DOM© VIN ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 115.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUG UST 30th, 1929.
LETO XXXI —VOL. XXXI
Zanimive vesti iz širne Amerike
r _
Zadnji pevski koncert v Zedinjenih državah priredi v Gowanda, N. Y. sloveči slovenski pevec g. Anton Šu-belj, in sicer v soboto 7. sept. v Slovenskem Domu.
V	Calumet, Mich, je Slovenka Simoničeva čakala na sodniji, da se pride njen mož Jože Simonič zagovarjat na sodnijo radi tožbe, katero je ona naperila proti njemu. Žena je tožila, da jo je mož Pretepal. Medtem so pa dobili njenega moža na domu mrtvega in vsega v krvi. Pre-rezal si je z mesarskim nožem vratne žile. Pokojni je pred svojo smrtjo napisal pismo, dolgo 14 listov, v katerem izraža svojo ljubezen do žene in do dveh otrok. 18. avgusta je Simonič vstal zgodaj, sel k postelji otrok, ju poljubil, nakar je izvršil samomor.
Rev. Anzelm Murn, župnik iz Chicage, 111. se je podal v zdravstveni zavod v Rochester, Minn. In župnik iz So. Chicage, Rev. Benevenut Winkler, se je podal v New York.
V	Pueblo, Colo, je umrl rojak Louis Lovšin, ki je bolehal na raku dva meseca. Ranjki je bil doma iz Brežja, fara Ribnica. Star je bil .46 |et. Zapušča ženo, dva sina in dve hčeri in mater staro 80 let. Zapušča tudi dve sestri, Johano Gabrovšek in Frances Stare. V naselbini je bil zelo priljubljen.
Dne 1. sept. 1929, obhaja društvo sv. Barbare št. 30 J. S. K. Jednote svojo tridesetletnico. Obenem se bo blagoslovilo novo bandero.
V	Mt. Olive, 111. je umrl priljubljeni rojak Frank Maček, doma iz Št. Pavla na Spodnjem Štajerskem. Star je bil 65 let.
Slovenski mladenič, Edwin ''"eodor, star 15 let, je na bveleth, Minn, dne 18. avgusta zmagal v glasbeni tek-mi- Dobil je prvenstvo v pranju na violino. Zmaga je jem bolj pomembna, ker ni 'gral na svojo violino, ki se j1111 je pred kratkim pokvarijo- Dobil je drugo iz šole. u°enem je dečko tudi dober atlet. pred kratkim je dobil Zmago nad kontestanti v plavanju in veslanju.
--o-
"°gumna ženska, ki je
prepodila iz hiše su-haške agente
Detroit, Mich., 28. avg. usem suhaških agentov v tej okolici je opazilo, da se je iz nekega čolna izkrcala večja Pošiljatev opojne pijače, in
je pijača bila izložena v hiši nekega lekarnarja v Grosse, * ointe. Agenti so vdrli v hišo in hoteli preiskati, toda Mrs. Marrish, ki tam stanuje, je z revolverjem v roki ustrahovala agente, da niso prišli »lizu. Energična ženska je zahtevala, da agenti pokažejo varant, ker pa slednjega niso imeli, so morali oditi brez, da bl Prišli v hišo.
O V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za Phn, telefon, elektriko ali vodo. Prihranite si čas in de nar.
Arabci in Židi še vedno v bojih
Jeruzalem, 28. avg. Kljub temu, da so dospele številne angleške čete v Palestino, pa nemiri med Židi in Arabci še sedaj niso pojenjali, pač pa se še bolj ostro nadaljujejo. V Jaffa distriktu je nastal nov spopad, tekom katerega je bilo 15 Arabcev in Židov, ubitih, in kakih 100 ranjenih. Celo angleškim podanikom ni prizanešeno od strani Arabcev. G. H. Sykes, višji angleški železniški ravnatelj v Palestini, ki je pred kratkim dospel iz Anglije, je bil od Arabcev kamenjan in ubit. Angleške čete so nato dobile povelje brezobzirno nastopati proti upornikom. Ob istem času je razdelila angleška vlada vsem svojim državljanom za obrambo. Angleški poveljnik v Palestini je apeliral na vrhovnega muftija Arabcev, da se potrudi in dopove svojim vernikom, da odnehajo od nadaljnih bojev, toda mufti je odgovoril, da tega ne more narediti, ker so Arabci še preveč razburjeni. Pričakuje se nadaljnih in ostrih bojev.
---o-
225,000 otrok pride v
šole prihodnji torek
Johnnie, Frankie in Billie, pripravite se! Drugi teden se začne žalostna doba strogosti, učenja in marljivosti. Šole v Clevelandu bodo sprejele 225.000 otrok v svoje prostore. Prvi, ki se vrnejo v šolo so otroci, ki pohajajo farne šole. Teh je v Clevelandu nad 50.000, in računa se, da pohaja samo slovenskih otrok do 4000 v farne šole. Vse farne šole v cleve-landski škofiji začnejo s poukom 3. sept. V Rocky River bodo šole odprte 4. sept. v Lakewoodu pa 5. sept. Cleve-landski otroci pa, ki pohajajo v javne šole, začnejo s poukom šele v pondeljek 9. sept. in enako tudi otroci, ki stanujejo v East Clevelandu, Garfield Heights in Euclid Village.
Strupene jagode povzročile nezgodo
Sandusky, Ohio, 29. avgusta. Ko se je nahajala v gozdu je 4 letna Dorothy Werk zavživala strupene jagode, in je na posledicah umrla. Njeni dve sestri in bratec so pa nevarno oboleli.
Lepo napredujoča in skoro največja slovenska župnija v Ameriki, priredi velik bazar
Izven nevarnosti.
Rojak John Kopač, 686 E 126th St. je v Charity Hospital srečno prestal operacijo.
Društveni izlet.
Dr. Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi dne 15. sept. izlet na prijazne Goriškove prostore.
Nova državljanka.
V družini Mr. in Mrs. John Jamnik, 6205 Carl Ave. se je priglasila nova državljanka — krepka hčerka. Čestitke!
Selitev.
Rojak Leo Ladiha naznanja, da je preselil svojo kleparsko obrt iz 1372 Marquette Rd. na 1164 Norwood Rd. in se priporoča rojakom.
Slovenska župnija Marije Vnebovzete v Collinwoodu, ki je ena najbolj krasno napredujočih župnij v širni Ameriki med Slovenci, priredi v dnevih 31. avgusta, 1. in 2. septembra, ogromni bazar v korist cerkve. Naši naročniki so že večkrat pisali o tem bazarju, ki bo nekaj iz-vanrednega za Collinwoodča-ne. Posestvo, položaj in napredek slovenske fare v Collinwoodu je zadnja leta pokazalo tak napredek kot ga ne moremo nikjer drugje zaznamovati. Skoro 2000 družin šteje slovenska župnija v Collinwoolu, in po dvodstvom vrlih duhovnikov, Rev. Hribarja in Rev. Slaje-ta, se obe-toa fari še mnogo večji napredek. In složni ter delavni so farani v Collinwoodu, v tem našem lepem predmestju. Pripravljajo se za bazar marljivo kot mravlje. Imajo lepo cerkev, krasno šolo, župnišče in stremijo, da bi še bolj napredovali. V ta namen se priredi velik bazar na orne njene dneve. Dobitkov na bazarju je silno število, a izmed vseh bo pa gotovo ime! največjo privlačnost krasen "Whippet" avtomobil, katerega po dobi eden srečnih po-setnikov bazarja. Na razpolago gostom bo tudi razno pohištvo, ki se dobi skoro zastonj, lepa, krasna darila. Župljanom naše napredne fare v Collinwoodu prav toplo priporočamo, da obiščejo
31. avgusta, 1. in 2. septembra svoj farni Bazar v ka> največjem številu.
Nov kegljač.
Pravzaprav je "kegljači-nja." Naš Mr. Jos. Pozelnik. ki ima tako lepo kegljišče na 6125 St. Clair Ave., in ki stanuje na 1295 E. 55th St., je mislil, da mu bo njegova znanka štorklja nosila same fan-tile, da bi jih imel dovolj z£> postavljnaje keglov. Toda to pot se je Jože vštel, pa je dobil novorojenko kegljači-njo. Angelca ji je ime. Mama in hčerka, pa tudi Jože. vsi so zdravi. Čestitamo!
Zastonj krtačice.
Mandel Drug Store, edina slovenska lekarna v Collinwoodu naznanja, da dobi vsak odjemalec, ki kupi v soboto v lekarni za $1.00 ali več blaga, popolnoma zastonj pristno krtačico za snaženje zob. Ščetka je vredna 35c, ako jo hočete kupiti.
Pozdravi.
Iz Russells Point, Ohio, pošiljajo pozdrave John J. Gr dina in njegov sin Ray J. Gr-dina, pomožni urednik naše ga lista.
žužemberški piknik.
Društvo Žužemberk priredi v nedeljo 1. sept. izlet na Košičkove farme v Geneva. O. Člani se zbirajo pred Narodnim Domom ob 9. uri zjutraj. Vsi prijatelji pristne domače zabave so prav vljud no vabljeni.
češplje gredo.
Mnogo rojakov se je te dni oglasilo pri Mr. Frank Ker-žiču na farmah v Geneva, Ohio, kjer so naročili izvrstne češplje. Upamo, da bo to dobro blago kmalu prodano našim ljudem.
Miss Rose Kovatch.
Zadnjič smo napisali o Miss Rose Kolar, da šteje mestni denar, je pa še ena Miss Rose, in to je Miss Rose Kovatch. uradnica na slovenski banki, The North American Trust Co. Že dolgo vrsto let neumorno in pošteno prešteva slovenski denar v banki, vedno prijazna, postrežna z odjemalci, katerim se je jako priljubila. Ker ima slovenska banka že nad pet- milijonov dolarjev denarja, je Miss Rose gotovo že toliko denarja pre štela.
Dve obletnici.
Mrs. Jennie Košiček iz Geneva, Ohio, sporoga Mr. Anton Košička, je praznovala preteklo sredo 22 letnico svo jega rojstva in obenem trilet-nico, odkar je poročena Mnogo prijateljev družine se je zbralo na farmi. Zakuril se je pravi kres, in ko je žrja-vica postala ta prava, so eksperti naložili nad žrjavico mlade piščance, koruze in druge dobrote, kar se je polagoma peklo, da je blagodejno dišalo daleč naokoli. Vsi so imeli krasen užitek. Mladi Mrs. Košiček iskrene čestit ke!
50.000 ljudi je
videlo Zeppelina
50.000 Clevelandčanov je v sredo celo popoldne in pozno v noč sedelo na sedežih, ki se nahajajo v zrakoplov-nem pristanišču, da bi dobi-i priliko videti prihod "Graf Zeppelina." Sedeli so tam, ko je "Graf" plul nad Chicago in Detroitom, sedeli so osem, devet, deset ur, in med njimi je bilo stotine naših rojakov. In za to potrpežljivo sedenje so bili pol ure pred polnočjo v sredo poplačani s tem, da so lahko kot nekako v megli videli zračnega orjaka, ki je pljul nad zrakoplov-nim pristanom okoli 11:20 v sredo ponoči. Graf se je približal pristanu od severne strani. Bil je nekako 800 čevljev visoko v zraku. Ko je pljul nad pristanom, kjer je bil privezan njegov tovariš Los Angeles," se je "Graf" nekoliko spustil navzdol, kot bi se hotel prikloniti in pozdraviti narod, nakar je brez postanka pljul naprej. Teh 50.000 oseb, ki se je pripelja-o v zrakoplovni pristan z 2.000 avtomobili, je vzelo mnogo ur, predno so se mogli odpeljati domov. Policija je imela polne roke dela, da je razvozljala težavni promet z avtomobili.
Dr. Arch v Clevelandu.
V	sredo se je oglasil v Clevelandu dr. Arch iz Pitts-3urgha, ki je vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote. Izjavil se je, da mu jako ugaja Cleveland. Ogledal si je našo tiskarno. Obiskal je Mr. Ter-bovea, urednika "Nove Dobe" ter Mr. Garvasa, urednika angleškega dela "Nove Dobe.'"
V North Carolino.
Mr. Fred Makovec, 945 E. 63rd St. se je podal v četrtek v Asheville, N. C., v družbi dr. Perdune in družine. Tam bodo šotorili.
Pomanjkanje pilotov. Izdelovalci zrakoplovov, razna podjetja, ki se pečajo z zrakoplovnimi vožnjami in ameriška zrakoplovna oblast se pritožujejo, da je premalo dobrih pilotov za vodstvo zrakoplovov. Svetovali bi našim slovenskim fantom, pa tudi dekletom, ki imajo ko-rajžo, ki so trezni in imajo upanje za napredek, da se izučijo v zrakoplovstvu. Ne bo minulo dosti let, ko se bodo zrakoplovi ravno tako zahtevali kot avtomobili.
Poroka.
V	soboto zjutraj se poročita ob 9. uri v cerkvi sv. Vida dobro poznani Mr. Jack Tomažin, 1156 Norwood Rd. Za svojo boljšo polovico si je izbral Miss Frances Rotar iz Fairmount Blvd. Po poroki se odpeljeta na honeymoon v Niagara Falls, Obilo srečt' želimo mlademu paru!
Novorojenka.
V	obisk k družini Mr. in Mrs. Frank Lach, 13210 Crossburn Ave. je prišla hčerka novorojenka. Iskrene čestitke!
Vreme.
Je še vedno kislo. Po Kurji vasi se je vlekla megla, kc je šel Kunde domov spat.
Dr. Eckener čaščen od preds. Hooverja
Washington, 29. avg. Predsednik Hoover je danes počastil dr. Eckenerja, poveljnika "Graf Zeppelina" na način, kot se silno redko kdaj počasti kakega, ki prihaja od drugod. Eckener se je pripeljal v Washington z zrakoplovom. V triumfu so ga peljali po Pennsylvania Ave. Pred Belo hišo ga je sprejel predsednik Hoover, ki je v vznešenih besedah povedal ogromne zasluge, ki jih ima dr. Eckener za napredek vsega človeštva. Dr. Eckener je bil očividno ginjen. Bil je ves dan gost predsednika. -o-
Naše Slovenke prirede zabavo bolnikom v mestni bolnici
Lake Shore Post št. 273, American Legion, kjer so članice naše Slovenke, priredijo nocoj zvečer primerno zabavo bolnikom in bolnicam v mestni bolnici. Miss Honey Mandel bo igrala s svojim umetniškim čutom na harmonike, Mrs. Mici Grdina bo pela slovenske in angleške pesmice, in mlada Miss Emily Fabian bo uprizorila nekaj umetniških plesov. Članice e podružnice Ameriške Legije so že neštetokrat priredi-e enake zabave v raznih bolnišnicah, in naši'trpeči siromaki se jih povsod z največjo radostjo spominjajo.
Radi zdravja.
Mr. Karl W. Rotter, sin dobro poznanega in spoštova-iega našega rojaka Jim Rot-terja iz Nottinghama, se poda prihodnji torek v North Port, Wash., k svoji teti, da ji ondod utrdi svoje zdravje. Upamo, da pride čil in zdrav nazaj.
Piknik v Maple Heights.
Slovenski Narodni Dom v Maple Heights priredi v nedeljo 1. sept. izlet v Maple Gardens. Zabava bo prvovrstna, in upamo, da posetijo to prireditev rojaki od blizu in daleč.
V bolnici umrl.
V Lakeside bolnici je v petek zjutraj umrl J os. Turk star 33 let, doma iz Smrečja, fara Gerovo. Tu je bival 18 let. Zapušča soprogo, dva otroka in brata. Bil je član dr. Woodmen. Pogreb v torek zjutraj iz hiše žalosti 15502 Ridpath Ave. pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Naj počiva v miru, preostalim sorodnikom iskreno sožalje!
Vrnitev iz domovine. , Mrs. J era Zakrajšek, 876 E. 141 st St. se je vrnila iz obiska v domovini. Mudila se je v vasi Strmec pri Vel. Laščah. Doma je našla 85 let staro mater še pri dobrem zdravju. Mrs. Zakrajšek je soproga Mr. Jos. Zakrajška. Zahvaljuje se Mr. Frank Za-krajšku za spremstvo na kolodvor pri odhodu in prihodu.
Naši obiski.
Tekom preteklega tedna je dospela v Cleveland na obisk Mrs. Anton Pečjak iz Pitts-burgha, ki je obiskala Mr. in Mrs. Frank Kmet na 3920 St. Clair Ave.
^^^^ ^^^^
Danes se na svetu vse združuje. Tu imate nekaj združenj.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER NAROČNINA:
Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00
Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50
Za Cleveland do raznašalcih: celo leto $5.50; Dol leta $3.00
Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in dpnarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _ 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 115. Fri. Aug. 30th, 1929.
Bodimo Amerikanci.
Mnogokrat se je že slišalo, da slovenski časopisi v Zedinjenih državah nimajo bodočnosti, in da pride kmalu čas, ko bodo morali prenehati izhajati. Nam se ne mudi tako. "Ameriška Domovina" upa še na vzorne čase v bodočnosti. Za najmanj petindvajset let je naš časopis garantiran, da bo izhajal, in zakaj tudi ne? Naši ljudje so še mladi. Nekaj imamo starinov med naročniki, toda so še vedno krepki. Seveda, smrtna kosa pobira povsod, med drugimi in našimi, toda naših dobrih ljudi v Clevelandu, po državi Ohio, in po širni Ameriiki je toliko, da nimamo no benega straha za bodočnost.
Časopis slovenski v Zedinjenih državah pa ne sme biti rako pisan kot je bil pred desetimi, petnajstimi in dvajsetimi leti. Slovenski časopis, ki hoče imeti obstanek v bodočnosti, se mora amerikanizirati. Slediti mora v večjem obsegu našim časopisom, ki so tiskani v angleškem jeziku. Mora biti spravljiv, toleranten, prinašati humor, resne stvari, vse važnejše novice, in polagoma mora od. časa do časa prinašati nekaj angleškega berila, da se mladina, ki je odrastla, in ki narašča, privadi našim pristnim slovenskim razmeram, ker amerikanskih itak dosti razume.
Kar mi sovražimo, in čemur naša "Ameriška Domovina" ne bo sledila, so medsebojni prepiri po časopisih. T; prepiri so nas postavili nazaj za najmanj dvajset let, ustavili so naš napredek, povzročili so, da smo se medsebojno sovražili ,gledali na malenkosti, a pozabili v istem času, kaj je v resnici potrebno za nas, da napredujemo. Preklanje po časopisih po lastnih rojakih nam je naredilo več škode v našem narodnem, verskem in družabnem življenju kot vsaka druga katastrofa, ki smo jo doživeli.
Kako je mogel n. pr. "Amerikanski Slovenec" pretekli teden napisati toliko neljubih besed o našem časopisu samo iz vzroka, ker smo priobčili popolnoma nedolžen spis od gospe Pavle Lovšetove? Zakaj tako hitro napadati? Bodimo bratje, razumimo se med seboj, ne pa takoj lopniti po rodnem bratu!
Res je, da vsi ne moremo misliti in delati enako. Bog je vsakomur ustvaril in podaril lastno pamet in razum, in časopisje je tu, da to pamet in razum razvija. In če pridemo kje do nasprotja, saj ni treba Iopiti takoj po prijatelju, po rojaku. Stvarna, lepa, ljubezniva beseda bo veliko več zalegla kot pa strupene besede. In v tem oziru moramo posnemati amerikansko časopisje.
Kam bi Amerikanci prišli ako bi se v njih časopisju ljudje prepirali, kot se gotovi krogi prepirajo v slovenskem časopisju v Ameriki. Komur kaka stvar ne ugaja, lahko odgovori stvarno, mirno in dostojno, in vsak časopis bo gotovo z veseljem sprejel dopis ali sporočilo vsakogar, kdor bo dostojno in razumno skušal odgovarjati vestem ali poročilom, ki so priobčeni v enem ali drugem listu.
Kar mi hočemo dognati je to, da bodimo vendar dostojni. Namen časopisa nikakor ne more biti surovo napadati osebe ali ideje, pač pa je namen časopisa poljudno, dostojno in po bratsko razlagati zadeve, dogodke, razmere med nami, tako da narod dobiva blažji duh, ne pa da posurovi. Vsaka zadeva, vsaka stvar ima dva konca, dvojno smer. dvojno razlago, negiranja in zatrjevanja. In vsako negiranje se lahko v dostojnem tonu priobči, vsako zatrjevanje se lahko razloži v bratskem duhu. Saj imamo ameriški Slovenci toliko potreb, toliko problemov, da jih komaj dohajamo, in zakaj bi se zgubljali potem še v malenkosti, ki nikomur ničesar ne koristijo!
Ne bodimo malenkostni, bodimo Amerikanci, sledimo v duhu sprave, tolerance in sporazuma. Za vse nas bo veliko bolje potem, zlasti pa za našo mladino, ki ne bo imela priliko govoriti, da se znamo samo prepirati. Pokažimo, da znamo tudi kaj ustvariti, ne pa samo govoričiti.
grozdje in narediti mošt. In mošt lahko naredite iz skoro vsakega sadja, kar je postavno dovoljeno. Postava nič ne pravi, da je to prepoveda no. Lahko se zanesete, da ako imate sadni sok v svoji hiši, in da ne prodajate istega, pač pa ga imate za svojo uporabo, ste lahko brez vsake skrbi od strani policije in zveznih agentov. Upamo, da razumete.
-M—..—..—»—..—■--------------—M—-,._,._._.._..--._.._,_„_„_,}.
| DOPISI j
Cleveland, O. Ker čitam v listih, med njimi tudi v Vašem listu, da je postavno dovoljeno izdelovati mošt iz grozdja in drugega sadja, se drznem vprašati cenj. uredništvo "A D." §e za nekoliko pojasnil, da ista ako mogoče v listu priobčite in sicer:
Ker nastane kakor zijano iz grozdnega soka sčasoma opojno vino, ali je tako vine postavno imeti za svojo lastno privatno vporabo, ali se ga mora proč izliti ker ni več mošt?
Drugi slučaj: Več ljudi stanuje v prvem nadstropju kake hiše, kjer je v pritličju trgovina drugega lastnika. Ali je gornja družina opravičena imeti za svojo vporabo tako pijačo, če ima v skupni kleti
pregrajo in zaklenjeni prostor, za shrambo pijače?
Vem, da ima več čitateljev "Amer. Domovine" svoja stanovanja nad trgovinami, ki so last drugega gospodarja, in niso sigurni, Če smejo lasto-vati pijačo za svojo vporabo ali ne?
Torej uljudno prosim pojasnila o tem, ker bivam tudi jaz nad trgovino, in imamo skupno klet; le to je, da je v kleti mali prostor pregrajen, j kjer bi lahko hranil pijačo za svojo vporabo.
Upam, da mi to uslugo potom lista pojasnite, za kar sr Vam že vnaprej zahvaljujem Vaš naročnik V. B Pojasnilo uredništva: Pc* I stava pravi tozadevno, da je I vsakomur dovoljeno stiskat'
Cleveland, Ohio. Cenjeno uredništvo: — Prosim Vas. da bi blagohotno priobčili ta dopis v Vašem dnevniku "Ameriška Domovina."
Označiti hočemo o izidu proslave 30 letnice Samostojnega društva Srca Jezusovega, ki se je vršila dne 18. av gusta t. 1.
Ob določeni uri se je član stvo zbralo pred Slov. Nar. Domom, in od tam korpora-tivno odkorakalo pod okri ljem obeh zastav v cerkev sv. Vida, kjer se je darovala sv. maša za žive in pokojne člane imenovanega društva. Tu je članstvo pokazalo svojo zavest in simpatijo, da mu je več za društvo, kot za politi ko, ker iz vseh, tudi oddaljenih krajev Clevelanda in okolice se je članstvo udeležile korakanja. Bili so člani(ce). katerih morebiti nismo videli na seji že več let; toda ns proslavo društvene 30 letnice so pa prišli, da se s ponosom javno pokažejo, da so člani enega izmed najstarejših slovenskih podpornih društev te naselbine.
Sicer bi bila lahko malo večja udeležba pri paradi, ali korakanju. Toda eni so bili zadržani radi domačih okoliščin, vendar ti vseeno z nami simpatizirajo. Osobito se je bilo bati, da bi nas članice premagale z udeležbo; a so v veliki večini ostale doma, nekatere so* bile pa zaposljene s prireditvijo društvenega piknika. Iste pa, ki niso bile zaposljene in ki so se udeležile korakanja, so s tem pokazale svojo .zavest napram društvu in javnosti.
Zelo napačno in nelepo je pa za one člane, katerim je društvo deveta briga. Ti se držijo samo svojega čudnega gesla in načela: "Samo da plačam svoj asesment, pa je vse O. K." Ako bi bilo vse članstvo takih naziranj, potem bi društvo sploh ne ma-glo obstojati. Društvo potrebuje skupnega sodelovanja, da deli skupnemu Članstvu podporo in plačuje upravne stroške. Radi tega je treba nekoliko agilnosti, da si društvena blagajna opomore, ker prispevki mesečnega ases-menta skoro ne odgovarjajo vsem obveznostim in stroškom, osobito še, če hočemo stanje naše blagajne zvišati. Ako bi pa zvišali asesment članstvu, pa bi nastalo zopet oporekanje; torej je bolje nekoliko požrtvovalnosti da preprečimo višji asesment in na ta način postavimo društvo še na boljši temelj.
Udeležba na pikniku na Spelkotovi farmi je bila prvovrstna. Zavedalo se je cenj. članstvo in občinstvo 30 letnice enega izmd najstarejših društev in posetilo njegovo prireditev v polnem številu in je tako društvu gmotno pripomoglo do boljšega uspeha.
Poročano je bilo v javnosti, da se je tega piknika udeležilo okrog 700 oseb; jaz se pa ne strinjam s trditvijo, Lahko se razume, da se je naš društveni blagajnik br. J-Martinčič zadovoljno smehljal, ker se je zavedal, da ima lepo število bankovcev (starih in novih) pod svojo ob lastjo. Torej ako se vpošteva veliko množico, ki je poseti-la naš jubilejni piknik za dobo ene ure ali dveh, pa presega število udeležencev daleč nad en tisoč! To lahko potr-
jujejo tudi delavci, ki so bili zaposljeni pri vseh okupacijah na tem pikniku, da so cenj. občinstvu nudili in dajali postrežbo.
Na ta način je članstvo in občinstvo pokazalo svojo simpatijo napram enemu iz med starejših društev z veliko udeležbo na pikniku, ter tako gmotno pripomoglo do boljšega uspeha ob proslavi 30 letnice društva Srca Jezusovega, za kar jim gre vse priznanje in zahvala!
S. F. Pirnat.
Nottingham (Bela Ljubljana), Ohio. Pred dobrimi še stimi meseci (6. marca t. 1.) sem čital v tem listu dopis, nanašajoč se na Ljubljanski klub, h kojemu naj bi pristopali rojaki in rojakinje tudi iz našega znanega Notting-hama. Med drugim je bile označeno v onem dopisu tudi tole:
"Ko smo prišli semkaj v Ameriko, je bila gotovo nas, Slovencev želja, da si postavimo poslopje za službo božjo, ali cerkev, kjer bi lahko častili Boga v slovenskem jeziku. Gledati bi tudi morali, da bi si omislili slovensko šolo, v kateri bi se naša mladina podučevala vsaj nekoliko v slovenskem jeziku, tako da bi bila ta mladina v resnici naša."
Pri nas v naši novi Beli Ljubljani smo dosedaj vedno pokazali in gojili slogo, medsebojnega sovraštva ne poznamo, četudi smo različnega mišljenja. Pokažimo se torej, da sovraštva v resnici ne poznamo!
O cerkvi v naši naselbini se je govorilo že leta 1922. Ker je bila pa istočasno ta naselbina še premajhna, se ni moglo te ideje izvršiti, ali pričeti z gradbo cerkve. Zdaj bi ta ideja lahko uresničila, ker naša naselbina Nottingham vedno bolj raste, da je postala v tem pogledu že zadosti velika in tudi v finančnem ter gospodarskem oziru napreduje. Jaz.mislim, da je sedaj najbolj ugoden čas za to; tudi primeren in pripraven prostor (stavbišče) za cerkev se lahko dobi. Če bomo s tem načrtom še dolgo čakali, bo pa prostor težko dobiti in tudi veliko dražji bo kot pa danes.
Naši naselbini smo dali le-Do novo domače ime "Bela Ljubljana" že to ime zahteva, da si postavimo slovensko cerkev in slovensko šolo. Brez tega si naselbine kot je naša Bela Ljubljana ne smemo in ne moremo predstavljati. Ne vem, kaj bi rekli Amerikanci, če bi jim zatrjevali, da ima tako ime naše glavno mesto v starem kraju, a da je brez cerkve in šole?
Prosim torej, naj se še kdo drugi izmed cenjenih čitateljev "A. D." oglasi in pove svoje mnenje. Zdaj, ko se nam bližajo dolgi jesenski in ?imski večeri, bi se o tej važni točki kaj več potom našega najnovejšega slov. dnevnika kaj več pogovorili.
Ljubljančan.
Miklova lipa
(Zgodovinska povest.) Spisal Malograjski.
Mati, ki se je ves dan premagovala, ga pogleda zdaj nekako začudeno, kakor bi ne verjela njegovim besedam, in reče oči tajoč:
"Lep mož si ti. res! Toda stori, kakor hočeš! ... Ali če misliš, da te bo imela žena rajši, ako se ne potrudiš do nje, se motiš jako! . . . Kaj pa ti je bilo treba posekati lipo? . . . Oj tvoja togota te spravi še v nesrečo ; le zapomni si to!"
Florijanu so šle materine besede k srcu, toda za ves svet bi ne bil zdaj izdal svojih boljših čutov. Kljubujoč se odpravi v
hišo in se uleže, ne da bi bil kaj večerjal.
Ko je bila nastala že popolna tema in so se bili tildi že drugi podali k počitku, se je Flor i j ar zaman trudil, da bi zaspal. Neprenehoma so mu stopali dogodki današnjega dne pred oči in znova se mu je vzbujal kes, da je tako ravnal z ženo. Kar neverjetno se mu je zdelo, da bi se ji bilo tako zakrknilo srce in da bi se ji ne bilo stožilo po njem. še vedno si ni mogel misliti, da bi prenočila spodaj. Skrbno je vlekel na uho, ne prihaja li kdo, in vsakokrat, kadar je vsled vetra kaj zaropotalo zunaj, je potegnil sapo nase ter poslušal, ni li ona. A vselej se je moral prepričati, da se je motil, in vselej je vzdihnil sam pri sebi:
"Ne bo je!"
Nemirno se je premetaval po ležišču sem ter tja, in čim bolj je potekal čas, tem hujše in neznosnejše mu je postajalo, tem bolj je bil razburjen in srdit sam nase.
Poleg v mali čumnati je ležala mati in tudi bdela. Čutila je, da sin ne spi, in tudi vedela je, zakaj vzdihuje in se premetava po ležišču, toda ogovoriti ga ni hotela. Poznala je naravo svojega sina in vedela, da bi ga vsaka njena beseda, tudi če bi bila še tako dobrohotna, spravila še v večjo zlo-voljo. Molčala je torej ter tolažila sama sebe, kakor se je pač znala. Kajti tudi ona je bila potrebna tolažbe. Ni pam-tila, da bi ji bilo srce kdaj že tako težko, kakor ji je bilo nocoj. Vedno in vedno ji je dopovedoval neki glas, da se ta večer ne steče srečno in da bo čula še o kaki nepriliki. Molila je goreče in se priporočala varstvu matere božje in svetnikov, a niti v molitvi ni našla to noč tešila za svoje skrbeče srce.
Moralo je biti že proti enajsti uri, ko se začuje hkratu trkanje na vežnih vratih. Oba, mati in sin, se skloneta po koncu in obema zastane v prvem hipu kri. Toda Flori j an si opomore kmalu:
"Aha, ona je!" si misli in sredi temne noči se mu zategnejo ustne v nasmeh. Pozabil je hkrati vso skrb, ki mu je še pred kratkim polnila prsi, in vse svoje sklepe in obljube.
"Kdo ve, koliko časa je že tu gori, ali pa še nikoli doli ni bila !" razmotriva še dalje sam pri sebi. "Najbrž se je bila skrila kam in je čakala, da jo pridem iskat; ko pa ji je bilo čakanje preveč, si je premislila in zdaj prosi noter. Prav je, da sem ostal trden! Ce bi ne bil, bi se smejala ona meni tako, kakor se zdaj jaz smejem lahko njej!"
In dasi je bil vesel, da se je izteklo tako, in ni bil na ženo nič več jezen, se vendar ni po-žuril, da bi bil šel odpirat vrata. Sram ga je bilo pokazati, da je čakal težko na njo; zato se potuhne, kakor bi ne bil ničesar slišal, in se ne gane s svojega mesta.
V tem pa se je bilo preselilo trkanje od vrat na okno, in sicer so bili sunki zdaj tako močni, da se je bilo bati, da s« šipa ne zdrobi.
Materi, ki je mislila, da bo sin naglo skočil po koncu, je bilo to njegovo obotavljanje preveč, zato vzklikne vsa ne^ voljna:
"Ali si človek, ali nisi? Kaj čakaš vendar? Sram te bodi. da si tak!"
Zunaj pa se oglasi moški glas:
"Odprite, za božjo voljo odprite i"
"Gašper, njen oče je!" vzklikne mati, po vsem životu trepetajoč.
Zdaj pa je bil Flori j nn takoj po koncu. Odprši okno, vpra-s tresočim glasom:
"Za Boga, kaj se je zgodilo?"
Prešinil ga je hipoma strah in navdala zavest, da se je moi-alo pripetiti kaj strašnega.
Mati pa začne ječati in jokati, kakor bi vedela že vse in kakor bi ne bilo treba, da bi ji dal kdo pojasnila.
"Jezus, Marija! Jezus, Marija! Saj sem dejala, da ne more priti iz tega nič dobrega! .... Oj za pet Kriščevib ran!"
"Kaj je?" vpraša Florijan nestrpno še enkrat. Toda pre-dno dobi odgovor, se tam od Železne Kaplje zasveti nekaj in kmalu na to švigne iz teme goreč plamen visoko gori proti nebu, kakor bi bil velikanski zmaj iztegnil jezik iz brezda-njega svojega žrela.
"Ogenj, ogenj!" zavpije Florijan. "Kdo je zažgal?"
"Tu — turki!" zajeclja s slabim glasom Gašper. Dalje ni mogel govoriti. Zagledavši plamen, se prestraši tako, da se zgrudi brez zavesti pod oknom na tla.
III.
Poseči nam je v povesti nekoliko nazaj.
Gašper Piskermk, oče Matil-din, ni bil domačin v Kaplji, ampak je bil rojen v kmetski hiši, ki je stala na prijaznem griču, četrt ure od Kaplje proti jugozahodu, kjer tudi še dandanes gospodarijo Piskerniki, samo da v drugi prostornejši hiši. Ker ni bil Gašper starejši sin in je bilo doma še več bratov, je šel jako mlad z doma in je služil več let doli v Kaplji. S svojo pridnostjo in varčnostjo si je bil pridobil nekoliko premoženja, katero mu je pripomoglo do tega, da je dobil v zakon osirotelo, a precej čedno dekletce, lastnico majhne hišice.
Župna cerkev sv. Mihaela v Železni Kaplji se je nahajala pred štirimi sto leti baš na tistem prostoru, kakor še dandanes. Kakih petdeset korakov od cerkve, v smeri proti Beli, in sicer na levo roko, pa je stala hišica, katero je bil priženil Gašper in ki se je naslanjala, kakor se naslanjajo ob tej strani tudi še današnji dan vse hiše, na strmo, v ozadju se dvigajoče hribovje, prek katerega vodi steza proti Miklo-vemu domu.
Gašper je bil podjeten mož. Z onim malim denarjem, ki si ga je bil prištedil, in pa s tem, kar je imela žena, je pričel gostilno, ki ga je kmalu pošteno preživljala. Kapljani sicer niso zahajali kdo ve kako mnogoštevilno k njemu, ker so ga kot priseljenca gledali malo po strani pač, pa so se radi ustavljali pri njem potniki, katerih je tiste čase precej hodilo skoz Železno Kapljo. Skrbel je namreč za to, da je vedno imel dobro kapljico, in trudil se je, kar se je le dalo, da je dobro postregel svojim gostom. Kaj takega pa se hitro zve in tako je bija Gašper jeva gostilna malokdaj popolnoma prazna.
Bog mu je bil dal samo enega otroka, hčerko, kateri so dali pri krstu ime Matilda. Matilda je bila pri šestnajstih letih že prav lično dekle, vendar pa se mladi Kapljani niso menili preveč za njo. Pred vsem krivo je bilo temu pač to, da si pri njej niso obetali kdo ve koliko dote; na drugi strani pa jih je odvračalo od nje kolikor toliko tudi to, da je bil njen oče s kmetov doma. To zadnje je Matildo posebno bolelo; in morda je ravno preziranje, ki ga je morala prenašati radi tega, da ji oče ni bil tržan, vzbudilo v njej ono smešno domišljavost, s katero se je v poznejših časih sklicevala na to. da je rojena v trgu.
Da pa tako dekle, kakoršno je bila Matilda, ne bo ostalo brez snubca, si je mislil pač vsakdo lahko. In res sta se oglasila skoro hkrati kar dva. Eden je bil Florijan, drugi pa neki tujec, s priimkom Huber.
Florijan je imel neko sorod-nico v Kaplji, ki je imela gostilno baš na nasprotni strani Gašperjeve gostilne. Pri tej sorodnici se je ustavljal vsako nedeljo in praznik, kadar je
prišel k sv. maši v trg; a tud črez teden se je večkrat prigo dilo, da se je zglasil tukaj Ob košnji, ali kadar je bilo ka ko drugo silno delo, je hodil tu di pomagat doli in ob takih prilikah je ostajal po več dni zaporedoma v Kaplji.
(Dalje prihodnjič.)
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj usrodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
France ......2. Sept., 20. Sept
ob 6. zv. ob polnoči
[le de France 6.Sept. 27.Sept.
ob 7. zv. ob polnoči.
Paris ............13. Sept. 4. Okt.
ob polnoči
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli
pooblaščenega agenta ali
FRENCH LINE
26 Public Square, Cleveland, Ohio.
AJ.Budnick&Co.
ZANESLJIVI	||
PLUMBERJI
Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thu. F.)
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOflAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo pocer.l in pošteno, pokličite mene.
Randolph 5188
(Thu. F.)S
ZASTONJ
V SOBOTO 31. AVGUSTA
1 ZOBNA KRTAČICA
vredna 35c
Jo dobite zastonj z vsakim nakupom $1.00 ali več
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO RD.
I'RVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V COLLINWOODli
Tel. KEnmore 0031.

POSKUSITE
RED STAR
BOHEMIAN STYLE MALT SYRUP
Dobi se pri vašem groce-ristu. Blago garantirano.
Lavrich Home Supply
15601 Holmes Ave. Tel. Eddy 686G
Pri.)
Telefon po dnevu ali ponoči Penn 1460.
GORDON ELECTRIC WORKS
Mi popravljamo pihalnih«, pralni »"".j je, čistilce, stroje za sekanje mesa "" čevljarsko strojo in vse motorje, m«1® ali veliko. — NIZKE CENE.
_1187 E. 61st St.	_

Razstava trgovcev v SND
Možje in ženske, ki so bolne
Ker toliko bolnih žensk in moških vpi'asa za $10.00 X-ŽARKI PREISKAVO, katero računam $1.00, sem sklenil nadaljevati s to postrežbo.
Jaz zdravim vse kronične in akutne ^ bolezni moških in žensk s hitrim uspe-hom in zadovoljstvom. Krvne in kož-IkctKM^Bp ne bolezni, katar, kronični izpahki, sla-ftsflgjfl .Ifel bost, nevorznost. glavobol, napete žile. I/ jjj^JzSf^ slabokrvnost, želodčne neprilike, lum-bego, akutni in kronični revmatizem in bronhitis.
v skrajnih slučajih krvnih in kožnih bolezni rabim prof. Ehrlichovo 606 in 914 zdravilo. Preiščemo kri kompletno in analiziramo vodo.
Tisoče moških in žensk je ozdravelo po modernih metodah. Kar sem naredil za nje, naredim za vas. Pridite k meni z zaupanjem in se odkrito pomenite z menoj v svojem jeziku. Vsa posvetovanja so tajna.
DOKTOR BAILEY "specialist"
Room 402, 737 Prospect Ave.	Cleveland, O.
Uradne ure od (9:30 zjutraj do 7:30 zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1,
Ustanovljeno pred 29 leti. GOVORIMO HRVATSKO IN SLOVENSKO
Izrežite to za prihodnje dni
Prinesite zdravniške recepte k nam!
DRUŠTVO EUCLID
Št. 29 S. D. Z.
V NEDELJO 1. SEPTEMBRA
Samo sveža in čista zdravila se pripravljajo pri nas na pravilen in sanitaren način, gla som najboljših predpisov le-karništva. Mi imamo v zalogi le najbolj čista zdravila in kemikalije, da vam lahko toliko bolje postrežemo. Zaloga je čista in sveža, in zanesete se lahko, da bo vaš recept natančno po navodilu izpolnjen. Mi naredimo le, kar predpis zdravnika zahteva, in raditega vam zdravila tudi pomagajo.
Mi smo v lekarniškem poslu že od leta 1881. NATIONAL DRUG STORE yogal 61. ceste in St. Clair are.
na Strumbljevih prostorih, Bliss Rd.
Odbor se bo po svoji najboljši moči potrudil, da bo za vse izvrstno preskrbljeno. Godba bo najboljša. Priporočamo se rojakom, da nas v največjem številu obiščejo. Nikomur ne bo žal, ker zabava bo res dobra.
ODBOR.
Ali potrebujete _____0
PERJEinPUH
na postelji? '
Pišite naši slo- lips^ '	r
venski tvrdki za gjpL-rf « • . *■ uzorec perja, IpS _	;
katere pošljemo iS ~, '
i-sakomur BREZfc,-	__j
PLAČNO. V M-pilj^*®—-••• ----
logi imamo tudip^'
blazine in pernice. Pišite na naslov:
A. STETZ FEATHER CO. •!3B Passaic Street, > Passaic, N. J
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakTa. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet
Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St.
Tel. HEnderson 4736
Penn. 2252
J. KREMZAR
Kraška kamnoseška obrt
15307 Waterloo Rd.
(V ozadju trgovine Grdina & Sons) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov.	(f)
TRGOVINA S POHIŠTVOM, VIKTROLAMI, RADIOS IN VICTOR PLOŠČAMI

BRAZIS BROS
Obleke narejene po meri----------$23.50
Narejene obleke---------------20.00
OBLEKA, KI VAM BO DALA POPOLNO ZADOVOLJSTVO
6905-07 Superior Ave.
(W. F.)
B likovnik
STUDIO
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8038 Stanovanje: 15708 Parlcgrove Ave. — Kenmore 2857-J
V
SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
A. F. SVETEK CO
POGREBNIMI
478 E. 152nd St.	- - -	Kenmore 2016
15228 Saranac Bd.	- - -	Gienvtlle 5751
Kadar potrebujatc pokličite nas, dobro postrežbo m zmerne ccnc. --------------——......——-------------—-»---"
IGNAC OKORN
SLOVENSKI KROJAČ »80 E. 70th St.	Tel- Florid* 39U2-J
Izdelujemo obleke po meri- čistimo, likamo in popravljamo ženske moške obleke. Se vljudno priporočamo.
— Mij ,1.1... ..' «'iiT.'.;j,i'... iM'. Hi"iN'nJiiL»i» ........... I » u-r-y-r—
Od zidarja do avto mehanika. * Bili so časi v stari domovini, ( ko je bilo nečastno, če je roko- * delec pustil svoje delo, ter pričel izvrševati druge posle. V Ameriki smo navajeni vsega, j Ce ne paše eno delo, poiščemo ^ . si drugega, enkrat pa pride pravi posel in tega se človek j drži. V starem kraju se je j fant šel učit rokodelstva. Prvo leto je bil prvi in zadnji vajenec, za vse pri hiši, samo rokodelstva se ni smel pritakniti, 5 da ne bi bil kaj pokvaril. Re- ( kli so včasih: "Učil se boš, ko l zapustiš prvega mojstra." In ] to je bilo čestokrat pravilno j Povedano.
Prosimo, sedaj pa berite zgodovino našega zaposlenega fanta, recimo: Mr. Jože Mrharja, ( lastnika Elyria Auto Repair na . 6512 St. Clair Ave., o katerem je najbrže slišal Dr. Brežnik, ki je potoval za Carnegie Institute po Ameriki. On je za- j Pisal nekako takole: "Ameri- ( ška mladina je pametnejša in vzornejša od naše mladine v ^ Jugoslaviji. Pri nas si najpre-je mjadenič izbere dekle, potem šele dela, a v Ameriki si fantje 1 najprvo preskrbijo dolarje, po- i tem gredo iskat punce." Men- < da naš Jože misli kaj enakega. ] Mr. Joe Mrhar je bil rojen i dan po prvem aprilu, to je 2. J aprila, 1892 (dekleta, računaj- 1 te). Vas se imenuje Prigorice, i ki so v bližini Ribnice, zakar 1 se tudi on prišteva med Riben- ) čane. V šolo je hodil, ker ta- i krat še niso imeli avtomobilov, i V Dolenji vasi je bila tista šo- ] la. Odtod ga pošljejo v Ko- , če v je, kjer obiskuje gimnazijo. ' Dve leti te šole mu zadostuje, ■ ■ nakar ga vzame k sebi stric. Opravlja zidarska dela nekaj ; let, nakar je nastavljen k pošti , v Dolenji vasi za splošna dela.
Leta 1911. pride v Ameriko, j Cleveland je bil za Ribenčana Preveč blizu Ribnice, zato gre takoj v Pueblo,' Čolo. Po preteku nekaj mesecev ga zopet Prime "wanderlust," druži se z zastonjkarji na vozovih tovornega vlaka. Brez večje nesreče obstane v Denver ju čez poletje, domotožje ga vleče proti Rib' niči, toda v Chicagu se ustavi polnih osem mesecev.
Iz tistih dni ve tako veliko zgodovino, da če prideta z Mr. Louis Levstikom v pogovor, in če bi hotel samo eden izmed njih opisati to historijo, bi se člo' Vek lahko dal dvakrat obriti, predno bi pričel drugi pripove-dovati.
Leta 1916 je Jože Mrhar v Clevelandu. Novinc je, in če se ne motim, je bil on moj prvi Prijatelj iz rodu Ribenčanov,
^aPosljen je bil v avtomobilski jndustriji, šofer in preiskuševa-*ec novih avtomobilov. Tam se •le Priučil mehanizma, obogati "a preiskušnjah, in njegova želja postaja, da bi imel svojo po l3ravljalnico.
Leta 1920, v mesecu maju, stopita skupaj z Mr. Frank Somrakom, organizirata Auto Repair Garage na sedanjem prostoru. Pet let skupaj vodita Vse posle, nakar Jože prevzame vse na svoje roke. Danes ima moderno urejeno popravi j alnico avtomobilov. V njegovem podjetju dela sedem uslužbencev. v> V družabnem in narodnem življenju je vedno aktiven. On je član društva Lunder-Adami-ča, št. 20 SSPZ; društva Com-rades, št. 572 SNPJ; društva Maccabees, slovenskega dramatičnega društva Ivan Cankar in clan Slovenske Narodne Čitalnice. Včasih se pripravi ter Sre tudi igrat k dramatičnemu društvu. Gotovo ste ga videli. Za
časa trgovske razstave v Slovenskem Narodnem Domu inia tudi on svoj paviljon, kjer na razstavi vse, kar spada Pod njegovo področje. Videli bomo novosti in eksperimente, ki učijo avlomobiliste v današnjem življenju.
# * 41
Proste vstopnice tlobite pri slovenskih trgovcih, ako kupite
za en dolar blaga. Vprašajte
po njih. Trgovci ponudite jih,
ker tu je vaš uspeh in dosežen j(
cilj, ako bo dovolj ljudi obis- n
kalo razstavo.	v
n
$ * *	n
Dekleta, Mr. Marijan Miha-	T
ljevič je vodja kontesta. Pri	t] njem dobite pojasnila in navo-
dila, kako postanete naj popu-	t]
larnejša mladenka v Cleve-	j,
landu.. Registrirajte vaše ime.	d
P
♦ ♦ ♦	Q
Mr. John J. Grdina še vedno	-zapisuje imena godcev, igralcev	g orkestrov itd., ki so priprav-	^ ljeni sodelovati na razstavi. Pridite. Dovolj časa je na raz-	p polago.	jv -o-
G Pismo ima v našem uradu Josipina Černe. r _n
MALI OGLASI J
Ženska	^
bi rada dobila delo v restavran- ^ tu, v kuhinji za pomočnico. , 1210 Norwood Rg.
Naprodaj je
bungalow, 6 sob; blizu vzhodne ~
200. ceste, Euclid; stara 4 leta.
Cena $4,700. Takoj $700. Na- p
prodaj je hiša za 2 družini, 5 11
sob spodaj, 5 zgorej; blizu ^
Holmes Ave., v Collinwoodu; 11
vse moderno; dve garaži. Cena
$10,500. Na odplačila. Hiša "
naprodaj, za 4 družine, 24 sob;
blizu 74. ceste. Cena $16,000. r
Se tudi zamenja. Dve trgovini r
in stanovanje z garažami se j
prodaste. Rent $210 na mesec. %
Jos. Fink, 6221 St. Clair Ave. v
Tel. HEnderson 0794. _i__r
Stanovanje	s
se odda v najem, 5 lepih sob, 'J vse moderno urejeno; gorka j-voda, parna gorkota (steam j, heat), elektrika, kopališče. Po- -zve se na 6414 St. Clair Ave. j.
(117 r
Kdor želi	j
lepe piščance po 30c funt in po 35c funt, lepe kokoši od 4 do 6 funtov teške po 34c funt, sveža plečeta po 25c funt, lepo in ve- " liko zalogo doma sol j enega in prekajenega mesa. dobi to pri 5 ANTON OGRINC,	1
6414 St. Clair Ave.	<
Dva stroja	]
za izdelovanje cementnih blokov se prav poceni prodasta. 876 E. 141st St.	c
Selitev!
Cenjenemu občinstvu v
j
Clevelandu in okolici nazna- ^ njam, da sem preselil klepar- , sko delavnico iz 1372 Mar- j quette Rd. na 1164 Norwood RD. Marquette Sheet Metal ' Works, 1164 Norwood Rd. Tel. , RAndolph 6267. Leo Ladiha, , lastnik.	(118
Razpisuje se
služba oskrbnika v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Lastnoročno pisane prošnje je do 12. sept. poslati ali osebno vročiti tajniku S. D. D. V prošnji je navesti kvalifikacijo, ki se zahteva za to mesto. Prosilci-delničarji S. D. D. imajo prednost za to službo. Joško Penko, tajnik S. D. D., 15335 Waterloo Rd., Cleveland, O.
(aug.30-sept.4-10)
Pohištvo
1 za tri sobe naprodaj. Se dobi • tudi rent, 4 sobe. 1173 Nor-1 wood Rd.	(117)
Stanovanje
1 se da v najem, tri sobe, za malo - družino. 1133 Norwood Rd. )	(115)
X--—-----T--
r	Dve ali tri
i čedne sobe se dajo v najem; vse i udobnosti. 1019 E. 62d St. '	(115
Proda se
mala grocerija in mesnica. Za •j naslov vprašajte v uradu tega e listu.	(115)
NEUGODNA SAPA
je prvo in gotovo znamenje zastruplje-	]
nja s strupenimi snovi, ki se nabirajo	,
v človeškem telesu v času ko se razvija	<
neprebava drobovja, pravi, neki zdrav-	' nik. Da se tega ubranite, vzemite
TRINERJEVO GRENKO VINO j
trikrat na dan, pol ure pred vsako jedjo. Le preveliko ljudi je, ki se brez	1 potrebe pritožujejo, da so napeti in	i trpe vsled hudega glavobola. Triner-	j jevo grenko vino je prva pomoč za ure-	. diti te nerede. V vseh lekarnah. Brez-	, plačno poskušnjo dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland,Ave., Chicago, JU.	J _______:;___„„._„._________________;	1
KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC S
Ime ............................................................
Naslov ......................................................
Mesto ........................................................
Naznanilo
Vsem onim članicam dr. Marije Magdalene, ki bodo delale J na pikniku .društva v nedeljo 1. 1 s^pt. se naznanja, da se zberejo 1 pri sestri predsednici Heleni 1 Mally, na 1105 E. 63rd St. naj- 1 kasneje ob 9:45 zjutraj. Truk s nas bo odpeljal točno ob 10. uri, ] torej bodite vse pri sestri Mally J ob določenem času. Pozdrav, > Marija Hochevar, tajnica.
(115)
Proda se	1
poceni krojaško mizo, električ- i ni likalni in krojaški stroj, j Skoro novo. Vprašajte po 6. ] uri zv. na 16805 Waterloo Rd. 1
(117) :
Vabilo	<
na vrtno veselico, ki se priredi na Labor Day na bivših Lazar- j jevih prostorih, sedaj Stroino-vih, v Geneva, Ohio. Vabimo vse svoje prijatelje in znance iz Clevelanda in cele okolice, da 1 nas ta dan obiščejo. Pridite na sveži zrak sem na farme, kjer je v resnici prav prijetno. Go tovo je, da bomo janjca pekli, pa Še kaj druzega bo na razpolago. Mislim, da ne bo nikomur žal, ako pride pogledat. Vsak bo šel zadovoljno in veselo domov. Prijazen- pozdrav vsem prijateljem in na svidenje na Labor Day.
MR. IN MRS. STROIN, R. F. D. No. 3, Box 116,
Geneva, Ohio. (115)
Išče se
ženska za hišna opravila. Ima lahko tudi enega otroka. Bo dobila pravi dom. Oglasite se pri Mrs. Stroin, R. F. D. No. 3, Box 116, Geneva, Ohio. (116)
Naprodaj
so trije loti skupaj, vsak vreden blizu $1,200; blizu zrakoplov-nega pristana in 130. ceste. Cena samo $2,400 za vse tri v gotovini, ali $3,600 na odplačila. Za naslov se pozve v uradu lista.	(115
Soba
• se da v najem za enega fanta. ■ 5909 Prosser Ave. ' (115
1	_ ______________
Hiša naprodaj
na 3977 Orchard Rd., za eno družino; ima 6 sob, podstrešje 1 zgotovljeno; jako moderna hi-' ša; samo $2,000 takoj; cena je " $9,500. Oglasite se po 6. uri 1 zvečer na 6810 Bonna Ave. Te-; lefon Penn. 1559-J.	(116
Proda se
" hiša za dve družini, po 5 sob in 3 kopališče, štiri garaže in kokoš-5 nica, lot 40x280. Pripravno za trgovino. Natančneje zveste na > 23748 St. Clair Ave., Noble, O.
(115)
1	Krasna hiša
" naprodaj, moderna, za eno dru-) žino. Cena $5,750. Lot 50x150. " Tlakana cesta; plin. Proda se, če plačate $1,000 takoj, drugo 0 kot rent. Hiša se nahaja na 764 E. 236th St., blizu Babbitt ) Rd. Ključ dobite na 860 E. " 236th St. Vprašajte za Mr.
John Zupančiča. e	(aug.21-23-28-30)
5 Birthday Greeting Cards
SHOWER and PARTY
a	INVITATIONS
NOVA K'S
) 62nd and St. Cjair. (f*)
Posebnost!
La Salle Realty Co. naznanja: Hiša, ki smo jo oglaševali zadnji teden naprodaj za $2800, je prodana rojaku iz E 63. ceste. Sedaj pa imamo zopet naprodaj hišo, 6 sob, ki je bila zgrajena pred dvema letoma in pol za $7,700. Banka je izvršila v tej hiši najnovejše naprave, vse v redu, nova tla in papir. Prodamo to hišo za $6,000. Hiša je blizu La Salle gledališča. In še ena hiša naprodaj, 5 sob, bungalow; cena samo $5,700. Samo $750 takoj, drugo kot rent.
F. J. TURK La Salle Realty Co. 830 E. 185th St. KEnmore 3425.
(avg.22-24-26-28-30)
90 akrov farma
naprodaj, vredna $25,000; se proda za $16,500; takoj $8000. Dobite vsako leto $2500 profi-ta. 15 akrov grozdja, 3 kokoš-nice, 400 kokoši. Hiša ima 9 sob, prost plin. $80 se dobiva za plin; ob ulični kari; 25 milj južno od Public Square. N. Ga-rapič, R. 6, Box 32, Medina, O.
(aug.24-30-31)
Češplje in hruške
naprodaj. Kdor želi kupiti prvovrstne češplje in hruške, dvojne vrste, jih dobi pri rojaku Frank Keržiču v Geneva, Ohio. Blago je izvrstno, cena zmerna. Pridite takoj, ker sad že zori in ne bo dolgo čakalo. Se uljudno priporočam.
FRANK KERŽIč R. F. D. No. 3, Geneva, O. (116
Soba se odda
za enega fanta. 6702 Bonna ave.	(avg.16-23-30
Moške obleke
Po meri izdelane samo
$25
Cista volna — ali wool Mi vam izdelamo krasno obleko po meri za samo $25.00.
Poletje je tukaj! Sedaj je je prilika! Ne odlašajte!
$25 samo $25 JOHN MOČNIK
SLOVENSKI KROJAČ
6517 St. Clair Ave.
t d''.)
' RUDOLF PERDAN '
SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St.
Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko sttfolfo spadajoče posle. Vx \ ____i
6405 St. Clair Ave. Tel. Rand. 5013
(Tue.F.)
POTUJTE
hitro in udobno
po
Nickel Plate Progi
Ugodna postrežba
do
NEW Y0RKA CHICAGE ST. LOUISA
Buffalo — Erie — Fort Wayne Findlay — Lima — Muncie
Spalni vozovi, parlor in jedilni vozov}
EVROPSKI POTNIKI
dobe posebno pozornost pri prehodu na pristanišča v New Yorku.
Za nadaljite informacije in listke na vse kraje, pokličite City Ticket Office: 902 Chester ave., ali Nickel Plate postaje.
Telefon: MAin 9000
VA-BILO
na
PIKNIK
ki ga priredi
Penn. 2252
6108 St. Clair Ave.
Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu
LOUIS L. FERFOLIA
3515 E. 81st St,	Tel. Broadway 2520
I Na razpolago bolniški voz, noč in dan. Se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepgem reda.
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan)	Podružnica na 15333 Waterloo Ra.
1259 Union Trust Bldg. v	v Slov. Del. Domu.
E. 9t)i in Euclid Ave.	Zvečer od 6:30 do 8:00.
Telefon Main 7260.
Telefon: KEnmore 3788
aD'Cep
iiitixxxxxxiiixxxxixxxxxix:
PASOVI ZA KILO
Elastične nogavice
Imamo jih najboljše in po zmernih cenah
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO RD. Tel. KEnmore 0031.
PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V COLLINWOODU
fTT*TT»TTT»TTT»TTTTTTTT-
VELIKANSKI BAIAR -• SEMENJ
PRIREDI
Župnija Dev. Marije Vnebovzete
v COLLINWOOD-U
BAZAR SE BO VRŠIL NA CERKVENIH PROSTORIH, VOGAL HOLMES AVE. IN E. 155TH ST.
31. AVGUSTA, i. in 2. SEPTEMBRA 1929
Vsaki večer lepi dobitki na programu. Dva najlepša dobitka sta pa prihranjena za zadnji večer, 2. septembra: Whippet-avtomobil, vreden nad $700.00, in Cedar-Chest, ki nam ga je darovala The Stern Furpiture Co. V Clevelandu.
Za zabavo in okrepčila bo preskrbljeno v zadostni meri.
SLOVENCI IN SLOVENKE IZ CLEVELANDA, PRIČAKUJEMO VAS!



Vžž.






g^T] [eg) [S^Bot [^jž^fLarž^fe^r) [-^ZT^^Ž^ST] p^^^w^^r)
—	O, on! za to pot je pač mrtev, hvala Bogu! Glejte! pravi d'Artagnan ter prisili Athosa, da se je ozrl proti oni strani, kjer je plavalo Mor dauntovo truplo vznak na valovih; sedaj se je potopilo, sedaj se zopet prikazalo na površju, in zdelo se je, da še vedno spremlja naše prijatelje s pogledom polnim kletve in smrtnega sovraštva.
Slednjič se je pogreznilo Athos ga je spremljal z otož nim in usmiljenim očešotn.
—	Bravo, Athos! pravi Aramis z navdušenjem, ki je bilo pri njem redko.
—	Kako ga je krasno zabo del! vsklikne Porth.os.
—	Imel sem sina, pravi Athos, hotel sem živeti.
—	Glejte, slednjič je vendar Bog govoril, pravi d'Artagnan.
—	Nisem ga jaz usmrtil, zašepeče Athos, usmrtila g^ je usoda.
XVI.
Komaj uide Mousqueton nevarnosti, da bi bil pečen, pa mu že preti nova nevarnost — da ga pojejo.
Po prizoru, ki smo ga rav nokar pripovedovali, je via dala v čolnu globoka tišina Luna, ki se je bila za trenutek prikazala, za trenutek, kakor da hoče Bog, da ne ostane nobena podrobnost tega dogodka zakrita očem gledalcev, se je sedaj zopet skrila za oblake; vse se je zopet potopilo v ono grozno temo puš čav, ki je še posebno grozna na tej vodeni planjavi, ki se imenuje ocean, in čuti je bilo samo zapadni veter, ki je žvižgal preko grebenov valov.
Porthos prekine prvi molk. rekoč:
—	Videl sem mnogo stvari, toda nobena me še ni take pretresla, kakor ta, ki sem jo pravkar videl. Toda naj bom še tako vznemirjen, izjavljam vam vendar, da se čutim izredno srečnega. Sto funtov imam manj na prsih, in slednjič zopet prosto diham.
In res, Porthos je dihal tako glasno, da je delal čast svo jim orjaškim pljučem.
—	Jaz ne morem trditi tega, kar trdite vi, Porthos, pravi Aramis; jaz sem še prestrašen. Svojim lastnini očem ne verujem, dvomim o resnici tega, kar sem videl, gledam na okoli in pričakujem vsako minuto, da se zopet prikaže ta lopov, drže v roki bodalo, ki mu je tičalo v sr
Pogovori o komfortu gorke vode, s katerimi se strinjate.
Zdravje in čistoča v moderni hiši sta odvisna od tega, če imate vedno gorko vodo.
Pliriov grelec za gorko vodo reši problem stalne gorke vode, na priprost in cenen način.
Mi imamo tip in obsežnost modernih grelcev gorke vode na plin za vsako domačijo, po cenah in odplačilih za vsak žep.
Vprašajte kateregakoli plumberja ali vprašajte nas.
The Cleveland Heater Co.
thos.
—	Ni mogoče? se začudi MousquetOn.
—	Ne, ni mogoče. Saj imate truplo zavito v plast masti, tako da ne more zrak skozi. Nekaj drugega je, govorite odkrito!
—	No, da, gospod, ravno ta tolšča, ki jo tako slavite, dela meni strah!
—	In zakaj, Mousqueton? Govorite le naravnost, ti gos podje vam dovoljujejo to.
—	Zato, gospod, ker se spominjam, da je v knjižnici gradu Aracieux vse polno knjig o potovanjih, in med temi tudi knjige Jeana Moc-queta, slovitega potovalca kralja Henrik IV.
—	No, dalje?
—	No, gospod, nadaljuje Mousqueton, v teh knjigah se mnogo govori o pomorskih dogodljajih in o podobnih nevarnostih, kakršne pretijo sedaj nam.
—	Nadaljujte, Mousqueton, pravi Porthos, ta podobnost je zelo zanimiva.
—	Glejte, gospod, v podob nih slučajih, tako pripovedu je Jean Mocquet, imajo popotniki to grozno navado, da drug drugega pojedo in da začnejo z . . .
—	Z najdebelejšim! vsklikne d'Artagnan, ki se ni mogel vzdržati smeha, vkljub resnemu položaju.
—	Da, gospod, odvrne Mousqueton, nekoliko osupel vsled te veselosti, in dovolite mi, da vam rečem, da ne uvi-dim, kaj je pravzaprav smešnega na tem!
—	Ta Mousqueton je res sama poosebljena udanost! nadaljuje Porthos. Kaj ne. videl si se že na kosih in si predstavljal, da te zavživa tvoj gospod!
—	Da, gospod, dasi je bilo to veselje, ki ste ga uganili v meni, odkrito povedano, pomešano tudi malo z žalostjo. Vendar,pa se ne bi sam sebi preveč smilil, gospod, ko bi bil v smrti prepričan, da sem vam še vedno v korist.
—	Mouston, pravi Porthos mehko, če vidiva še kdaj moj grad Pierrefonds, vam podarim v vašo in vaših potomcev last vinograde, ki stoje za gospodarskimi poslopji.
—	In imenovali jih boste vinograd "Udanosti," Mousqueton, pravi Aramis, da si ohranite za pozno starost spomin na svojo žrtev.
—	Vitez, pravi d'Artagnan smeje, kaj ne, vi bi bili jedli Mousquetonovo meso brez kakega posebnega studa, zlasti ko bi se dva ali tri dni poprej postili?
—	O, pri moji veri, ne! odvrne Aramis; Blaisoisa bi imel rajši: ne poznamo ga še tako dolgo.
Razume se, da so bili med temi šalami, ki so_ imele namen, odvrniti od Athosovih mislij prizor, ki se je bil prav-
kar doigral, sluge malo razburjeni, izvzemši Grimanda, ki je vedel, da pojde nevarnost, naj bo še tako velika, gotovo mimo njegove glave.
Ne da bi se torej le količkaj udeležil pogovora, nem, kakor navadno, se je trudil Grimand na vso moč, veslaje .z obema rokama.
—	Ti torej veslaš? pravi Athos.
Grimand pritrdi z glavo.
—	Zakaj pa veslaš?
—	Da se ugrejem.
In res, dočim so se vsi drugi tresli mrazu, so stale tihemu Grimandu debele potne kaplje po čelu.
Naenkrat Mousqueton veselo zaupije ter vzdigne v roki neko steklenico nad glavo.
—	O! pravi veselo ter izroči steklenico Porthosu, o, gospod, rešeni smo! Čoln je preskrbljen z živežem!
Brskal je z vnemo še dalje pod klopjo, izpod katere je bil privlekel ta dragoceni zaklad, ter našel polagoma dvanajst takih steklenic, kruha in slanine in govedine.
Ni nam treba praviti, da se je s to najdbo vrnilo vsem veselje, razun Athosu.
—	Mordieu! pravi Porthos, ki je bil, kakor se spominjamo, lačen že, ko je vstopil na ladijo, čudno je, kako razburjenje izprazni želodec!
In zvrnil je steklenico v enem požirku ter pojedel sam dobro tretjino kruha in pre-kajene govedine.
—	Sedaj, gospodje, pravi Athos, pa zaspite ali skušajte spati; jaz bom bdel.
Za kake druge ljudi nego za naše drzne pustolovce bi bil tak predlog zasmehljiv: zakaj bili so mokri do kosti, bril je leden veter, in mislil bi, da jim je razburjenje, ki so ga prestali, branilo zatisni-ti oko; toda tem izrednim naravam, tem železnim temperamentom, tem vseh težav navajenim truplom je prišel spanec v vsakem ppložaju bb svojem času, nikdar se ni obotavljal, kadar so ga želeli.
In tako si je napravil vsak po svoje ležišče, in čez par trenutkov so skušali vsi ubogati Athosov nasvet, zaupaje popolnoma svojemu brodar-ju, ki je sedel na krmilu, oči uprte v nebo, kjer ni iskal samo poti v Francijo, temveč gotovo tudi božje obličje; bdel je, kakor je bil obljubil, zamišljen in sam, in vodil je čoln po poti, po kateri je moral pluti.
Ko so popotniki nekaj iu spali, jih je Athos vzbudil.
Prvi dnevni žarki so ravnokar pobelili modrikasto morje, in kakih deset streljajev pred čolnom so zapazili pot niki črno maso, nad katero se je razpenjalo trivoglato jadro, tenko in podolgovato ka kor lastavičja perutnica.
— Ladija! yskliknejo prijatelji enoglasno, in tudi lakaji so izražali svoje veselje 7
različnimi glasovi.
Bila je ris neka dunnkir-chenska jadernica, ki je pluto proti Boulogni.
Štirje gospodarji, Blaisoi? in Mousqueton združijo svoje glasove v en sam klic, ki je zadonel preko prožne morske gladine, dočim je Grimand molče nataknil svoj klobuk na konec vesla, da bi dal ladij'' hkratu tudi vidno znamenje ko bode začula glas.
Četrt ure pozneje jih je pobral čoln one jadernice, in vkrcali so se na malo ladijo. Grimand je ponudil v imenu svojega gospoda kapitanu dvajset guinej, in ob devetih zjutraj so naši Francozi, kei je bil veter ugoden, stopili n? tla svoje domovine.
— Morbleu! kako je človek močan tu! pravi Porthos, če-gar noge so se udrle v pesek Sedaj naj mi pride kdo iskat
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
prepira, naj me pogleda po strani ali naj me pošegeta, in videl bo, s kom ima opraviti! Mordeu! Celemu kraljestvu bi kljuboval!
—	Ja.z vas opozarjam, odvrne d'Artagnan, da se ne ko-račite preveč glasno, Porthos; zakaj zdi se mi, da na? zelo opazujejo.
—	Pardieu! pravi Porthos, občudujejo nas!
—	Ej, jaz nisem tako samo-ljuben, zagotovljam vas, Porthos! odvrne d'Artagnan; toda zapazil sem ljudi v črni obleki; in v našem položaju mi ljudje v črni obleki vzbujajo strah, odkrito povedano.
(Dalje prihodnjič)
CU.
O, jaz se ne bojim tega, nadaljuje Porthos; zaboden je pri šestem rebru, in bodalo tiči do držala v truplu. Nič vam ne očitam, Athos; nasprotno! Če že človek udari, mora tako udariti. Jaz torej živim, diham in sem vesel.
—	Ne pojte prenaglo zmage, Porthos! se oglasi d'Artagnan; še nikdar nismo bili v večji nevarnosti nego smo zdaj; človek pač odpravi s človekom, toda z elementi ne! Po noči plavamo na morju v šibkem čolniču; naj nam ga samo veter preobrne, pa smo zgubljeni.
Mousqueton globoko vz dihne.
—	Nehvaležni ste, d'Artagnan, pravi Athos; da nehvaležni, ker dvomite nad Previdnostjo v trenutku, ko nas je vse rešila na tako čuden način. Kaj mislite, da nas je zato vodila za roko skozi toliko nevarnostij, da nas potem zapusti? Ne! Odpluli smo z zapadnim vetrom, in ta še vedno piha. Athos se ogleda po zvezdi polarnici ter nadaljuje: glejte, tu je Veliki voz, torej je tam Francija. Pla-vajmo dalje po vetru, in če se ne obrne, nas pripelje na ob režje pri Calaisu ali pri Bou logni. Če se čoln zvrne, mislim, da smo vsi skupaj dovolj močni in dovolj dobri plava-či, da ga zopet dvignemo ali da se ga vsaj oprimemo, ko br prvo presegalo naše moči. Smo pa na poti vseh ladij, ki pljujejo od Douvres-a v Ca;* lais in od Portsmouth-a v Boulogne; ko bi ohranila voda njihove sledove, bi bila tu, kjer smo sedaj mi, že cela dolina! Nemogoče je torej, da ne bi srečali po dnevu kake ribiške ladije, ki nas vkrca.
—	Toda, če vendar ne srečamo nobene in obrne vete na primer proti severu?
—	Potem je to seveda nekaj drugega, pravi Athos, in po tem najdemo suho zemljo šele onostran oceana.
—	To se pravi, umrjemo gladu, nadaljuje Aramis.
—	Skoro gotovo, pritrdi grof La Fere.
Mousqueton zopet vzdih-ne, še bolj žalostno nego pr vič.
—	No, kaj je to, Mousqueton ? vpraša Porthos; kaj vam je, da tako vzdihujete? To jc že ostudno!
—	Zebe me, gospod,_odvrnc_ Mousqueton.
—	Ni mogoče, pravi Por-
5348485353532353535353535353535353530001025353485323230000010153232300530102534853484853235323234853235348480153235353535348535353532353535353485323235323
20 LET POZNEJE
Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.)