zadevne napoved; v tem roku uresničile. Doslej je bilo namreč že več ^ličnih napovedi.
— Cela vas v požarni nevarnosti. V Gor-tini pri Muti je zajel požar domačijo posestnika in kovaškega mojstra Friderika Janeša. Plameni so zajeli tudi domač jo soseda kolnrskega mojstra Jožefa Oobca. Gobcu je zs°relo polepc skladi&ča tudi vse kolarsko orodje. Položaj je bil zaradi moč. nega vetra izredno nevaren, končno pa se je gasilcem Iz Mute vendarle posrečilo, da so omejili požar in preprečili nadaljnjo nevarnost, ki je pretila vsemu naselju. Skupna škoda je preko 200.000 din. saj ;e pogorelo Janešu tudi vse ž.to ter velika množina lesa. ■
— Narodnuobrambiii Cavek in stanovanjski najemniki. Kakor se doznava bodo pristojna oblastva nastopila zelo strogo proti vsem onim hLšnim posestnikom, ki bi hoteli prevaliti narodno obrambni davek na stanovanjske najemn ke. Vsak tak prim< r naj stanovanjski najemniki javijo obla. S tvom.
— Odpusti pri mariborski podru zim* Delavske zbornice. Novo vodstvo Delavske zbornice je med drugim odpovedalo tudi nekaterim uslužbencem Delavske zbornice v mariborski podružnici. Polletno odpoved so dobili Alojzij Čeh, vodja podružnice Delavske zbornice v Mariboru, Terezija Krištof in Pavla Reberšek, rojena Zupančič. Slednja je članica krščansko socialne Ju-goslov. strokovne zveze.
— Draginja se zelo čuti v zadnjem -*a-su na mariborskem trgu. Naraščanje draginje je v zvezi s težkimi posledicami suše. Opaža se tudi, da morajo gospodinje že v ranih urah na trg, ker j m sicer preti nevarnost, da ničesar ne dobijo.
— 76 : 1. Doslej so bile izvedene volitve obratnih zaupnikov v sledečih obratih: Ko. vina. Viljem Freund, Marko Rosner, Sploš. na stavbna družba, Klančnik. Pengg, Hut-ter, Zora-Benger, Ehrlich Tekstilna v Ko-šakih. Doctor in drug ter Ferdo Potočnik. Pri volitvah so dobde svobodne strokovne organizacije 76 mandatov, Jugoras pa 1 mandat, ki ga je dobil v Hutterjevi tvor. niči, kjer si je pridobila skupna lista svobodnih strokovnih organizacij 15 mandatov. V ostalih industrijsk h obratih bodo volitve obratnih zaupnikov do 15. avgusta t. 1. -
— Vremenski preokret. Preko noči se je nebo pooblačilo. Vzdušje se je ohla ilo, dopoldne pa je začelo deževati. Kmetovalcem, ki jim je suša uničevala polja, bo zelo odleglo. Pohleven dež je zelo potreben, samo da nebi bilo toče!
— Mariborsko Šahovsko prvenstvo. Pri snočnjem 13. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: šumenjak—ćertahć 1:0, L.u-kež sen.—Mavrinc 1:0, Nosan--Eferl re_ m is, Knehtl—Mičura remis, dr. Kruljc — Mohorčič 1:0, Gerželj—Regoršek IrO, Pesek—Vidovič prekinjena, Ketiš—Lukež jun, odložena. Stanje po 13. kolu je naslednje: Dr. Kruljc 10, Gerželj 8 in pol (3), Mičura 8 in pol (1) Mohorčič 7 (2), Lukež sen, 7, Mavrin 6* (1), Babic, Regoršek 6, Vidovič 5 in pol (2), Nosan, Certabč 4 in pol (1), Eferl 4 in pol, Lukež jun. 4 (1), Ketiš 3 in pol (3), šumenjak 3 in pol (1), Knehtl 3 (1, in Pesek 1 in pol (4) točke.
Iz Gornje Radgone
— Otvoritev novega gasflskega doma. Agilna gasilska četa Lutverci v Apački kotlini je dogradila nov Učen gasilski dom. Slovesna otvoritev doma bo v nedeljo 30. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Popoldne pa bo na prostem pred domom, ki stoji sredi prijazne vasice Lutverci, gasilska veselica, koje čisti dobiček je namenjen za nabavo potrebnega gasilskega orodja in kritje gradbenih stroškov. Podprite delovanje marljivih gasilcev, ki so v kuluku dogradili svoj dom že takoj prvo leto obstoja svoje čete!
— Zasacena tatica poljskih pridelkov. Del svoječasnega vojaškega vežbalidča na Tratah ob Muri je daal bivša trška občina Gornja Radgona razorati ter v zakup raznim nižjim nameščencem in revnejšim občanom. Le-ti so si uredili lične vrtove za sočivje. v zadnjem času pa so se opažale Številne tatvine pridelkov pri zakupnikih, katerih je okrog 80. Straža, ki so jo doslej v nočnih urah držali nekateri zakupniki, ni zalegla, v nedeljo 23. trn. okrog poldneva pa se je zakupn ku Jakobu Strajnerju posrečilo razkrinkati in zasačiti drzno tatico v osebi Frančiške K., ki je v opoldanskih urah, ko ni pričakovala nikogar, mirno trgala fižol na sosedovem vrtu. Tatvina le prijavljena orožni-štvu in upamo, d? bo za n^kaj časa wv pet mir.
al-