DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga »SLOVKNCU* vsak prvi m tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide .DOMOLJUB« dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca« ga dobivajo zasU>ni. - bptni tn dopisi naj se pohljajo: uredništvu, naročnina tn inserati pa opravništvu „DOMOLJUBA", Ljubljana, v semeniikih ulicah it. 2. - Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kri, če »i tiska dvakrat, tn IS kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je Se veliko ceneje. &tev. 3. V Ljubljani, 5. februvarija 1891. JLetnik IT. i .■<■.> ,.< idil ijietiftv Volitve, volitve! Volili boste v državni zbor poslance in sicer 3. marca za kmetske občine, 5. marca pa za Mesta na Kranjskem. Zakaj no volitve v državni zbor važne? Zato, ker na Dunaju delajo nove postave, dobre ali slabe, kakoršni so poslanci. Na Dunaja nakladajo davke velike in majhne, kakor imajo poslanci srce za \judi. — Noben izgovor ne velja. Voliti je vsakemu volilcu sveta pravica in dolžnost. Kaj ti pomaga tožiti o velikih davkih, ako ne greš volit ali celo slabo voliš? Kedo naj bo volilni mož ? , . Po deželi se najprej volijo volilni možje. Izvolite za volilne može take, ki so pošteni in v dobrem imenu, ki_ dajo cesarju, kar je cesarjevega, pa tudi Bogu, kar je božjega, Kdor zaničuje vero, ne hodi v cerkev, živi nerodno, ni dober ne za moža, ne za poslanca. Doma v svoji občini poznate može, izberite ižtned teh najboljše in najpnpi'avnejše za volilno može. K volitvi volilnih mož naj Vas veliko pride. Pod klop e »govorom : „Saj bedo tudi brez mene opravili." To nič ne velja. Tudi slabih gospodarjev ne voHte^ Kaku v kmetskih občinah izbrati pravega poslanca? Najprej ne pozabite, da ne more vsaka občina posebej imeti svojega poslaaca, ampak več okrajev skupaj. Zato vas bodo iz Ljubljane ali odkod drugod povpraševali i u želeli, di povefcte (še pred volitvijo, na katerega mislite. Odgovorili bodete, da ostanete pri starem, če je tak, kakoršnega želite in biti mora. Ako niste z njim zadovoljni, imenujte druzega novega. , Sedaj bodete imeli svetovalcev vse polno; ta bo rekel: Tega volite! ijftigi zopet druzega. Naj vam tudi „Domoljub" nekatere nasvetuje za kmetske občine, da jih imenujete pripravljalnemu odboru: Za občine z volilnimi kraji: Ljubljana, Litija, Ribnica imenujte dosedanjega svojega poslanca kanonika Klun-a, ki vas je vestno in vredno zastopal dosedaj in vas bo tudi v prihodnje. Za gorenjske občine z volilnimi kraji: Kranj, Kamnik, Radolica imenujte g. Franceta Povše-ta. Ta gospod je že deželni poslanec in vzlasti zveden v kmetijskih in gospodarskih zadevah. . Takega moža potrebujemo na Dunaju. Za dolenjske občine z volilnimi kraji: Trebnje, Radeče, Kočevje imenujte grofa Ho h en wart-a, moža, ki je enako pravičen Slovencem in Nemcem, torej kakor nalašč za ta volilni okraj, kjer volijo Slovenci in nemški Kočevarji skupaj. Za dolenjske občine z volilnimi kraji: Novo Mesto, Krško, Črnomelj imenujte dosedanjega poslanca Vilj. Pfeifer-ja, ki se je potegoval posebno zato, da bi se vam zmanjšalo plačilo pri prepisih v zem^jiščno knjigo. Za gorenjsko-notranjska mesta in trge imenujte dosedanjega poslanca dež. glavarja dr.P o k 1 u k a r j a. Za notranjske občine, ki volijo v Postojni in Logatca imenujto dosedanjega poslanca dr. Fer-jančiča, ki je zagotovil, da bo gledč verske šole deloval v soglasji z drugimi slovenskimi državnimi poslanci. Za Dolenjska mesta imenujte dosedanjega poslanca F. Šu bi je- j a, ki si je pridobil zasliig za dolenjsko železnico. Ljubljansko stolno mesto si bo na posebnem volilnem shodu izbralo svojega kandidata, katerega ..Domoljub" naznani v prihodnjem listu. .Domoljub" pa 8 tem nobenemu *° T^j*p«?*1kiLCtdid'™' Vse za vero, dom, cesarjal Državni zbor je razpnščen, nove volitve so razpisane. Presvetli naš vladar kliče nas v novič na volišče za svete naše verske in narodne pravice. Od-zivajmo se katoliški Slovenci polnošteviloo mego-vemu klico, podajmo se polnoštevilno na volišče in oddajmo svoje glasove za take može, kakor si jib more želiti vsak pošten slovenski rodoljub: može udane cesarju, kot od Boga poklicanemu zastopniku naj«išje državne oblasti, kot vrhovnemu ču»a-telju ustave in s tem zaščitniku naših verskih in narodnih pravic; može, udane naši sveti katoliški vert, zveste sinove naše skupne matere sv. katoliške cerkve; može, zvesto udane svojemu narodu slovenskemu, ki ne bodo nikdar pozabili, da jih je rodila slovenska mati! V verskem, narodnem in gospodarskem oziru čaka naših poslancev velevažna naloga v prihodnjem državnem zboru. 1. Zaman so se katoliški poslanci v zadujem državnem zboru trudili za izpolnitev najiskrenejše želje vseh katoliških Avstrijcev, osobito pa katoliških Slovencev, za versko šolo! Premalo je bilo katoliških poslancev v državnem zbora, da bi se bila mogla naša želja uresničiti! Torej bodi naša skrb, da sedaj izvolimo take moid, ki bodo brez vseh pridržkov postavili se pri tem vprašanju v verskem oziru na isto stališče, na katero so se postavili avstrijski škofje v svojej znani izjavi lanskega leta. A ne le v šoli, sploh mora, kakor v zasebnem, tako v javnem življenji vladati krščanski duh. Od svojih prihodnjih državnih poslancev moramo zahtevati, da odločno, jasuo, bret pridržkov delujejo v državnem zboru na to, da vse za-k o n o d a j s t v o p r e v o v a k r š č a n s k i duh. Skratka: Mi želimo krščansko državo! 2. Y narodnem oziru čaka naših poslancev velikansko delo. Tu jim bode treba družiti gorečo ljubezen do domovine svoje, do svojega rodu, z jasnim pogledom za potrebe države. Kakor v verskem, tako imamo v narodnem oziru svoje opravičene težnje glede na šolstvo. Kakor želimo postaviti vzgojo naše dece na krščansko, isto tako jo tudi želimo postaviti na narodno podlago. Naša slovenska deca podučuje naj se v svojem maternem slovenskem jeziku, to bodi nepremični smoter našim poslancem! Mnogo krivice godi se nam v narodnem oziru s tem, da v državnih uradih t naših slo- Listek. Lovski tat. (Pogorska pripovedka) Žalostna je sedelaZaljubnikarjeva Aua pred svojo kočo, ki je bila postavljena visoko gori na planini Zdaj joka, zdaj vzdihuje, zdaj se ji zopet pokažejo na licih poteze veselega smehljaja. Na delo je v teh mislih pozabila in tudi rožni venec, katerega je vzela iz žepa, padel je iz njenih rok. Kaj pač teži to krepko, mlado ženo V Koča je sicer res neznatna in borna, a vse je v njej in okoli nje tako snažno in v najlepšem redu; dvoje koz, ki obirati grmovje po bližnjem bretrn, dajeti mleka dovolj za hrano ženi in njenemu možu. Da, mož, ta dela Ani skrbi. Že pet tednov ga ni doma; v ječi daleč doli v ravnini je zaprt na „gradu", in sedaj so minuli ti tedni in Kočar ima zopet priti domov. To so dogodki, ki napolnujejo srce Kočarjcve ženo, to ji vzbuja iz oči sojze žalosti iu veselja. — Zakaj pač so zaprli Kočarja? Kočarjev Jurij je bil vrl dečko od nog do glave, priden in pošten, le eno napako je imel, katere se ni mogel otresti. Pravil je sam, da mu je v krvi in da pridejo trenotki, tedaj inora z doma, godi se mu kakor onemu mosečujaku, ki ga luna wnosi" okrog. Jurij sam ve, da ko bi le hotel, bi ukrotil tudi te nepoznane in silne želje, n to je ravno njegova slabost, da jih ne more. Ako namreč ves dan drvari v lesu, ali v nedeljo, ko je vse tako tiho in mimo na okrog, tedaj pozabi na ženo in na jed in hajdi puško na ramo na bližnje planine, kjer imajo še srne svoje pašnike in svoja bivališča. Na kako srno pomeriti in jo podreti, to je Jurjevo največje veselje. In zato si je prihranil toliko denarja, da je kupil staro puško in sedaj hodi od časa do Časa na lov, seveda skrivaj, ker ve, da nima pravice za to, da je — lovski tat. In zgodilo se je, da so ga gozdarji zasačili na lovn, vlekli pred sodnika, ki ga je saradijega obsodil na pet tednov v ječo. venskih pokrajinah še ve(fno vlada nemški duh in da se pogostoma, posebno v političnih uradih, nameščajo uradniki, slovenščine nezmožni. To v prihodnje zabraniti, bodi naloga naših poslancev. Nasprotje narodnih in državnih koristi rodilo je lanskega leta poskuse za češko-nemško spravo. Mi katoliški Slovenci želimo spravo za vse narode avstrijske na podlagi jednakopravnosti. Tako spravo nam veleva krščanska ljubezen do bližnjega. V bratski ljubezni hočemo živeti z vsemi drugimi narodi avstrijskimi, želeč vsakemu svoje, a odločno zahtevajoč iste pravice za narod slovenski. V to svrho naj naši poslanci složno postopajo z vsemi drugimi katoliško mislečimi poslanci! 8. V narodno-gospodarskem oziru je doslej država za našo domovino jako malo storila. Za dolenjsko železnico morala je naša revna dežela prevzeti velikanske žrtve. Vendar z dolenjsko železnico še dolgo ni ustreženo zahtevam prometa v naši domovini. Potrebna je bližja zveza Gorenjske s Trstom. Potrebna je bližja zveza Ljubljane s Celovcem. Potrebna je bližja zveza Kranjske z Gorico. Naši poslanci naj delnjejo na to, da država vse te potrebne železnične zveze iz-rede ot svoje troške. V obče naj naši poslanci delujejo v prospeh načela, da morajo železnice biti državne, ker le po'"m bode mogoče tarite znižati tako, da bode najširšim slojem prebivalstva mogoče uživati plodove te blagovite uredbe. — Jedno najvažnejših narodno-gospodarskih vprašanj za deželo Kranjsko in mesto ljubljansko je osuševanje ljubljanskega barja. Naši poslanci naj skrbe za to, da izposlujejo od visoke vlade ono podporo za osuševanja barja, ketero je vlada načeloma že obljubila in katero pričakuje deželni zbor kranjski vsled svojih sklepov, storjenih 1889. in 1890. leta. Posebno pozornost naj obračajo naši poslanci tudi na zboljšanje žalostnega položaja kmetskega in rokodelskega stanu. Da, kmetski stan je v sedanjih okoliščinah skoraj nemogoč. Naši poslanci naj si torej prizadevajo, da se zemljiški davek od malih kmetskih posestev zniža v kolikor mogoče. Isto tako hišni davek, in sicer če mogoče po načelu, da se kmetske hiše, ki služijo le za stanovanje posestniku in njegovi družini, oprosti popolnoma hišnorazred-nega davka. Temu nasproti naj se uvede visoki nagizdni davek, ki bode zadel le bogatine. V obče naj se davčno breme v kolikor mogoče odvali od nepremožnega prebivalstva na premožne stanove, v katerem oziru bo posebno ugajal visok borzni davek in že željno pričakovana uravnava progresivnega dohodninskega davka. Danes je zopet prost in urnih korakov jo reže proti domu; žene ga v planine, v njegovo kočo, v4 namreč, da ga ondi s težkim srcem pričakuje njegova dobra žena. Dolgo že gre v hrib in vroče mu prihaja: še dobro uro in doma bo. V istem času sedi, kakor smo videli, Ana na klopici pred kočo in gleda v nižavo, kje da se bo Jurij pokazal, ali kakor je imel navado, da je za-vriskal, ko je bil že kje blizo doma. „Ali pride? Ali ne pride? Kakšen je in kako se mu je godilo? Kako bo gotovo sedaj pameten, ko je poskusil kazen? Kako mu bo sama prigovarjala, naj opusti svojo grdo navado?" Take misli begajo po glavi Kočarice. „Oh, kako prijetno bi nama bilo", pravi sama s seboj, „ko bi Jurij pustil svoj lov. Toda ako je že začetek tako žalosten, kaj še-le bo." Pred dobrim letom se je namreč Ana še-le primožila na planino h Kočarju in v prvem letu je morala že izskusiti toliko grenkega. Možu sicer ne more očitati nič posebnega, le to jo boli, da je njen mož — lovski tat, da ga ni doma cele dneve, tudi po noči večkrat iz- ostane. S strahom se zmisli, da kedaj pride kedo z novico: „Jurja so ustrelili, tam doli v bregu leži mrtev." Ali pa: „Jurij je vstrelil gozdarja, ki ga je hotel zgrabiti na lovu kot tata," „Kaj bi bilo ž njim za čas in za večnost in kaj hočem sama na tako osamljeni planini?" Tako premišljuje Ana, in z obema rokama si pokrije žena obraz ter prične glasno jokati. Ko se nekoliko zdrami iz teh težkih misli, zapazi, da ji je padel rožni venec na tla, vzame ga ter začne moliti posebno zato, da se Jurij srečno vrne domov. V tem pa se začuje glasen strel in sicer ne posebno daleč. Kakor strela zadene ta glas mlado ženo, vsa iz sebe skoči nekaj korakov po bregu od koče. Vse je tiho in mirno. Čaka in čaka, ura mine za uro, solnce zahaja, večeri se že, a Jurja še ni od nikoder. Ana je v silnem strahu. Slutila je in bala se, da bi mož ne bil s strelom v kaki zvezi. Ali je on streljal, ali jo morda ustreljen ? — Uboga žena! Pozabila je na večerjo, pozabila celo na kozi, na Pisano in Mavro, ki ste sami prišli domov, ko se je Olajša naj se davčno breme posebno rokodelskemu stanu. Prav malo rokodelstvo naj so v kolikor mogoče oprosti obrtnega davka. Sploh naj se v vsakem oziru deluje na to, da se ustvari krepek zadovoljen rokodelski stan. Rokodelskemu stanu naj se v prvi vrsti da krepka, tesna organizacija v zadrugah, kojim naj se podele najširše pravice. Naši poslanci naj obračajo svojo pozornost na delavsko vprašanje. Postavljajo naj se vedno v vrste onih, ki branijo pravice delavcev nasproti velmoči kapitalizma. Jedna važnejših točk, s katerimi se bode bavil novi državni zbor, naj bode osnovanje delavskih zbornic, o katerih se je posvetoval — žal, da brez vspeha — že minoli državni zbor. Naši poslanci naj se sploh z vso gorečnostjo poprimejo rešitve socijalnega vprašanja na krščanski podlagi. Narod i v pij ej o za kruh. Dolžnost njihovih zastopnikov je, da mu ga preskrbi! Rojaki! Katoliški Slovenci! V kratkih splošnih potezah smo vam narisali program, katerega naj bi se p« našem prepričanju držali oni možje, katere hočemo poslali kot zastopnike katoliškega slovenskega naroda v državni zbor. Rojaki! Ako imate še druge posebne želje, naznanite nam jih in uverjeni bodite, da se bodo uvaževale. V naših rokah je, uresničiti ta program s tem. da volimo može v državni zbor, o katerih smo prepričani, da se bodo zvesto držali teh načel. že zmračilo. In kako ne bi pozabila v tako britkih poskušnjah? . . . * * ♦ Jurij je bil res že blizo doma. Kolikor bolj se je bližal domači hiši, tembolj je ponavljal svoj sklep, da hoče slovo dati prepovedanemu lovu, ter se, kakor prav, bolj doma držati. S tem trdnim sklepom hoče potolažiti in razveseliti ženo, ki že toliko časa sameva v oddaljeni pogorski koči. — .Puške mi pa le niso vzeli; tam le v stranskem prelazu je zakopana lepo v kožo zavita; treba vendar pogledati, ali je še tam in ali je še dobro ohranjena?" Ta misel zmoti Jurja; puška mu je bila še vedno nad vse, in namesto domov, jo res zavije proti stranskemu prelazu. Kmalu je na določenem mestu, vse najde v redu. Silno je vesel, ko odvije puško iz kože ter jo vzame v roke. »Nič še ni rejnata", pravi, „tudi še nabasana je", in ko Jurij poskuša in meri s puško, spomni se, kako prijetno je bilo, ko je še streljal; le škoda V to pa iii zadosti, da kdo le obljubi, da bode deloval po označenem programu, marveč do-tični, ki naj se zanaša na nafte glasove, mora po vsej svoji preteklosti, po svojem dosedanjem delovanji, po svojem značaju biti mož, o katerem ni dvomiti, da bode prostovoljno, radostno, ua-vdušeno izvajal naš program. Slovenci! V zadnjih letih jel se je tudi pri nas širiti oni strupeni židovski liberalizem, ki je še vsaki narod onesrečil, kateri se ga je oprijel. Zato se »a je treba varovali v vseh okoliščinah, tudi tedaj, ako se vsiljuje pod krinko . ab so 1 u t ne narodnosti'. Ne zaup aj motor ej praznim besedam, praznim obljubam, zaupajmo le možem, ki so v večlet nem delovanji! med nami jasno pokazali, da so isto tako katoliki, kakor Slovenci, da goji enako ljubezen do svete katoliške vere, kakor do mile slovenske domovine! Rojaki! Do mnogih izmed vas obrača se »Pripravljalni volilni odbor" v L j pijani, da mu naznanite svoje želje gled<5 na kandidature. Vaša narodna dolžnost bodo, odzivati se temu pozivu. Preduo pa to storite, dogovorite se z vsemi enako mislečimi možmi celega volilnega okraja, zjedinite se ž njimi na jeduo zanesljivo osebo kot kaudidata in naznanite prej ko mogočo podpisanemu odboru, ki je o razmerah popolnoma poučen in kateri vam je sploh v vseh volilnih zadevah s svojim svetom radostno na razpolago. Tako upamo, tla bodemo dosegli svoj smoter, po katerem hrepenimo. Ako bodemo vsi storili svojo dolžnost, potem bode tudi Bog naše delo blagoslovil in z njegovo mogočno pomočjo bode katoliiki slovenski narod poslal v državni zbor le katoliike slovenske poslance, ki se bodo pri vsem svojem delovanji zvesto iu nevatra-šeno držali našega gesla, ki naj bode v volilni borbi naš bojni klic: Vse za vero, dom, cesarja' Odbor katol. polit, društva y Ljubljani. da zdaj več ne sme. No, pa on tudi noče več tega storiti; trdno je to sklenil, in obljubil to celo duhovniku na gradu pri spovedi. Vendar puško pa sme le še vzeti v roke, in nekoliko z njo pomeriti... Jurij je zopet pozabil na vse svoje sklepe ter se nevede že pol ure igral s svojo puško. Kar nekaj zašumi na bližnjem robu. Jurij pogleda. — Srnjak je, lep, da malo tacih, in stoji ondi, kakor bi prosil Jurja, da naj mu posveti pot naprej. — Jurja spreletava vročina in mraz; nabasano puško ima v roki; a ou misli na svojo ženo, na ravno do-služeno kazen, na svoje sklepe, v tem pa se obrne srnjak in Kočar pozabi na vse to in — vstreli! Pok! razlegne se glas med planinami in srnjak se zgrudi, le parkrat še stegne z%nogami in — po njem je. Jurij je po svoji navadi dobro pomeril, toda on ni vesel svoje vajene roke. Sedaj se mu vzbudi vest, očitanja se mu vzbujajo v srcu in najraje bi se sam vstrelil ali izgubil v zemljo. Ravno iz ječe spuščen m je zopet hudodelnik, in morda ga že pre Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko: Za cestni odbor v r h n i š k i je deželni odbor imenoval za svojega zastopnika župana Jan. Dolinarja in Matijo Šusteršiča, za litijski pa L. Svetca in Prašnikarja v Galeniku. — V Gorjah so imeli dne 11. januvarija občni zbor bralnega društva, ki stoji na trdnih nogah; v odbor so voljeni gg.: Jakob Žumer predsednik, župnik Janez A ž man podpredsednik, nadučitelj Jos. Žirovnik tajnik in blagajnik; Jos. Črne, Val. Hudovernik. Jan. Pristav, Jos. Zupan, odborniki. Med drugim je ob tej priliki društvo imenovalo deželuega glavarja dr. P o k 1 u k a r j a za častnega uda. — V Idriji so dn^ 18. pr. m. v mestni seji imenovali ministra grofa Falkenhayna za častnega občana, ker si je za mesto in za rudarje pridobil veliko zaslug. Ako se ozremo samo na mesečne plače rudarskih delavcev, znano je, da se je mesečno „dnarsko" izplačevalo po 5 do 6, k večjemu 7 tisoč gold., ko se sedaj izplačuje po 15 do 20, celo 24 tisoč gold. — V Skofjiloki so dobili za farno cerkev lepo in dragoceno monštranco, za katero je večino denarja zapustil pokojni župnik Blaž Soklič, oskrbel pa sedanji župnik č. g. Ivan Tomažič. — Za kamniški okraj je deželni odbor imenoval kot člane okrajnih cestnih odborov g. Andreja Mejača, posest, v Komendi in g. Karola Prelesnika, župana v Strahovcu; za brdski okraj g. Feliksa S tare-ta graščaka v Kolovcu in Fr. Cerarja. posestnika v Blagovici. — Na Rad o vi c i so pri zadnjem številjenju našteli 1166 prebivalcev, od katerih jih zasačijo gozdarji, predno pride do svoje koče. Vse 8e mu temni pred očmi, le to v^, da se sedaj ne sme ganiti, sicer je izgubljen, gotovo je namreč kaj gozdarjev v bližini na straži. Jurij se skrije v goščo in tam prebije nekaj ur. In sedaj prične zopet sam sebi očitati svoje življenje. Vedno huje mu je pri! srcu. Ta zlodjeva puška — koliko mi je škodovala. Najbolje je, da jo zdrobim in vržem od sebe. In vendar je tudi toliko prijetnih ur preživel s puško na rami. Boj je bil zato težak, slednjič vendar zmaga vest nad strastjo. Jurij vzame puško, trešči ž njo ob kamen, da se njeni deli razdrobe na kosce, cev pa je vrgel v bližnji propad. „Ako ti ne pred menoj v propad, jaz s teboj", pravi Jurij, ter s tem sam sebe tolaži. Tedaj mu je bilo ložje pri srcu, pokleknil je na mestu in šu jedenkrat slovesno obljubil Bogu, da je bil to zadnji strel — lovskega tatu. Bila je že noč, ko je prišel domov. Ana ga je seveda še vedno čakala. Vesela je bila, ko ga je živi v Ameriki 153. — V Komendi so pri ljudski štetvi iznajdli šest Nemcev, med njimi je tudi učiteljica, ki gotovo v nemškem jeziku občuje z šolskimi otroci. Smešno in žalostno! — V Javorjih nad Poljanami sta nedavno umrla devojčka Boštjan in Neža Kos stara po 79 let. — VJelovcije pod-sul snežni plaz dne 24. januvarija gozdarja Š. P. K sreči so bili navzoči trije krepki možje, ki so ga z urnim odkopavanjem rešili grozne smrti. Dasi se je ponesrečencu zlomila leva noga na dveh mestih in tudi eno rebro, vendar je Bogu hvaležen, da je ostal še živ. — Dnč 25. januvarija je v Verdu pri Vrhniki neki 20 letni fant svojega tovariša Jak. Možina udaril z vilami po glavi tako, da je precej umrl. — Žalostno, da je povsod lahkomiselnih ponočnjakov, ki delajo sramoto sebi in rojakom. Iz Hrenovic, dn4 22. januvarija. „Domoljub" je pridobil tudi pri nas nekaj novih naročnikov. Vrl mladenič nagovoril je sam dva tovariša svoja, da sta si list naročila. Ni treba praviti, da imamo snega dosti. Kjer so hudi zameti, so stene ob potih do dva sežnja visoke. Na cesti med Razdrtim in Ubeljskem so ki-dači pod snegom izkopali „tunel". Drugod je navada, da se domači po zimi oklenejo gorke peči, pri nas se grejejo na »ognjiščih". Ali za drva je večkrat huda. Nekateri so na jesen premalo pridni, po zimi pa gledajo, kje bodo poleno dobili. Brda so gola, Nanos visok. videla zdravega, pozabila je na vsa očitanja, saj mu bo vse to še lahko pozneje povedala, le skrbelo jo je, kaj je s strelom, ki ga ie slišala, in o katerem ji je Jurij povedal vse natančno, vzlasti kaj je sklenil in kaj je s puško naredil. „Nazadnje te bodo še tukaj iskali," pravi žena Juriju. Komaj je to pregovorila, že potrka nekdo na vrata in začuje se lajanje psov. — Kočarjeva sta vsa iz sebe vsled strahu. nSkrij se pod posteljo," reče Ana možu, ko gre počasi odpirat vrata. Nerad to stori Jurij, sramota je zanj, a sila kola lomi. „Kdo je zunaj?" „Jaz, Vide, graščinski gozdar." „Ali ni prišel danes vaš Jurij domov?" vpraša gozdar gospodinjo. Žena ne nobenega odgovora. „Ali niste slišali, da je tam v robu nekdo streljal? Ali morebiti veste, kedo je bil to?" — V tem pa je začel pes mahati z repom in je parkrat zalajal, ko je prišel blizo postelje. Amerikanci nič kaj dobro ne pišejo iz Amerike. „Zdaj kofe plevejo", ali pobirali — pravijo — ga ne bodo. Najraje bi prišli kmalu domu. Zato se nam čudno zdi. ko se je še pred kratkim čulo. da tam nekje pri Ribnici še zmeraj silijo v Ameriko. Komur ni svetovati, temu ni pomagati. Ce ne verjamejo, prav! Pa naj sami poskusijo. Iz Cirknice 3. februvarija. Pri ljudskem štetji so našteli v Cirkniški občini 5283 prebivalcev v 916 hišah. Samo trg Cirknica ima 257 hiš in 1535 prebivalcev. Konj je 228, volov in juncev 1337, krav n jnnic 1042; bika sta pa samo dva. Nezmerno 'škodo trpi radi tega tukajšnja živinoreja; to se razvidi iz tega. da so v vsej občini našteli samo 93 telet, akoravno je krav 757. Po novi postavi bode moralo biti v občini vsaj 8 bikov. Živinorejec bode kmalu spoznal korist nove postave, ker mu bode živina dajala mnogo večje dohodke. Dne 10. februvarija je hotelo 43 oseb iz te občine odriniti v Brazilijo. O pravem času so pa še zvedeli, da se je nekdo nazaj vrnil iz Brazilije v Postojno. Nemudoma gre jeden do tistega moža. Tu je še-le zvedel, kako asreut iz Udine ljudi slepari z lažnjivimi obljubami. Zvedel je. da otroci, ki gredo s stariši v Ameriko, večidelj pomrjejo. ali vže na morju, ali pa v Braziliji radi neugroduega podnebja : da morajo izseljenci tam silno delati, zaslužek imajo pa le majhen, da je brana nezdrava in skoraj neužitna. To je ljudi spametovalo in pustili so misel na Ameriko. Mraz je še sedaj občutljiv. Ljudje močno tožijo črez hudo zimo. ker ni letos nikaeega zaslužka. Se drv si komaj napravijo! Z;»ge iu mlini stoje vže črez 2 meseca, ker je Cirkniški potok popolnoma zamrznen. Cirkniško jezero se je vže davno čisto posušilo. Ribjega lova torej letošnjo zimo ne bode. Od Drave. (Odlikovanje.) Gospod Janez Flucher, posestnik pri Sv. Petru, županuje v občini že 40 let. Vrli kmet in slovenski korenjak je ne-koliko časa izvrševal tudi častno službo deželnega poslanca. Kmetje iz okraja Mariborskega imajo v de-želuem zboru dva zastopnika. V tem okraju so uem-školiberalci imeli kmeta še v svoji oblasti, ko so Slovenci že po vseh drugih spodnještajerskih okrajih bili se vzdramili in v Gradec pak na Dunaj pošiljali poslance Slovence. Pri nekej dopolnilnej volitvi je večino dobil Slovenec, namreč g. notar dr. Radaj. Ko so se približale nove volitve, so se nekega dne kmetje zbrali v Mariboru v čitalnici, da se posvetujejo, koga da bi naj izbrali za deželnega poslanca. Da so znovič želeli g. doktorja, tega ni treba praviti. In koga še? Med zbranimi se je začelo šepetati: „Flucher, Flucher". Ta želja se je razodela tudi glasno. In ko je kmet Flucher obljubil, da bode kot Slovenec stal ob strani g. dr. Radaja, sklenili so poslušalci, da takemu možu lahko in radi zaupajo in da bodo na dan volitve glasovali tudi za Flu-cherja. In tisti dan je nemškutarstvu v okraji Mariborskem odzvonilo. Pri vseli sledečih volitvah bodi v deželni bodi v državni zbor večina kmetov razodeva. da ne mara dalje vlačiti nemškoliberalnega ploha. Sedaj pa naj povem, kaj sem pravzaprav nameraval napisati. Naznaniti sem hotel to-le: Nedavno so svetli cesar županu Flucherju takorekoč za božič-nico podelili srebrni zaslužni križec s kronico. Vsakega domoljuba pač brez dvombe jako veseli, da je vrli predstojnik deležen postal tolikega odlikovanja .Čuvaj, sem," zavpije nad psom gozdar. Je pusti ondi Jurja. vsaj bo počakal.- Aua se silno prestraši pri teh besedah in Jurij prileze izpod postelje. .Tako. Jurij, sedaj sva skupaj, kajti srnjaka ondi ob robo vendar ne boš utajil." .Ne bora tajil, a bil je zadnji, ki sem ga vstrelil," reče Jurij. „Na lovsko besedo ni veliko dati." pravi gozdar. .Najbolje bo, da greš z menoj." Tedaj pa začne Ana prositi iu na dolgo in široko pripovedovati, kakšne sklepe je storil Jurij in kako da je razbil puško. Gozdar posluša celo zgodbo, neverjetno zmajuje z glavo in v srcu se mu zasmili Jurjeva žena. »Ako ga naznanim." misli si gozdar. „uničim jima popolno njuno srečo; zakaj sedaj ga ne bodo z lepa pustili iz zapora, ako ga zopet dobe v pest. In danes je prišel popolno z drugim namenom gozdar k Kočarju. Dveh gozdarskih lovcev je potreba nadgozdarju in imeli so tudi Kočarjevega Jurja v mislih, češ, tako ga bomo najbrže odvadili od njegove lovske tatvine, saj so ga sicer poznali kot vzgled-nega moža. .Veš kaj, Jurij, tvojemu lovskemu tatvinstvu moramo konec storiti. Nadgozdar me je poslal vprašat te, če bi stopil v to službo ; da si spreten za-nio, v dokaz temu bova prinesla seboj vstreljenega srnjaka." Ze drugi dan je nastopil Kočar svojo novo službo, dobil je lepo novo puško in nikdar mu ni bilo žal. da je razdrobil staro svojo puško in ž njo tudi nerodno svojo navado. Od tedaj pa Jurij kot gozdarski lovec varuje graščinske pravice v gozdu ter je še vedno Bogu hvaležen, da je njemu in ženi izpolnil najiskrenejše želje. Prisega mu je bila sveta, vsa skrita pota znana, in kar se preje gozdarjem ni posrečilo, to je Kočar dosegel, pregnal je vse lovske tatove. Da se pa divjačina ni preveč zaplo-d'la, zato je skrbela vrla Jurjeva puška. Štajarsko. (Drobtinice.) V Gradcu je dnd 31. decembra 1890 v 4646 hišah prebivalo 106.946 ljudij; vojaki niso všteti. — Pri Sv. Križu blizo Ljutomera bodo razširili farno cerkev. Dotični črtež ali plan je gosposka onidan z neko spremembo odobrila. — Josip Dobravec iz Nazarja pri Mozirji obiskuje tretji razred na gimnaziji v Celji. On je lani v vzpomladi s svojo previdnostjo zabranil, da vsled ostrupljenja ni umrl njegov tovariš AlfonzoSerglehner, katerega je bil pičil gad. Ministerstvo je srečnemu Dobravcu prisodilo nagrade 100 gld., in ta znesek mu je dnd 18. januvarija v podobi hranilnične knjižice v pričo profesorjev in učencev izročil c. kr. okrajni glavar, gosp. dr. Wagner. — V Gradcu se je v nekej gostilnici Ana Arnuš s Krčevine v okraji Ptujskem zgrudila in vsled mrtvouda izdahnila dušo. — Ferdinand Jaklič, doma iz Vojnika je v nekej tvornici ali fabriki v Gradcu padel za šest metrov globoko ter se nevarno poškodoval. — Jože Gaješič, star 28 let, doma od sv. Janža pri Ptuji je v Grat-kornu dne 23. novembra s polenom po glavi udaril delavca Ivana Cerana, da je ta sledečega dne umrl. Pri porotnih sodbah v Gradcu je onidan zatoženec zavoljo ubojstva bil obsojen v hudo ječo skoz štiri leta in vsaki mesec trdo ležišče. — Krojač Ivan Golob iz Recnaja, star 21 let, in hlapec Klemenčič iz Ljutomera, star 22 let, služila sta v Gomilici blizo Lipnice. Dne 2. novembra sta na cesti napadla nekega posestnika, ranila ga in mu oškodovala tudi roko. Krojač je pri sodbi v Gradcu za svoje junaštvo dobil ječo za tri mesece, hlapec pa bo pokoro delal šest tjednov. — Ivan Dobojičnik si je iz Maribora šel po poročni list k sv. Janžu ob Dravi; zvečer je želel še obiskati svoje rodovince, toda na potu tje je v snegu obnemogel in zmrznil. — V Poljčanah je mlinarski učenec Baumanov po nesreči padel pod mlinsko kolo, da ga je zdruznilo do smrti. — Med Poljčanami in Ponikvo je železnična lokomotiva s snežnim plugom došla vlak ter poškodovala zadnja dva voza; v jednem je sedel nadlaj-tenant Mali iz Zagreba, nesreča mu je stisnila nogo, da si jo je moral ozdravljati v bolnišnici v Celji. Tudi blizo Vozenice je mašina zadela ob vlak iu zlomila nogo sprevodniku ali kondukterju Josipu Pinsi. — V tvornici v Hrastniku zadušila sta se Franc Zavražek in Anton Marinko. — Zmrznjeno našli so v Žerovici pri Ponikvi kočljarico Marijo Anderluh. — Makso Žagar iu Janez Kokar blizo Ljubna v Savinskej dolini sta sneg odkapajoč pripravljala gaz proti cerkvi. S hriba nad njima se je splazil sneg, pod katerim .je oba našla smrt. — Na polji zmrznil je Franc Kolarič iz Vojnika. Od Pohorja. (Izbiranje poslancev) za državni zbor bo se v našej deželi vršilo sledeče dni: a) dne 5. marcija k m e t s k e občine izberejo devet poslancev, od teh na slovenskem Štajaru tri, b) dn4 9. marcija si mesta in trgi izvolijo osem zastopnikov, od teh na Spodnj. Štajaru dva, c) dnč 11. marcija pride na vrsto trgovinska in obrtniška zb orni ca v Gradcu in ona v Ljubnu, vsaka po jednega poslanca, skupaj dva, d) dnd 12. marcija bodo se g r a š č a k i zbrali v Gradcu in imenovali štiri zastopnike. V državnem zboru na Dunaji, kjer se iz države ali cesarstva zbere 353 poslancev, zastopa torej deželo štajarsko 23 zastopnikov. Ko so se zadnjič leta 1885 vršile volitve v državni zbor, takrat so si nemškoliberalci močno prizadevali, da bi jim slovenski kmet hopnil v .liberalno" mrežo. Nasprotniki naši so v Celji začeli izdajati list z lepim imenom .Kmetski prijatelj". Toda vse ni zlato, kar se sveti. Ravno tisto nedeljo, ko so prvo številko čudnega .Prijatelja" bili razposlali med svet, ravno tisti dan se je po cerkvah bral evangeljski odlomek, ki govori o .lažiprerokih". In res, to slepo naključje je za časnik bilo prav pomenljivo. Ljudstvo je v listu hitro spoznalo .lažipreroka" in mu dalo ime .Lisjak" ter ni maralo zanj, čeravno so ga .liberalci" brezplačno pošiljali po slovenskih krajih, dokler jim čez poldrugo leto ni zmanjkalo nabranega denarja, da je liberalno zviti .Prijatelj" moral za su-šico preminiti. Tudi v našej občini so .liberalci" poskusili svojo srečo. Od 1861 so .liberalci" imeli večino v državnem zboru. Tukaj pripravljajo postave za celo državo ali cesarstvo veljavne. V volitvenej postavi so .liberalci" določili, da ima volitveno pravico vsakdo, kdor plačuje uajmanje 10 goldinarjev direktne ali .cesarske" dače. Ali to so napravili prav po .liberalno" tako, da vsaki mestjan in tržan in graščak sam osebno glasuje ali izbira osebo, ki bode poslana kot zastopnik ali poslanec na Dunaj. Za kmete so pa napravili tako, da še le za 500 duš pride jeden človek (t. j. .volilni mož"), ki ima pravico izbirati poslanca. V našej občini je blizo dve tisoč ljudij. Davkoplačevalci so si smeli torej izbrati 3, beri t r i osebe, katere so potem glasovale pri volitvi poslanca. Torej cela občina je na ta način veljala toliko, kakor v mestu štirje mestjani ali v trgu štirje tržani! Taka-le je .liberalna" pravica! Pri volitvah 1. 1879 se je primerilo, da je v državni zbor prišlo .konservativnih" ali pravicoljubnih poslancev več, kakor .liberalnih". Sedaj so volitveno pravico razširili tako, da se sme volitve vdeležiti vsakdo, kdor plačuje davka vsaj 5 gld. Ob enem so nekatere občine dobile po jednega .volilnega moža" več, ker so novi in po večini konservativni poslanci postavo spremenili na ta način, da mora sedaj, recimo v našej občini biti izvoljenih četvero volilnih mož. N. pr. če je prej v katerej občini živelo 1599 ljudij, v tem slučaji je občina na volišče poslala tri volilne može, daues pa pošlje štiri, če je le jeden Človek čež 1500 oseb v občini. Mi torej izbiramo sedaj štiri .volilne može". Vsled tega imamo v s i občani ob času volitev toliko veljave, kakor štirje Konjičani ali štirje Vitanjčani ali štirje Vojničani ali štirje Celjani itd. Na podlagi nizko nastavljene številke gled^ dače je seveda več oseb leta 1885 izvrševalo volilno pravico. In nekatere take neizkušene novince in še druge nezavedne so komandirali v krčmo, kjer so jih napajali, da so pozneje na volišči v občinskej pisarnici „nemško" glasovali in s tem „v lastno skledo pljuvali". Ali na čast bodi povedano, da je ravno cvet naših kmetov hvalevredno stal na strani slovenskej, na strani konservativuej. Ni dvombe, da bodo med kmeti letos zopet častno izpadle volitve poslancev za državni zbor. Iz Ptuja, 25. januvarija. V nedeljo, 25. t. m., izročili smo materi zemlji truplo g. Franca Kranj-čiča. Blagi pokojnik bil je učitelj v narodni šoli ptujski, a le kratek je bil čas njegovega učiteljeva a j a. Učiteljski posel je bil pretežak za slabo nje- govo zdravje. V jeseni minolega leta je bil nastopil službo, a moral jo je že če* leden mesec opustiti. Za smrt bolan podal se je na očetov dom, kjer je, prejemši sv. zakramente za umirajoče, f petek, 23 t. m., še le 24 let star, mirno v Gospodu zaspal. Danes ob 8. uri je bil pogreb. Sprevoda se je vde-ležilo učiteljstvo tukajšnje .Narodne šole" s šolsko mladino. Tudi so iz obližja ptujskega prihiteli nekateri gg. učitel|i in gospodičine učiteljice tovarišu svojemu izkazal zadnjo čast. Posebno mi je pa še pohvalno omeniti mnogo-brojne vdeležbe vernega ljudstva, ki je pobožno sv. rožni venec moleč v dolgi vrsti pokojnika spremljalo k večnemu počitku. H koncu na) še omenim, da je šolska mladež pod vodstvom našega vrlega g. učitelja Zupančiča na grobu gauljivo-lepo zapela: .Blagor mu, ki se spočije". Rosnim očesom pa srčno željo: .Da se vidimo — v nebesih!" poslovili smo se od dragega pokojnika. Na) v miru počiva! — ^-- Gospodarske in obrtnijske stvari. Senice in sadno drevje. Najkoristnejšim žužkojednim pticam prištevamo senice. Vsakdo se lahko prepriča, s koliko marljivostjo in natančnostjo preiskujejo drevje, da najdejo kaj mrčesov, zapred-kov ali zalege. Največjo korist pa nam dajo po zimi, ko je drevje brez listja in je zapredke in jajčeca raznih škodljivcev ložje zaslediti. Ako hočeš privabiti senic na sadoe vrte, pritrdi na nekatera sadna drevesa zelene smrekove veje. Čudno je, kako rade senice tako zelenje po zimi poiščejo. Če tako napraviš, bodo sadni vrtovi le redko brez teh ptic. Fiiolova voda »a izpiranje madežev. Kuhaj sub, bel fižol v vodi, pa nič ne osoli. Če hočeš imeti bolj ali manj močno juho, vzemi več ali manj fižola. Kadar je fižol mehko skuhan, tedaj fižolovo juho odlij. Ko se ohladi, namoči omadeževano blago ali pa samo madeže v njej ter je izmencaj brez mila (žajfe). Tako odpraviš madeže od črnila, (tinte), če niso že zelo zastareli, ali če ni bilo črnilo preveč razjedljivo, dalje madeže od masti, črnega vina in vsi drugi, naj si bodo v belem ali bar-vanem blagu, izginejo, če se tako ž njimi ravna. Svilnato, volneno blago, črno in pisano, postane kakor novo, če se izpere v mlačni fižolovi vodi. Kakega pol kilograma fižola zadostuje za 4 litre vode. Po pranju naj se izplakne dvakrat v mlačni vodi, potem se obleka [lahno ovije ter obesi, da se posuši. Na zadnje se lika (peglja) narobe. Padlo iivino — konje, vole ali svinje — spraviti z mesta, da vstane, je navadno jako težko. Pogosto se rabijo pripomočki neusmiljeni in grozoviti. Neki gospodar, kateremu so se utrujeni voli vlegli in niso bili več z mesta spraviti, poskušal je vse mogoče; pretepal jih, zbadal v rep, pekel a brez vspeha. Slednjič mu šine v glavo misel, kaj ko bi živalim zamašil smrček s pestjo trave. To stori. Ko volom vsled zamašenega smrčka zraka zmanjkuje, skušajo sopsti, ter med tem, ko zrak lov<5, vstanejo. Ta pripomoček je neki vselej pomagal. Kako kislo zelje hraniti. Ce se začne na površju kislega zelja delati plesnoba, vlij počasi na tekočino, ki stoji nad zeljem, pol litra žganja, predno jemlješ zelje iz kadi. Ako se to 3—4krat ponavlja, se zelje dobro ohrani ter dobi celo prijeten vinski okus. Razne novice. (Katoliško politično društvo) je imelo v Ljubljani dn<5 29. jan. svoj redni občni zbor, kateremu je predsedoval kanonik K. K1 u n. Načelnik društva je povdarjal v svojem nagovoru, da morajo katoli- čane voditi povsod krščanska načela, kakor doma in v cerkvi, tako tudi v javnem življenju, kjer naj katoliki volijo le take može kot svoje poslance, ki bodo delovali za slovenskega naroda verske, narodne in gospodarske pravice in koristi. — Tajnik društva A. K a i a n je nato obširno poročal o delovanju društvenega odbora v preteklem letu. Iz tega poročila je razvideti, da je društvu že v prvem letu pristopilo mnogo udov, da je odbor napravil šest lepih, obilno obiskanih shodov in sicer tri v Ljubljani, tri pa zunaj Ljubljane v Št. Vidu, v Smlod-niku in na Dobrovi. — Blagajnik društva gosp. A. K I e i n je poročal, da je ugodno tudi denarno stanje društva; ker pa ima društvo veliko stroškov, zato je želeti, da so ga tudi v prihodnje spominjajo blagi rojaki ter mu zlasti z obilnim pristopom na-klanjajo še večje gmotne podpore. — Društvu za-more pristopiti vsak polnoletni državljan, ki plača letnine 1 gld. in dobiva zato, ako želi, »Domoljuba" brezplačno za celo leto. Naročniki »Domoljuba" na Kranjskem torej pridenejo svoji naročnini na »Domoljuba" samo 20 kr. in so udje katol. polil, društva. — V odbor so izvoljeni za 1. 1891 ti-le gospodje: Oton Detela, Andr. Kalan, Ant. Klein, Karol Klun, J. Mathian, K. Pollak, Fr. Povše, Lud. Bavnihar, dr. J. Sušteršič, Ign. Žitnik, za namestnika pa gospoda: Fr. Peterca in Ant. Belec. — Želimo društvu v novem letu prav mnogo novih udov. (Odločen korak.) Dne 18. jan. so v tukajšnjih župnijskih cerkvah pri sv. Jakobu, pri sv. Petru in pri oo. frančiškanih prečitali z leče naslednjo izjavo: rDragi župljani! Sv. Oče papež so poslali okrožnico do vseh škofov in vernikov s prošnjo, naj bi te božične praznike se spomnili toliko milijonov revnih zamorcev ter jim pomagali z radovoljnimi darovi, da se rešijo iz trde sužnosti in nevere. Kakor drugod ste tudi Vi z veseljem spolnili to prošnjo sv. Očeta ter radovoljno položili svoje darove na oltar v ta blagi namen. Hvalo za to Vam bodo vedeli rešeni zamorci in Bog Vam bo povrnil to dobro delo usmiljenja. Pa sladko zavest tega dobrega dela Vam je ogrenilo hudobno pisanje ljubljanskega časnika »Slovenskega Naroda", kateri zasramovaje govori o Vas kakor o »trejalih in trejalkah", ki ste hodili gledat blagoslovljenega mura." Po naših (cesarskih) postavah Vaš duhovni pastir ne more nič storiti, da bi Vam dobil zadoščenja za tako psovanje, ali ker je bilo razžaljenje očitno, hočemo vsaj tudi očitno je z vso odločnostjo zavrniti. Vas pa prosimo, da zabranite temu listu razširjenje med družine in da prav goreče molite za spreobrnenje naših domačih sovražnikov sv. cerkve. V L j u b I j a n i na praznik presv. imena Jezusovega 18. januvarija 1891." Pozdravljamo ta odločni korak ljubljanske duhovščine v obrambo vernih meščanov. Kdor pozna veliko in težavno nalogo duhovnih pastirjev na ljubljanskih župnijah, prepričan je, da so v skrajni sili bili primorani oglasiti se zoper domače liberalce, ki skušajo s sramotenjem odvračati ljudstvo od cerkvenih bogoslužnih opravil. Užaljeni čut vernih meščanov je terjal zadoščenja, in kar so duhovni pastirji mogli in morali storiti, to so storili. (Ljubljansko civilno prebivalstvo) znaša sedaj 27.547 ljudij, to je za 2929 ali za II 89% več kot I. 1880. I. (šolski) oddelek šteje 8971 ljudij, to je za 290 ali 7 88% več; II. (šentjakobski) 6417, to je za 114 ali za l-75% manj; III. (dvorni) oddelek 8007, to je za 1053 ali za 15 14% več; IV. (železniški) oddelek 7696, to je za 1523 ali za 24 67% več; V. (skupina predkrajev) oddelek 1456, to je za 177 ali za 13 84% več nego 1. 1880. — Podatki še niso zanesljivi, ker utegne revizija dognati druge končne številke. (Najvišje potrjenje) je dobil sklep deželnega zbora kranjskega, da se bodo 1. 1891. pobirale sledeče priklade: 40 % priklade na nžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin po 6 gld. od hektolitra; od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholo-metra za vsako stopinjo 18 kr.; 28% priklado na vso svoto neposrednih davkov z državnimi pri-kladami. (Nevarno je zbolel), kakor se nam poroča iz Ptuja, č. g. Stanko P ms, ki je bil 12 let obče priljubljen kapelan pri sv. Petru in Pavla v Ptuja, sedaj pa v Neunkirchenu na Avstrijskem. Prijateljem in zoancem priporoča se v molitev. (V ljubljansko mesto) se je v teka leta 1890 sledeče blago vpeljalo in zadacalo: 8679 litrov ruma, rozolja, likera, 1073 hektolitrov špirita, 584 hektolitrov žganja, 17.624 hektolitrov vina, 2391 hektolitrov vinskega mošta, 19 hektolitrov sadnega mošta/ 18.362 hektolitrov piva, 981 hektolitrov kisa, 8824* volov, krav, bikov in nad leto starih telet, 7184 telet, 8079 ovac, ovnov, kdz, kozlov in koštrano?, 2494 jagnjet, kozličkov in mladih prašičev, 249 prašičkov od 5—191/, kg, 7202 prašiča, 588 metr. stoto v svežega mesa, salam in klobas, 17.056 pnr*» nov, gosij in kopunov, 47.645 paro* kokošij in go<-lobov, 1 jelen, 249 srn in divjih k6i, 2271 zajcev, 163 kg rudeče in črne divjačine, 188 fazanov, divjih petelinov in rnševcev, 807 jerebic in kljunkfiev, 19 lisk, 5498 kg rib lnpinaric in sardin, 15.045 kg belic, rakov, polžev in žab, 1541 metr. stotov rila, 50.284 metr. stotov moke, 5839 metr. stotov ovsa, 30.424 metr. stotov sena, slame in otfobfrv, 286 metr. stotov zelenjadi, 10.444 metr. dkotov svetega sadja, 401 metr. stot suhega sadja, 660 metr. stotov masla in sveč, 41 metr. stotov masti in k>j», 405 metr. stotov svinjske masti, 846 metr. stotov mila, 411 metr. stotov sira, 1,456.350 jajc, 1547 metr. stotov konopnega, lanenega in goršičnega olja, 95 metr. centov oljčnega (laškega) olja, 35.763 kubičnih metrov trdih drv, 11.201 kubičnih metrov mehkih drv, 1607 metr. stotov oglja, 232 266 metr. stotov premoga in koksa. (PrenavduSen Kaeippovec.) Iz Radovljice se nam poroča: V tem preostrem mrazu je pač predrzno stavo naredil tukajšnji posestnik J. O. z J. K. V veseli družbi je namreč stavil 100 gld., da stoji pol ure v Savi. Takoj izročita oba po 100 gld. pričam, Kneippovec gre stat v mrzlo Savo, družba pa gledat nenavadni prizor. In res, O—u Sava ni bila premrzla, ker pomudil se je v njej še pet minut čez pol ure in zaslužil stotak. Ali pa ne bo O. še obžaloval prostovoljne kopelji v ledeni vodi! (8 Pivke) se nam poroča: Večdnevna burja nam je nanesla snega velikaoske kupe po cestah in drugih potih. Tukajšnje prebivalstvo se mnogo bavi z vožnjo, mnogim je to glavni zaslužek. Zametje pa so za več dni ustavili vožnjo in pomnožili bčdo v trdi zimi. Vendar pa se premalo stori za redno razkidavanje snega, osobito na cesti, ki veže Sent-peter-Knežak-Trnovo; isto velja tudi o občinskih potih od vasi do vasi. Županstva navadno ukažejo, naj gredo ljudje gaz delat, toda vsi ne poslušajo ukaza, in tako ostanejo posamezni deli cest in potov nepredrti. Če po noči voznik zaide v take kupe, gorje njemu in živini. (Ii Vipavske doline.) Beremo tožbe o hudem mrazu in velikem snegu. Naši ljudje se pa še bolj pritožujejo radi pomanjkanja vode. Mlini, pile (žage), tovarne le po malem delujejo. Hribovcem pa se še i huje godi. Te dni mi je pravil premožen kmet: 12 glav goveje živine imam v hlevu in napajati jo moramo vsak dan dvakrat. A kako? Vodnjak smo izpraznili, ker že toliko časa ni bilo ne dežja ne južnega vremena, studencev nimamo, luže so usahnile in zamrznile. Ne ostaje druzega, kakor topiti sneg. Slehrni dan imamo trije možaki nekaj ur dovolj dela, da nauosimo snega v kotel in napolnimo z vodo sod, da ima družina in živina za vsakdanjo potrebo. Bog nam pošlji že kmalu jug ali dež! Tako je vzdihnil kmet, katerega že mesec dni zadržuje jednak posel od druzega dela. y. (Za pogorele«) je deželni odbor kranjski dovolil, in sicer v Kleniku na Notranjskem 450 gld., v Bojancih na Belokranjskem 300 gld„ v Babni-gorici 250 gld., v Bučah pri Tuhiuju 150 gld., v Sp. Dajnah 300 gld., v Nadlesku pri Ložu 600 gld. (Za poškodovane po toči) je deželni odbor dovolil v občini Kilovče 250 gld.; v Zapotnici, Brez-niči, Gaberku, Gabrovem, Logu, Brodih in pri sv Florijanu občine škofjeloške 200 gld.; v Gozdu Malempolju, Križnigori iu Zagoliču nad Vip»To 300 gld. Za poškodovane po različnih uimab je dovolil 420 gld. (Mlad tat.) S Prežganja se nam poroča: V četrtek dnč 22. t. m. zjutraj je razkazoval tukajšnji gosp. župnik možem krajnega šolskega svčta račune nove šole. V sobo stopi mlad človek proseč miloščine. Ko dobi kos kruha, steče iz župnišča Takoj pa zvč gosp. župnik, da je zlikovec prišel po stop-nicah iz prvega nadstropja, predno je pri tleh stopil v sobo. Gosp. župnik grd pogledat v svojo spalno sobo in se prepriča, da mu je odnesel denar, katerega je prejšnji večer položil na m;zo. Župnik bitro pošlje posle za tatom. Zviti potepuh obrnil se je proti Litiji, pa kmalu zapustil okrajno cesto, korakal po debelem snegu v dolino Reko in da bi zmešal sled, šel je večinoma po vodi, akoravno ma je bila čez kolena. Ko pa začuti zasledovalce, spusti se v tek po snegu proti Velikemu Trebelevemu. Tu se skrije v neki čebelnjak, kjer ga primejo in pripeljejo na Prežganje. Iz knjižice je razvidno, da ie mladi postopač petnajstletni Janez Trelic iz Ljubljane, kjer je pet let obiskaval ljudsko šolo. Klatil se je že nekaj tednov po prežganjski okolici. Njegovi odgovori na razna vprašanja kažejo popolnoma sprideno srce. Oddali so ga orožnikom. Mladini pač manka straha božjega. (Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 6 gl. 55 kr., rž 5 gld. — kr., ječmen 5 gld. 5 kr., oves 3 gld. 70 kr., koruza 5 gld. 70 kr., proso 5 gld. 20 kr., hajdina 5 gld. 10 kr., krompir 2 gl. 30 kr., vse po hektolitru; kilo riže 28 kr., sladkorja 34 kr., suhih sljiv 28 kr., čebula 7 kr., liter mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr.; svinjske mašče 64 kr., slanine (špeha) sveže 48 kr., povojene 65 kr., puter 90 kr., jajce 4 kr. (Med norci.) Norišnica v Glasgovu je znana kot izvrstna naprava po vsej Evropi. Tako veljavo ji je pridobil zdravnik dr. Rajnhav. Vedel si je pridobiti zaupanje svojih bolnikov; vendar ga je izučila strašna poskušnja, da norcem ne sme ničesar zaupati. Nekateri norci so se namreč pritožili zdravniku, da imajo zelo slabo juho; zdravnik nezado-voljnežem ukaže iti v kuhinjo, da bo vpričo njih pokusil jed. V velikem kotlu vrela je jnha; jeden norcev jel je gledati zdravnika ter ma rekel: .Doktor jaz bi že vedel, kako li juho zboljšati." — .No, kako?" pravi zdravnik. - Norec, mož - korenjak, potrka precej rejenemu doktorju na trebuh, rekoč: „Vi imate masti dovolj; ako Vas -ržemo v kotel, imeli bomo danes izvrstno juho." Štirje drugi norci so se zakrohotali in zgrabili s. zdravnika; razven starega kuharja ni bilo nikogar v kuhinji. Že je visel nad kotlom, vendar ni izgubil zavesti, zato zavpije: .Stojte, prijatelji, sicer si bote danes popolno polčasih svojo juho!" — To je pomagalo; oorci ga spusta na tla, a ga ne izpusta iz rdk. — On jim reče: ,Bes je sicer, da bi vam moje meso dtlo okusno juho, vendar pomislite, jaz imam obleko, umazane čevlje, to bi pokvarilo juho; počakajte za trenotek, da se slečem." V tem pa so prišli pazniki ter rešili zdravnika grozne smrti. V Vsem kmetovalcem, trgovcem in obrtnikom in sploh vsem, ki žele to ali ono stvar spečati ali pa kupiti, priporočamo, naj naznanjajo to v »DOMOLJUBU« ki je en to najbolj pripraven, ker je med vsemi slovenskimi listi najbolj razširjen in ima svoje bralce med vsemi stanovi. Tržne cene v Ljubljani dne 4. februvarija. Plenica, kktl. EeŽ, Jermen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ I JM.. 10® i*'- M |IJ. I nfrrek^no I»j"m'',n*- -I I llllbljfc. HuJoenejU k»rboln» kUliaa, karboln* D, kolom&z. Mihael Barthel in drngovi, ktmiiika t.jTirum » B*Uabonl in M Duajl, X. KapUrfaaa« Mr. 20. i('»un ■>l'»l.) Zaloga imata brata EbeH v Ljubljani. P.VSFRIofeSsF Dunaji, I., Singerstrasse štev. 1*5. A A H N rBi Kri či**tilne U»-ojf\jloo, poprej univerzalne krogljice imenovane, s« itaroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjeno, mnogi zdravniki jih mpinujejo, in malo je ^ MM rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teli kruidjic velja 1 ikatljloa i I W 16 krogljioami 21 kr., 1 zavoj a e ikatljtoaml 1 gld. 6 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr, 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev it gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo Izrecno: „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk J. Paerhofer in Bicer v aar rudeil barvi. Balzam za ozebljine J. P.erhoferja, I lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 »U*kleni<-a 50 kr Ameriška maža za protin, igM. *>kr. Prašek proti potenju nog, cena ška.ljicUo kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gUŠO, I flakon 40 kr, s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca (Praške kanliice) troti s»,rij',ti(',mi «iod(u, siabej prebavljivosti itd. 1 l vi • V 1 • 1 1 I J v' 1 steklenica 22 kr. Angleški čudežni balzam, i B0 kr Fijakarski prašek, Pro«i ^ itd. i ^ „ k,, frankovMlo M kr lannoeninin-pomada 2'g^"erh0ferJa' naibolJ5e sredat™ » pospeševanje rasti l.., i ikatlji.a Univerzalni obliž 8p7L?7oŠ;.Vrže Myo proti rmin- oU-klin*m 1 loni«k F-°kr- Univerzalna čistilna sol f ;l,J?BUrl0Va,- I/fnrtn° ^^ ^i« proti vsem posle- Razen tukaj omenjenih izdelkov ima vi v8avst Sl^"' ^ 1 *ld" cevticne specijalitete in se vsi predmeti, ki bi ith ne hii,, „ „u„ časopisih naznanjene tu- in inozemske farma- tr PolUJM« polu ..,«, nml p J LT " r™1' Wn°p° e,nl ss: "?««.'p»«j. ^.iA, Es^zzt.trzan1 r** . H t I s \ Hi lidajatelj: M. Mar. Odgovorni urednik: A. Kalan Tiska „KatolL4ka TUkarna".