ji
fy rUtfl Jeli in
umikov
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote
YEAR x. SXlZVF&FZ	CHICAGO. ILL,, PETEK 21. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1917 STEV.—NUMBER 222.
OVA ANGLEŠKA OFENZIVA V BELGIJI
povečajo na i ste vi lo im igranto v de pat rij 0 tiz e m profi-miuone. zelo padlo. tarjev v pravi luci.
m tajnik Baker pravi, da po-
fi* takoj še 700,000 mo* k naboru.
ORNI ZAK°N ZA flMCE POOSTREN.
INO.
V treh lotih vojno jo podlo število naseljencev od enega miljona na borih stotisoČ.
NAJVEČ JIH PRIDE IZ ŠPA-NIJE IN MEHIKE.
Jeklarske korporacije ne marajo graditi tovarn za topove po pogojih vlade,
EDINO PO 8V0JIH POBOJIH.
on, D. C. — Javnost
CJu dn nameraveo pozvati L.ljnih	mož v na-
Xinutdo, k«, je vojni tajnik p predlof.il proračun zn $287,-
jji proračun daje vojnemu atentu pravico, dn mobili-
^.000 mož.
fijni tajnik je naznanil, da pokalih 700,000 mož takoj
oru.
^n pokličejo regiatriranee .njo armado, ki pomnoži ame-. iriuado približno na 3,000,-U.K, treba dovoliti nadalj-
Jt.
rojni tajnik Baker je tudi redi bodo nadaljevali z nabo-lirtiKli nekteri governer j i pro-tjo. Baker pravi: 4Teh 7,-mož in fantov je treba niškci preiskati, da ne žive otovosti in izvedo, če so spoli u vojaško službo."
on, D. C. — Kongres-ek doda Chamberlainovi ogi za inozemee ostre spre-f. Dn sporazuma za. spre-w predloge je prišlo po |i konferenci.
nemirnih predlogov jc šest : . \'»borneinu in splošnemu vodu zakonu ne dodajo izjem, [prebivalci v Združeuih drža-l po.lvrz.-nt temu zakonu, Tz-ieo le bdvrnžni inozemski dr oi in podaniki. , Določba v Chamberlainovi |[i, ki izključuje inozemee kiti, ki še niso leto dni v mih državah bo črtan, iavnotiko črtajo določbo v aberlainovi predlogi, ki iz-ojc Kitajce in .Japonce od
ilnozcmci, ki zahtevajo opro-pt od voj,lake službe na pod-Tmodl), nc morejo nikdar po-* državljani Združenih <lržav. ■ Xeniri, ki prebivajo v Zdru-i državah, bodo podvHbeni po Mnikovi proklamaciji nekim dolžnostim. Nihorni zakon bo veljaven ln inozemske državljane, ka-pUdc imajo pogodbe z Zdru-■Idržavami v tem oziru. Pro-IMo povzročili diplomatična
M« Vil! Ija
■*i<*oem sodijo, da predloSe
"»jenu predlogo v -prihod-1 '"dnn zbornici, da bo npre-1 pre.1 prvim oktobrom.
j* PRIDE NAJBRŽ POD WZAVN0 KONTROLO.
F*toutton, D. C, 1'rcd sed-
' 1,1 v konferenci z odl>o-' v«jno industrijo, da ixde-po katerem pride ba-državno konlrolo, mu do-Kwitsgt prmlukcij-
itm*. *redl0°a ne te-
^budkovkonferen-c*EM odboru.
D~c. - Ciani
^Kn odbora pravijo, ds _K»"lnn. v.kIjh demokrati-v 'boriiiei, dela opozU '•J^obium predlogom hc-" *u vle.-ejo o poviša-^tega rengtfi h? • //"''• 'ak., <la predloga ne mL »"lini prod zbornico r; htevsjo aplošen poštnino dru-* latorji pa <rme-
mkh'! "'rf*,nlkl
■ 10 '-onik iu dru*! vo-' 'alitevsjo aplošen Mdi tega ni am*.
>tl, '	"ia t udi g^
'*dpeeflt.
New York, N. t. — Odkar je izbruhnila vojna, se ve<lno bolj krči število naseljencev, ki prihajajo v Združene države.
V	fiskalnem letu, ki je končalo dne 30. junija 1914, torej tik pred vojno, je dospelo v Združene države 1,220.000 naseljencev.
V	naslednjem letu se je število akrčilo na 295,000 naseljencev.
V	zadnjem letu je zapustilo Združene države okoli 66.000 ino-zemcev, tako je prebivalstvo Združenih držav naraslo za inapj kot 230,000 ljudi. Im še med temi so I* V le večino žene in otroci, Natančnih podatkov ni pri roki. Poročilo nasebiiškega urada pravi, da od došlih naseljencev nima 104,000 dela, vštevši žene ht otroke.
V	zadnjem letu je jnišlo največ na-eljencev iz Kanade. Ceni j j jih nad 105.000. Skoraj polovica naseljencev, ki je došla v zadnjem letu v Združene države, je sani' prestopila unejo. •
V	maju je stopil* v veljavo zakon, ki izključuje od naseljevanj i vse osebe nad 16. letom, ki ne znajo pisnti in čitati. Izključenih je bilo 391 oseb v maju, 212 v juniju.
Največ naseljencev zdaj prihaja iz Španije, Mehike in Zspad-nlh Indijskih otokov. *
ŠPEKULANTJE POŽENEJO CENO ZA SIROVO MASLO NAVZGOR.
New York, N. Y. — V*a ename-nja kažejo, da nameravajo Špekulantje pognati ceno sirovemu maslu navzgor.
Po poročilu tržnega biroja je bilo v avgustu za 20.-5 odstotkov manj sirovega masla kot 1. avgusta 1916.
Oovorice naznanjajo, da pojde cena za funt sirovega masla na 75c, kar pomeni, da opazujejo špekulantje < bistrim okom vse dogodke na trgu.
Superintendent borze za sirovo maslo in kokošja jajca pravi, da »e.mogoče maščuje visoka cena nad špekulati, ker bo ljudstvo pričelo rabiti olje in mast me-rto sirovega masla.
Najboljše zapadno sirovo rose lo je bilo na trgu po 45Vi <*ntov funt, pred enim letom pa P« 35c. V minolem tednu je došlo več si rovega masla ns newyorški trg km pred enim letom, kljub temu je eena visoka.
O eeni mleka še ni nič zanewlji vega. Pogodba k farmarji za dobavo mleka poteče s prvim ok tobrom.
PREDRZEN ROPARSKI NA-PAD.
Chicago, 111. — Tet banditov se je nenavadno pojavilo v sal unit Huh umi I Dufeka, ki ima svojo krčmo na vogalu Osem iu petde aetega dvora in Dva m dvajsete ulice, ds ga oropa. Dufek nI bil pri volji, da »e strahopetno n makne tolovajem, in bil je never no obet rel jen.
Pred petna jet tali l<-ti ao heodit je ustrelili nj-govega o«Vts, ki je iuiH nslun ns vogalu Kden tn dvajsete ulici* in Kslifornij« e ate. Na delu je bilo pet banditov Po policijakemi poročilu ao ban ditje uejprvo oropsli Theodor Meyernov asluo. v katerem a« nsa li devet gostov m točsjs. Is r**gi (nt rs za gotovino mt vzeli i pobili ao s asmokreaiHii tw'sja tis tla in potem zaprli vae v klet.
Trije oboroženi avtobsnditje *o oropali aalun Th«nnaH Htzgersl-da. Vzeli ao mu $40.
Washington, D. C. — Kongres je proglasil vojno stanje med Združenimi drža vat ni in Ameriko dne 5. aprila. Predsednik je sklep kongresa podpisu 1 dne (i. aprila.
Vsakemu, ki opazuje svetovno vojno, jc jasno, da v tej vojni odločajo največ topovi.
Tega mnenja je tudi general Orozier, ki načeJuje oddelku zn arraadno opremo. Obvestil je vlado, da bo stala oprema zu topništvo prve armade $328,000,000, za drugo armado pa $530,000,000« ki bo seveda tudi štela en miljon mož.
Preračunil je, da bo tovarne stala $35,000,000, v kateri bodo izdelovali opremo za topništvo. Vprašal je Hetlehem Steel kom-panijo, da izgradi <lcl teh tovarn. Obrnil se je do drugih korporaei j, a zgrade.ostale tovarne. Kaj se je zgodilo f Patriotičul kapitalisti so odklonili, tin zgra-e eno samo artilerij«ko tovarno po pogojih, ki jih je dala vlada, kapitalisti ko bili le toliko patri-otični, da so rekli, da izdelajo topove, ee viada sprejme njih po-goje.
Načrt je tale: Kapitalisti liwtu-jejo toliko zemljišča, da lahko zgrade na njem t o vam o za topove. Pripravljeni so oddati vladi zemljišče v najem '/« omejeno
dob.r' '
Vlada mora potem poaeči \ I »lagajno in zgruditi tovarne, ki jih potrbujejo za izdelovanje topov, za kater« je treba $35,000, 000.
Kadar bodj tovarne zgrajene, bodo kapitalisti dali, kar Imenujejo "organizacijo podjetja."
Profit se potem določi percen-tualno na podlagi troškov.
Po taki pogodbi ni vla^la v legalnem smislu drugega k«vt najemnik. Ko poteče pogodbena dob«, kapitalisti lahko rečejo, da nc obnove pogodbe ali delajo druge o-vire vladi.
Najboljše je, da vsa taka podjetja postanejo lastnina Združenih držav, da pri katerih nimajo kapitalisti nič odločati, še manj pa imajo priliko, da nagajajo vladi.
STAVKA NA VELIKIH JEZE RIH JE SKORAJ NEIZOGIBNA.
Chicago, 111. - Mornarji, eljar-ji, kurjači in 'cubarji, ki opravlja jo delo na parnikib na Velikih je zerih, wis j glasujejo o svojih za-htevsh.
Neki voditelj strokovno organiziranega delsvntva se je izrazil o položaju tskole:
"Mornarji, oljsrji, kurjsči i'» kuharji ae zanesljivo izrečejo z o-grmiuio večino zu zshteve, ravno-tako zanesljivo pa odklonijo paro-brodne družbe njih zsbteve. Polo žaj je tak, da najbrž prične stav-ka I. oktobra.
VZROK STAVKE V SAN FRANCISCU.
Vojui kon traktorji imajo vojnih n&rott sa 100 miljonov do-dolarjev , toda note jo povišati meade.
STAVKO V SAN FRANCISCU SO IZSILILI PROFITARJI.
Washington, D. C. — Vojni knntraktorji no niso hoteli zediniti z vledo glede povišanja mezde, dasiravno iipajo vojnih naročju za $150,000,000, od katerih od-pade nanje lep profit. To je vzrok velike stavke kovinskih delavcev v San Franeiaeu.
To pojasnilo so dali voditelji strokovno organ i žira negu delavstva v San Franeiaeu, ki j? |>o-kazalo nu ta način svojo moč, da je bkratu zastavkalo 25,000 izn-čouib delavcev, da ae spoprime « lakoinniiui podjetniki, ki hočejo obdržati za«*e ves -profit.*-
Že pred več tedni je bil ob ve-ščen transportni mlbor, du bodo organizacije kovinskih dclavccv sahtevale povišanje mezde, da delavci lahko izhajujo pri tej dra-gin ji, ki jo je prinesla vojna/
Delodajalci so odklonili povišanje mezde.
Vlada lipe, du kouča stavko h posredovanjem in pogajanjem.
ANGLEŽI NAPREDUJEJO V NOVI, SILNI BITKI.
Angleii drobe nemške črte v navalu proti Ostendua Ljuta obramba Nemcev. Italijani so ujeli Turke na Krasu. Kitajska ponuja 300,000 mož za evropsko Dojišče. Argentinski senat je |lasov«J za diplomatični prelom z Nemčijo.
DELAVSKI PODTAJNIK POST PRIPOROČA ODPRAVO CENZURE.
Washington, D. 0. — <"> hoče-mo, da nazori v tej deželi dosežejo unpehe ali padejo, initeni je tre-b n Opraviti sedanjo poštno oesn-roro. Dokler lahko upravni biro vlade svojevoljno zabrnni publikacije, je dizkuetja nasprotujočih nazorov ovirana."
To izjavo Je podal Louia F. Post, podtajuik v delavskem departmentu. Post je bil nekoč urednik lista 'Public." V privatnem življenju je bil Post večino bojevnik zn svobodo govora. Ko je bil pred leti uMevlje.i list "Lucifer", s katerim se Post ni strinjal, je zagovarjal atališče, da naj o listu sodi porota in ne cenzor pri ]>ošt-ni upravi.
UREDNIK NEMŠKEGA LISTA INTERNIRAN ZA DOBO VOJNE
Minneapolis, Minn. — Fritz Itergmeierjs, urednik dnevnike " Volkszeitung," prepeljejo i* Fort Hnelllingii v Fort McPlier-son. Os., kjer oetsne interniran, dokler traja vojns.
POSTAVNI BOJ V GLOBE-MIAMUU
Globe, Aril. — Dvs Ln št i tide set organiziranih delavcev je bilo aretiranih na obtožbo, da lazi vali izgrede, Nekteri ao pod $1, (»00 poroštva.
Te aretacije imajo namen zm *iti rudarsko organizacijo. Nekte ri rudarji, ki »o obtoženi, da ao priporočsll v»ilo v prvetn delu me se^a julije, nleo bili v tem času v .tri zon i. To dokeeuje, ds »n kom pauijaki nsjetoriiki vale«l poduk S, [kl so gs dobili od kupljenih od-I vokstov, prtf»"sv!jetii priseči na vae.
M^l delavci ae širi nezadovoit-tiost vsled tega krivičnega prega njaujs, in zdaj ao tndj odWni kot preje, da ae ne vrnejo ns de J | o, dokler pod jetniki ne priznajo i "fgsnizacije.
V organIseelfi vblijo «iWio o-| lirsntbno sredstvo proti aamopsš-j .neti rudniških baronov ln njih iMijemnikov.
Hue nos Aires, 20. sept. — Argentinski senat je včersj a 23 glasovi proti 1 glasoval za diplomatični prelom r Ne unči Jo.
Argentinsko ljudatvo je burno pozdravilo sklep senata in časopisje danes odobrava velevažni korak republike. Hplošno mnenje je, da bo poslatutka zbornica ale-dila odloku senata in glasovala zu prelom, ki bo potem fakt.
Senatna zbornica jc bils pozo-rišče »wrtrlh obsodb, ki so padale nu Nemčijo, preden je prišlo do glasovanja. Takoj ko je bila predložena resohieijs zu prelom, je minister zuiumjlh zadev Pueyrre-don prečital lie depešo med Ar-gentlilijo in Nemčijo do časa odstavitve nemškega poslanike, Ko je končal, je dejsl, da vlsda ne pričakuje več •nobenih pojasnil iu nobenega pogajanja s kajzerjent.
Henator Gonzales je nato govo-ril tri ure in ailno mekaalil nemško diplomacijo od Biemsrckovib časov do denea-končno je predle-gsl, dn Ai gentluija pretrga di-plomatične stike.%Prwilog je podpiral senator Roes, ki je v ensko platnen očem govoru opisal krivice, ki jih je jwetrpela Argentini-ja valed izgube Isdij ln mornarjev in nazadnje vsled aramotenja od nem*kih diplomatov. Dejsl je, da ne bo argentinska republika nikdar pustila sramotiti ml Nemčije, čeprsv je alabejša militarlatl-Čno. Njegove l»ese<le ao izvale gro-movit aplavz.
Poslanska zbornica bo glasovala o resoluciji še danes in prlčako-vati je, da bo diplomatični prelom z Nemčijo še pred večerom gotova reč.
Waahington, M»pt. — Ame-rlški uriMlni krogi s očitnim ve-sel Jem pozdravljajo odlok argentinskega senata, ki je akoraj so-glasno flaeovsl za prelom z Nemčijo. Pridobitev največje Juftuoe-lueriške republike ns zavezniško stran pomeni mnogo več, kot ai kdo miali. Argentine je danea največji izvaževalec govejega mess in žita, poaebno ps pšenice. V slučaju, ds nspove vojno ksjzerju, ImhIo njeni trgi na razpolsgo » voznikom in afromna selogs pšenice ln m eas pojile v K vro po.
Zsdnjs poročlls Ir Huenos A i resa govore, ds Je letošnji pridelek pšenice v ArgentMJl nsjve-čji, ksr Jih je še bilo v zgodovini ir dežele. Pridelek koruze Je tudi velik, ksr pomeni bogato zalogo pitane, klavne živine,
I London, 20. sept. — Strašna bitka divja ie vee dan na belgij. ski fronti, posebno med Ypreeoni, Hollebekom in šeleenloo, ki vodi v Roulert. Najhujši boji se vrše v goedovih naokrog Ivernesa, Nun. sa in Olenoorsa. Nemci, ki so pri. Aakovali napad, se branijo i na), večjo f urijo; njihova obramba sestoji ii konkretnih votlin, ie katerih m sipi je plohe krogel is ■trojnih pušk na naskakujoče an-gleške pešoe. Angleški artilerijski ogenj je pa silno rasdjal namike črte ln pometel vio pokrajino ke-kor s metlo. Angleška ofeneiva Je naperjena proti mestoma Roulers ln Courtral, ia katerih so Nemei zadnje tedne preselili prebival-•tvo, kakor je bilo poročeno ia Holandije. Glavni eilj ofenHve pe je, odreeati Nemoe od morja ln o* kuplratl Zeebrugge in Oatend, kjer imajo Nemci oporilča ne iub-marinkse operacije.
Mm, 30. sept. B bojišda pe
roOajo, da so Itattjaai ujeli ve« Turkov na Krasu. To potrjuje nedavno rest, da so avitrijekim četsm prišli Turki na pomoč.
Peking, 30. sept. — V vladnih krogih javljajo, da Je kabinet pri pravljen poslati armado 800.000 mol v Francijo, ako ie strinjajo laveenlki. Kitajska vlada js še naprosila Združene driavo aa fi-nančno pomoč, da more opremiti ■vojo armado.
PET ŽEN Df EN MOŽ
Roshester, N. Y. Preiskavs je dognsla, da bim Lucien d | Filey, ki je alcparil Ijiwli, da pr» pa<ta k ameriškemu zboru letalcev v Franciji, pet žen mesto] ilveh. V Flolleyjii j»' bil aretirani radi bigarnije, toda kmalu ao ae pričele oglašati njegove žene in našteli so jih p«-t-.
SMRT VSLED PODGANINEOA VORIZLJEJA
Richmond Ind. Pmlgnne [ ^Hlesgo in okolic.: V petek ^r^Uf.nnarjs William Ht, oblačno io hladna. Hveli aeveml
X sm in	je zsatniplje- vet^vi Povpr^ -^ur-
nie krvi k a temnu i* Htidahen v za, injlh 24 oreh: W Holnee iz-
poll] e gel	Wlh4j<l °U 5 W
MUlUrMtea vat* Argentini je
Argnitiiilja Ima 24.000 mož atslne armadn a časUilki vrod njene vojaške rezerve Štejejo 174.00" mož.
'Njena momsries obalojl iz dveh dretnstk, dveh |Kiddre<L nat k, štirih e k I opni h krlžsrk, dveh protektivnUi križark, dveh oklepnih tOpniAsrk, dveh torp. dovk, 15 rarniaevslcev in raznih manjših bojnih ledij.
Vojsaki sistem Argentiolje |H<-anet v glavnem po nemškem alate I mu Mnoge čestntkev je aložllo ve/* let v nemški armadi drugI ao ae tdeUtavali iieaaških msuevrov Artiknjs je opremljena a Krnp-puli | , | .-cntlmnit r.kimi tO
I pavi.
liondoti, 20. sept. — Angleške čete jmmI vodstvom feldmaršala. llaiga ao danes ponovile veliko o-fenzlvo v Itelgiji, Napeli pehote so aledill silnemu bombardiranju nemških linij, ki js trajalo nekaj te<lnov. Vojni ura<l javlja, da so napadalci strll nemško obrambo ln v prvem navalu dosegli vse na mersvsue pozicije iztočno od Vpreas,
Angleži napsdsjo ua val bojni črti med morjem In Vpreaom i nemški ujetniki že prihajajo v o-zadje.
Topniške priprave za ponovno ofenzivo v Helgiji so bile najsilo. vltejše, kar Jih je ie doživela /s-padna fronta. Več tednov ao gr. mrli topovi dan za dnevom in raz* hijall z granatami nemške imato. jauke. Domneva ae, da bo sedenja ofenziva ena nsj večjih, ker ao Jih šr Izvalil Angleži ln morda požene Nemce iz. Klsndrije, preden I »o zima ustavila večje bojne operacije.
Iterlin 4*s Umdon, 20. aept -Nemški vojni atsu poroča o ue guoaufui bombardiranju bojnih linij med reko Lya in gozdom Iloultholet v Itelgiji, IihIs zdsj še ne omenja «mvih snglešklb nap« Idov. - Francoski letslel ao v nc I del jo bombardirali mnoge nem tka meat a v Vlrtembergu, zgornji Alza«'iji iu ob Rettl. Mledečs meats j mo bils napadena: Htuttgart, Tip* bltigen, Freiwleoatadt, Obeu/iorff. Ingert, Haarbrue«'keu in < olmsr | Itllao Mtuttgarte m, bo m lie rsnlle I »nega vojaka lu v Krendenatedtu Iter 4 ol mar j u napravile nekej I msterijslue šk«»de. Trije /a»eznl Kki eroplatii MU ^fflšrtil ua tU
Itlizo Unas in Ht. Quentliis bili ,»alrl Uoji Fianeoaki nspsd ns tri kllooretie dolgi frmiti pri


ifj
1 n
i
«
»ii
I
>1
■
(Dslje ns 3. str., 1. kol.)
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNC
JEDNOTE
If
Ishsjš dnevno roson nedelj ln prazptkav.
LASTNINA SLOVKNKKB NAttUDNK FOOPOKNK JKDNOTK
Cm oglasov po dogovoru. Rokopisi bo no vračaj*.
Naročnina: Zodinjene driov« (izven Chicago) in ('mnudu no leto,
<1.50 /m pol Ma i" 7r*- /a tri mesece; Chicago in inozemstvo $4.00 na leto, *'> 26 zn (Mil leto, §1.18 zu tri mesece.
N«»lov xa vae, kar ima stik a listoNSi
, "PROSVETA"
2667 So. Law »dala Avtnu«, Chicago, llljnei«.
"THE ENLIGHTENMENT'
Organ of t ha Sl*ve»i« National Benefit Society.
iaaut'd daily esoept .Sunday and Holid
Owned by tka Slavonic National Benefit
Wiaty,
Advertising rate« on agreement.
Sabseription: UinUd State* (except CkieagQ) »ml Canada |8 per year; Chkagp nnd foreign gountriea, I4&0 par year. L •
==
Address:
"PROSVEJA"
24»R7 So. Lawndale Avenwa, Chicago, Illinois.
TalafanUwndaiadW.
31
Patom v ablapaju n pr. (Augusta 31-17) poleg vašega imena in naslova pomeni,, da vam ja s tam dnevom potekla narolis«. Ponovita jo pravočasno« dn ae vam ne ustovi lisi.
pa lahko mogoče, da zakon ne bo dopustil, da bi član!,
ki odidejo v armado, izgubili pravice do svoje zavarovalnine.	#.	/
Predloga je pravična in mora biti sprejeta. Kdor je nasproten tej predlogi, pokaže odprto, da hoče ropati žene in deeo tistih, ki bodo morali prelivati kri na bojišču.
Pismena zveza s sorodniki v stari domovini.
"i K ris
Zaščita vojakovega doma.
V	kongresu je te dni na razpravi važna predloga, ki •i» imenuje "Civilno pravo za vojake in pomorščake (The Soldier's and Sailor's Civil Rights Bill)". Poleg živilskega zakoni^ bo ta predloga najvažnejša "postava, kar jih je sprejel kongres izza napovedi vojne.
• Predloga daje vojaku, ki služi na suhem in morju, ža&ito njegovega doma pred grabežljivimi upniki in dru* gimi izkoriščevalci,, ki navadno žanjejo bogat plen med revnimi, delavskimi sloji. Ta zaščita se imenuje z drugo besedo moratorij, katerega so vpeljale vse evropske države 'ah vojake takoj v začetku vojne.
Mnogoteri vojak ostavlja ženo in otroke; mnogo jih je tudi, ki so si nabavili zemljišče in hišo na plačilne obroke; drugi imajo zopet opravičene dolgove, katerih niso v stanu plačati pred svojim odhodom. Takih slučajev je na tisoče in tisoče in kaj bo z njimi, oziroma kaj bo z njihovimi družinami in bornim posestvom, ko odidejo v vojaško službo? Najemnino je treba plačati vsak mesec vnaprej, plačati je treba kapital in obresti na zemljišče in hišo. Vlada pa ne plača vojaku toliko, da bi zadostil vsem plačilom in skrbel za družino.
Omenjena predloga je namenjena v varstvo teh vojakov. Ker je med rojaki gotovo veliko število takih, ki so in bodo morali ostaviti družine v najemu in neizplačana posestva ali dolgove, ki so vknjiženi na nepremičnino, je važno, da se seznanijo s točkami tega zakona, ki jih bo čuval, da ne izgube bornega imetja, katerega so s težko muko pridobili ali da hišni posestniki ne vržejo njihovih družin na cesto, ako ne bodo v stanu plačati renta.
Predloga določa:
Dozdevni upnik ne ime tožiti vojaka za dolg, ko je tfdsotsn z doma.
Ako v času vojakove ali pomorščakov« odsotnosti poteče opravičen dolg, ne more ga upnik sodnim potom tirjati toliko časa, dokler f« dolžnik ne povrne brez ozira koliko časa se nahaja v vojaški službi.
Upnik nima pravice prodati hiše ali zemljišča, na Itatero je posodil denar, bodisi pred odhodom vojaka ali <>b času, dokler je vojak odsoten z doma.
Hišni posestnik nima pravice razlastiti družine, če ne inore plačati najemnine ali renta ob času, ko je skrbnik družin« v vojaški službi.
V	slučaju, da poteče vojaku intabulacija (mortgage) i u\ zemljišču ali hiši, katero je kupil na plačilne obroke, nima tirjalec dolžne svote pravice zaseči posestva, ako ni cL.:;.: i;:, pehritje dolga.
Ravno tako nima upnik pravice tirjati dolga, ki je vknjiften na trgovini ali blagu, ako poteče v času vojakove odsotnosti z doma.
Zakon bo Čuval vojaka, k* ima lastninsko pravico do rudniške zemlje (mining claim) ali neizsusenega zemljišča, da mu v njegovi odsotnosti ne zapade po zveanem zskonu. Vsak tak vojak bo oproščen letnih prispevkov in njegovo lastninsko pravo ostane neprenosljivo.
Zakon bo ščitil vojaka, ki ima zavarovalno polico in če ne bo mogel plačevati rednih prispevkov, da ne izgubi svoje zavarovalnine.
Vojakovo posestvo se ne sme prodati vsled zaostalih davkov.
To ho glavne točke predlaganega zakona. Vlada v Washingtonu)krepko podpira predlogo in ni dvoma, da bo sprejeta. Seveda ima predloga mnogo nasprotnikov, posebno med takotvanhni "posojilniškimi volkovi" in drugimi ljudmi te vrste, ki se rede z obrestmi, toda večina kongresnikov in senatorjev ne mora biti tako brez-srčna, da bi izpostavila dom vojaka v propast, medtem ko on na bojišču riakira svoje življenje.
V	predlogi je tudi ena točka, ki je važna za člane podpornih organizacij in zavarovalnih družb. Glasi se, da vojak ali |M>morščak ne sme izgubiti svoje zavarovalnine, če zaostane s prispevki. Danes še ne moremo reči, koliko se U točka tičt^ naših podpornih jednot, vendar je
Prejeli smo več pisem od na -robnikov M Prosyete", ~ki naa vprašujejo za natančnejša po jan iiila v zadevi dopisovanja a sorodniki v stari domovini, kakor je bilo ob kratkem poroča no v eni zadnjih številk našega lista.
•Na ta vprašanja odgovarjamo
sledeče:
V VVnshingtomi so pred krat -kim i/juvni, dn je (ta rod nji odbor ameriškega (Rdečega križu izdelal ii««" rt po naročilu drža v tie ga departmentu /a pismeno zvezo z Nemčijo in Avstfijo. Ta pismena zveza pa ne bo direktna, kajti pfl-štmu zve/.u med Ameriko in centralnimi državami ostane prekinjeno do konca vojne. Posredoval bo Rdeči križ v Švici med Wash -ingtoiiorn in tozadevnimi osebami v sovražnih državah.
Pismo ne sine vsebovati »lrnzc-gn kokr vprašanja strogo privatnega značaja. To se pravi, dn sme pisee^jiamo vprašati, kako se godi njegovim sorodnikom, dn li so živi in zdravi, kak<*rje s posestvom in enake osebne zadeve.
(Kakor čnjemo, izdela centrala Rdečega križa v WnshTngtonu posebne formule ali listine, katere bo treba piscu lc izpopolniti z dovoljenimi vprašanji. To formule danes še niso izdane in,čim izidejo, bomo poročali v "'Prosveti".
Glencoe, 0. — Naznanjam, da je v Stftwartswille, O. umrla soproga rojak« Jacob Pintnrjn, ki je Slan društva "Jiltraiija zova,"
štev. 54 N. N. P. .). Pokojna je bo-lehaka več let na proletarski bolezni jel iki. Tu zapušča možu in šestletnega sinčka.
Žnlnjočemu sobratu iareka društvo "Jutranja zora,
Oženil se jc rojak lyouin Pinrnvn ki je tudi član gori orncnjencgii društva, z gdč. Mary Hocbevar i z Whelling Orecka, O. .Mlademu paril obilo sreče!
Louis Brit<z.
Vprašanja bo treba poslati nu Rdeči križ v Washington z naslovom sorodnika v starenf kraju in od tam jih pošljejo v &vico, od koder bodo .poslana v Avstrijo; odgovor pride nazaj, po ravno tej jsoti.
Pisati so sme v deveterih jezi -kili, med katerimi pa ni dovoljena slovenščina. Zato je najboljše, da rojaki spišejo vprašanja v angleščini, vsled česar bo najmanj sitnosti, ker jih ne bo trebu prevajati, kajti centrala Rdečega križa mora vedeti vsebino vprašanj, preden jih odpošlje. Vzelo bo približno mesec is pol tlo dva mese-ea, preden dobi vprašatejj odgo -vor iz stare domovine.
To je vse, kar moaemo povedati danes. Kakor hitro zvemo kaj več, homo vse natančno pojasnili in priobčili bomo tudi omenjeflo formulo za vprašanja, da bodo naši naročniki vedeli ,kaj se sme in kuj se ne sme pisati.
Ker vemo, da je med naročniki iu čitatelji ''Proavete" in člani naše jednote sploh mnogo'*takih, ki bi radi izvedeli, kako se godi njihovim sta rišem, ženam, otro -kom in drugim sorodnikom v stari domovini, hoče jim uredništvo "Prosvcte" droge volje pomagati v tem oziru, kolikor bo v naši moči.
runi Oris Pasavento na 7.' ulici.
Vubljeni ste vsi brez razlike h knteri organiznciji kdo spada; ker tu gre za korist vseh tukajšnjih Slovencev. v Začasni odbor.
Slovensko REPi)iLiCAN7wloii^
SEDEŽ V CHIOAOI, ILL.
ttVfcilVALMI ODBOR :
Frank tfoatič, Filip Godlns, Martin V. Kondi Frank Kerže, Anton J. Terbovee, Jože Zavertnik '
NADZORNI ODBOR.
Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
Anton Zlogar, Mutt Pogorele, Auton Motz Frani, Ivan Kušar, Frank ftavs, Frank Udovieh, Joseph'Steb li
(Opomba. Zastopniki orgunizacij in liatov ki s,, i • priglasili, postanejo člani centralnega odbora ' čim * , • * javijo in izjavijo, da sc strinjajo s temeljnimi'načeli s p y alov za pisma in densfne pošiljatve je sledeči-P. O. Box No. 1, Cicero, III.)	' 0,1
Johnstown, Pa. — V tukajšnji naselbini sc jo poročil rojak Math. Gnbrenju. Na poročni slavnosti jc bilo lepo število gostov, ki so se imenitno zabavali.
Omenjeni rojak je naprednega mišljenja in jako priljubljen pri naše soža-j-tuknjšnjih rojakih. Je tudi predsednik društva Adrija št. 3, N. I*. Jednote. 'Novoporočencema obilo izreče!
Frank Likar.
Moon, Run, Pa. — Tudi od tu je odšlo precejšnje število rojakov v vojuška taborišča. Ali so Frank Ambrožič, M iko Skroner, Rudolf Koks, Charles ttnrtolieh, Louis Kunstc), John Kolom* in Mi ke Sigmiul. Vsi so člani S. N> P. Jednote.
Kot povsod t uko smo tudi tukaj imcH parado v slovo mladeničem dn<» 0. sept. Po paradi sc je vršil velik banket.
Tukajšnji rojaki so nuni prire dili bnnket s plesom, pri katerem smo sc šc etrkmt pozabavnli v krogu oljih znancev. Da — 18. september nnm ystmie v spominu dolgo času.
Tem potom yc šc enkrat zahvalimo gostoljubnim rojakom Lu prj jut el jem, posebno -a našim dekle-1oin zn rože, ki so nam jih dale v slovo.	j
Sedaj ae nahajamo v Fort l*ce, Va , v vojaškem veftbališču.
P**drav v«em slovenakim re krutem I — Rudolf Koks.
New Derry, Ps. — Delnvsk^ razmere v naši okolici so še 'lokaj povoljne in bi se še kuko ixhn-jalo, da ni te preklieauo draginje. Dela se* t u s polno paro.
Due l>t. t. m. je podlegel dolno-"
I ru jni bolezni jet iki ~ roju K Andrej Heimbring. Espušča žens in dva nedorasla otroka, v stari domovini pa očeta in tri brnte. Star je bil komaj <17 let. Doma je bil ia Ponikvarja, župnija Velika dolina, Dolenjsko.
IMI je član dru*Uev Zvesti bratje št. 70, S. D. P. Z. in sv. Aloj-»zija št. M, J. S K J.
Jakob Pinoza.
Clinton, Ind. — Dne 17. sept. •»e je vršila seja odbornikov vseh tukajšnjih organizacij in'se je skleuiln mnogo koristnega zn tu* kajšnje naseljence. Valed tega *o vabljeni v*i tukajšnji Hlovenci, da se udeleše skupne aeje oziroma shoda, ki se vrši dne 21. aeptetn-bra 1. I. ob tf. uri dopoldn« v Uvo-
3outh Burgettatown, Pa. — O-
meniti mi je, da seni Ml navzoč pri slavnostni otvoritvi dvorane dne 11. t. m. v Lawrence, Pa/
Sluvnost je izvrstno uspela. U-dcležik) se je je več društev in nastopali so razni govorniki. Tudi jaz aem imel Čast spregovoriti par besedi. Kojaka L.. Glaser in R. Pleteršck sta mi šla v vseh ozi-rih na roko, zu kur se jima na tem mestu zubvulim.
Tem potoni tudi opozurjam mi veselico, ki jo priredi društvo Slovenska (Joriea nt. 2«7, «NPJ., v naši' naselbini v soboto, dne 20. septembru t. I.
Želeti jc, dn bi sc rojuki te ve-seliee udeležili v obilnem številu. ^ Frank Stegovee. zustopnrk "Proavete".
Poljaki niso voljni.
zado-
n
»•panja, da si kaj ohrani na , nih bojiščih. Ostane ji ,otf njene piohlepne »aiiieno st, ugodnejše polje Z.a „jwi |M(ll ozemljih, ki jih j, 0kupira|a
Edino, če bodo Poljaki fn čni, se jim bo mogoče s poni zaveznikov otresti nemškega, vpliva.

Dekret, v katerem proglašata cesarju Viljem in Kari Poljsko za konstitucioirtiliio monarhijo, ni vzbudil med Poljaki tiategn navdušenju in simpatije za Avstro-Nem-čijo, kot so pričakovali in želeli vladni krogi teh dveh držnv.
Poljaki vedo, dn fnmozui dekret ni bil izdnn iz ljubezni uo< ■ Poljakov, nego da se še bolj nt rdi stališče Nemčije v okupiranih pokrajinah ruske Poljsko. Vsled tegu je oficljelni nnslov "KrnljevU nn zedmjene Poljske" — kot jo je krstil knjzer Viljem — navadna frnsn, ki bo bila resnici v o-hraz toliko časa, dokler ostane Poznanj pod nemško in Galicija pod avstrijsko vlado.
Tn dekret daje vao moč regen -tom, ki naj bi funkcioniral vse do časa, ko ae imenuje kralja. V tem oziru ne bodo Poljaki, oziroma njih zastopniki imeli takore-koč nobene oblastvene moči pri državnih vprašanjih nove ppl jak e drla ve".
Vlado regentov bodo tvorlji ljudje, ki uživajo zaupanje nemške • ga cesarja in njegove vlade. Osebe, ki bodo zavzemale uradna me ata, morajo podpisati deklaracijo,
v kateri se zavežejo delovati apo -razumno z ncuišjko vlado, to se pravi: vršiti morajo politiko Av-stro.NeaiZ'ije, ki bo samoobaebi u-mevno, nasprotna interesom polj skega naroda.
Javnosti je dobro znano, da bodo vsi resnični poljski rodoljubi odločno odkl6nili- vsako sodelo • vanje v H'vladni formi, in se tnko odrekli vsaki odgovornosti zu čine vlade, ki sloni na ramah nemških jnnkerjev.
Poljska misija v,Avici je z ozirom nu zadnje dogodke dala izjavo, v kateri zahteve direktno zastopstvo poljskega naroda na bodoči mirovni konferenei. Izjavljajo nadalje, da je dekret obeli vladarjev sieer stopnja naprej do neodvisnosti Poljske, toda nika -kor ne rešuje vsega problema. Politično podlago temu dekretu je najti v majski spomenici poljskega državnega sveta, kateri so na to sledili razni neprijetni dogodki: kot reaignacija državnega sveta, umikanje poljskih legij v Av. strijo in progon uradnikov. Vse to je imelo svoj vzrok v brezmoč-nosti — in'kot naravna posledica nedelavnosti poljskega državnega sveta, ki edini bi moral imeti moč konstruirati trdno vladno formo, in centralizirati elemente, ki so aedaj vsled obstoječih razmer od-tegnjeni vsakemu stvarnemu delu.
(Ker je danes vsa moč y Poljski v rokah potentatov in jo ne mislijo oddati, dokler centralni zavezniki ne odpokličejo svoje armade, sta narod in vlada dve ntsprotni si stru ji. Bdi no v slučaju, da-pride vojaški položaj Nemčije v kritični atadij, je mogoče, da dajo Poljakom koncesije, ki bodo v splošnem sprejemljive zn narod.
Z ozirom na nepobitno dejstvo, da je poljsko vprašanje interna -cionalne važnosti, se bo moralo rešiti v interesu pravičnosti. Ravno vsled tega je potrebno, da so Poljaki zastopani na bodoči mirovni konferenci, kjer bi poskušali.u-veljaviti inspiracije poljskega naroda.
.V krogih švicarskih Poljakov se tudi govori, da jo ambicija avstrijskega cesarja postati kralj nove poljske kraljevino; v tem slučaju naj bi ji pripadala tudi Galicija.'Če se mu želja izpolni, lnfnova držnva le del nvstr'oogr -sko monarhije.
Poznavalci razmer tudi trdijo, da je avstrijski ^Knrl tukorekoč prisilil Viljetma na proglas Poljske zn kraljevino z nnmenom, dn _______
potolaži avstrijske Poljake, ki so dii sc tnt prikaže v podobi^ sc naveličali včssih obljub in de- j„ ji prinese srebrno zli<«'»" lajo vladi zadnjo čase velike pre-1 ni stroj. PmnHennijUU'' glavice. Na drugi atrani p>a if rain časopisje Nemčije splošno nezadovoljnost nad samolastnini IHistopanjcin obeh vladarjev. V celi zadevi— pravi to časopisje — niao niti najmanj vprnsali zn svet zastopnikov nemškega ljudstvu. Nn dekretu ni bilo podpisn kanee-larja, niti kakega drugega ministra. Na vso akcijo Viljema ln njegovih pomagačev v poljskem vprašanju gleda ljudstvo z nezu upnostjo.
Drugo mnenje imn konservativni list "Taegliche Itundsehau ki izjavlja, tis apremenitev polj-skegs statuta, ki je pravzaprav delo llelffericha, jc blazna igra za Nemčijo. Dodaja, da se je dalo Poljaki vse in se ni pridržalo niti najmanj garancije t a germanizl-ranje Poljake.
Na nevtralnega opazovale* nn-redi vaa situacija vtis, da Nemčija goji bojeaen, da pride nenaden mir. Valed tegs deluje * vao naglico, ds ae zgradi nekak umeten jez med njo in Rusijo v obliki Poljske. Tn bi ae pod Tirinko svtono-mije utrjevala nemška hegemoni ja fci ns ts nsčin slabilo ruski !lv. .
KAPITALISTI 80 NASPd NIKI OROANIZIRANEQ DELAVSTVA.
Grand Rapids, Mich. - r
jc policijski načelnik v dveh organov, ki sta dojila sta zvezna uradnika, ukazal ganizatorjema Mednarodno je rudniških iu plavžarskih laveev," da zapustita mesto Organizatorja CntupMI m ffey stu takoj obvestila o tei nit Moyerja, predsednik« ki jt> stvar sporočil (kinif predsedniku 4<Ameriške del«
federacije," du podv/ainc jm ne korake.
Na stvari je zanimivo, <la tallstični listi in lakor.vane ne lige, ki so golo orodje |h nikov in rabijo besedo loju I za ščit, vedno javljajo, <la n pajo le proti I. AV. W., ki pi ročn "sabotažo." Dogtsle) Grand Rapidsu iirikaziije v popolnoma drugi luči.
Podjetniki so proti vsaki kovni organizaciji, pu naj kakeršnokoli ime. Podjetniki dijo v strokovni organizaciji stvo, s katerim se dela vri nli jo njih neizmerne poželjivost vedno večjem izkoriščanju ške delovne sile do skrajne
Podjetniki hrepene j»«» večjem bogastvu in rnditega je vsaka delavka organiz trn V peti, kef jim dela ovirej nabiranju zakladov. IVxIjet ki so bili pred vojn« miljoni hočejo postati niiljardarji, ki so imeli nekaj tisočakov, jo biti iniljonnrji. In od tukaj hnja jeza do organiziran«*« lavstva.

NEKATERIH LJUDI NIKD NE SREČA PAMET.
Allenatown, Pa. - Mr*. Ilertzogn, ker je izvaMI od » enega letu *H:f, da odkrije, so izginile ukradene srebrne *cc in šivalni stroj.
•Nekega dne ji je Ilertzog <

tudi več "čudodelnili koren
iu " blagoslovi jenih" po"'«1^ so imele čer,naravno m«"' je morula za vse to šteti <lenar
Neka gdč. Munic SeUokrh / In navihanemu 'Mu da ji prevede nstfj
ga IjuLks. ki je lj«»>«N"" dekletu. Ilertzog ji V "k'ui"1
dobro stimi<- vre««
Mili i» P'
vnll
To je tem verjetnejše, če^e potu iali, ds ni za Nemčijo nobenega
trde besede » 11 storil«. k'ot
ukazal vseeno <•*
tri najbolj njaku/Msry je
»avihanec, ljub'"* ^ tal nezvest-
Ilertzog se je	^
hodili ljudje k uj*1..... P
Dajal jo sssveti J opravičen do plsn •
Polieija pravi, da y ^ gu prihajnlo velik« Kv ,m naavete, kstenm X« no račnnil.
— I
lok
Jerome, Ari«
tajnik rud«r*ke
70 I r -M M. I
da ao izključili	M
gsniraoije. ker r •[ i,lted Verde < »PK kot najemnik
• II 4
ak«*.*
W '»»
!fl 2 BOJIŠČA.
rdkene dob* vee dovoljenja za [nemških stra i umorilo ua tisoče trgovino. Hajti je pretrgal diplo, j ujetnikov. Ku*i apelirajo ua na-
^OL^KA OFENZIVA
Utočuem bregu Ma-
mati^ue — maja t
vezi z Nemčijo meseca
na
lil odbit
iti. *pt
__ Vojni stan Rpadit v nemške zakope L bitki na iztočnem brs-
pri
Vertlunu.
lUliianako bojišče.
1 ' , __ l'rad nO poro-
VterJIo bUi ostri spopadi Ljanu in ogledoma od-^ tirolski fonti. V dolini i, naš« partija udarila v črto i- ujela 200 muz .|iapa(1i na Hanjšiei so bili V nedeljo je sovražnik za-ko mino pred našinu po-1(kU načrt za
K« London, 20. sept. -
i razvidno iz avstrijskega 1 pooeila, se Avstrijci še )10 arže na severnozapad-jjfiiicnu (Isbsjelsko gore, f Italijani poročajo ze neti, da so prodrli iztočno od
% pravi: Včeraj so bili topniški dvoboji na več „ Mrkega bojišča. Pred no-Italijani trikrat napadli ju-jNleseev, ali vsakikrat so vrisii nazaj. Na severozapad-l^očju gore Sv. (tabrijela čete udrle v sovražne za-, ujele nekaj mož ter vple-strojae puške.
oči »o vzeli nov hrib.
igrad, 20. sept. — Na ./i Rijfi se vrše topniški bo-tkolisu Očine so rumunsRe pri napadu okupirale- višino ihI (Irozesta. V ostalih kra-
bo je van je omejeno na ar-
' \
Stavilo torpedir&nih ladij je padlo na osem.
London, 20. sept. — Uradno javljajo, da so sovražne subiua -rinke in nune zadnji teden potopilo osem trgovskih parnikov (angleških) s 1600 tonami iu več iu dvajset ladij pod to težo. Prejšnji teden je bilo potopljenih dvanajst parnikov nad 1600 tonami.
dstočasno je priplulo v angle -ške Inke 2695 parnikov in odpllilo 27:*7.
Od 1. februarja t. 1. do koip-a zadnjega tedna jc bilo ]>otoplje • nih po uradnem poročilu 547 parnikov s 1600 tonami in več, 201 manjše teže in 150 jadrnic; skupaj 8M.
Anglija ima čaja še šest tednov.
■New York, 20. sept. — Arthur J. Lindley, ki je prišel včeraj i/. Londona, prati, da je čaja v Angliji samo še za šest tednov.
Konstantin je še precej petičen.
tCurih, Švica, 20. sept. — Bivši grški kralj Konitantin si je tukaj najel vilo, za katero plačuje $1200 mesečne najemnine.
rod in armado v domovini, da ae naj maščuje za silne krivice iu zhije ob tla ušalfnega kajzerja, ki je največji sovražnik ruske syo-bode.
Nizozemski policija v Službi kaj-aerja.
Amsterdam, Holandija. — Tukajšnji socialistični Ust 4,Het Volk" je priobčil podrobnosti o novem sistemu nemške špijonaže med policijo v Rotterdamu. Vohunstvo je bilo odkrito, ko so našli več sumljivih listin v pisalni mizi policijskega nadzornika, katerega so (xlstavli. /daj se vrši proti njemu iu ostalim policistom sodna preiskava . Policisti so služili nemškemu kaj/.crju s tem, da so na prefrigan način pomagali Nemčiji loviti nemške dezerterje, ki so ušli na Nizozemsko, /.mamili so begune k meji na vse mogoče načine; največ so jih preverili s sleparskimi depešami, da jih. žele videti na meji njihovi sorodniki. Ko so bili tamkaj, so jih pahnili če« mejo iu reveži so se našli v ro-<ali nemške straže.
Venizelos je padel v nemilost.
'Washington, 20. sept. — V tukajšnjih diplomatičnih krogih prerokujejo, da bodo morali za -verniki ponovno poseči v situacijo na Grškem. Venizelos je obljubil ob nastopu svoje vlade, da b«) V kratkem mobiliziral 1.10,000 mož, toda do danes Ac ni izpolnil obljube. Ako pade Venizelos v nemilost pri zaveznikih, bo moral vsakakfor iti za Konštantinom.
d vedska ae boji nadaljnih aitnoati.
Stockholm, 20. sept. — Oficijelni in politični krogi so v skrbeh, da li bo ameriška vlada zadovoljna z uradnim švedskim pojasni-oni glede na i Luxburgove telegrame ali ne. V splošnem se smatra, da bo imela Švedska še precej sitnosti z argentinsko afero.
iz inozemstva.
DELAVCI DEMON-JO V PRILOG REPUBLIKE.
rograd, 20. sept. — Krajevni delavsko-vojaških delega-rOdesi je priredil včeraj initio demonstracijo. Delavci ki so korakali po Odesi v i paradi, noseči bandera iii: ''Živela začasna vladal Kotnilovini! Živeln demona republika 1" rograd, 20. sept. — Provi-J vlada se je udala zahtevi iko-vojaške ga sveta, da mo-arnilova soditi vojaška poro-»ieer na fronti, ne pa v Pe-k
I Puškarevič, ki je bil ! n, da jo podpiral Kornilo-jc bil včeraj izpuščen, [to zim (-i, <la Korniiov in o-ujKirniki tie bodo preostro Kerenskij ima položaj" ta-"»to v rokah, da lahko po-amnestijo rebeluiin vodite-
tod nesporazuma z bolševiki, w "a plenarni seji eksekutiv in vojaškega sveta • da svet prevzame ^po-kontrolo nad začasno vla-» *^raj re«igniralr od born i* Anizmov, (Jotz, Skobe »(w'Hi in Cernov. <"eidze je ■<lnik sveta.■
odbori delavskih
kmečkih delegatov so hn*'rt *a ljudski kongres, 2.V t. m, Povabljeni so delavskih, vojaških »-•kili oiganizaeij, nihče pa izmed buržoazije, hkakih osemsto delega * Antral ni delavsko-vo jaški ««Mu||(mi po dvesto dele-
20. %ept, — Po u-l^očilih, ki jih prejema " department, je vojni, po-111 Kospodaraki p0|0;Mj v '»goden, da se ne Im h" prav nič obotav-"•'hljno financ, pomočjo, riuki posla-uik seats-
Propad se širi med kajzer jem in nemškim ljudstvom.
Amsterdam, 20. sept. — "Koel-nisehe VolkszeitrtTig" priznava, da se je Wilsonu posrečilo v gotovi meri odcepiti nemško ljudi-stvo od kajzerja. Bridko toži, da sovražni diplomatje rušijo edin -stvo nemškega naroda. Velik del Nemcev — piše omenjeni list —• slepo zahteva spremembo nemške ustave in noče spoznati v pravi uči "diktatorjev" v sovražnih državah' kot so Wilson, Lloyd (Jeorge in Kereuskij. Nemški poli tičarji, ki podpirajo gibanje nezadovoljnosti med ljudstvom, služijo sovražniku.
Berlinska "Tageazeitung" silovito napada socialistični "Vor -waerts", ki je pisal predvčerajšnjim, da mirovni pogoji Nemčije morajo biti pravični in pravičnost zahteva v prvi vrsti neodvisnost Belgije.
m
20,000 Kitajcev pojde na Francosko.
Tokijo, 20. sept. — "Niši-Niši" poroča, da je kitajska republika sklenila poslati 20,000 prostovoljcev nu Francosko. To bo prvi kontigent kitajske armade v službi zaveznikov.
Aneriške vesli.
UMOR POSLEDICA UMAZANE TAKTIKE BURŽOAZNIH POLITIČARJEV.
Philadelphia, Pa. — Peti volilni okraj v tem mestu je poznan pod imenom "krvavi okraj." Samokresi in noži igrajo v tem volilnem okraju veliko vlogo, kadar se Iva bui-žoaznu kandidata pulita za enoininto mesto.
Pri preliminarnih volitvah sta stala nasproti dvs kandidata republikanske stranke: James A.
Tedenske isgube Anglije: 27.164
Undon, 20. sept. — fradno po ročilo v izgubah na bojišču v prejšnjem tednu se glasi: Ubitih 185 oficirjev in 4755 prostakov, ranjenih in pogrešanih 4:il ofi-cirjev in 21.H4U prostakov; skupaj 27.164- mož.
Sedmo nemško vojno posojilo.
Amsterdam, 20. sept. — Nem ška vlada je ©tvorila kampanjo za subskripeijo sedmega vojnega posojila. Kampanjo spremljaj« bombastični oglasi, da Nemčija hoče in mora premagati Anglijo, samo ako ljudstvo hoče — ako sopet poseže v mošnjo. Kruppova tvrdko je podpisala za 50 miljo iuiv mark.
Kajhatag je do danes odobril miljard mark vojnega kredita; presnjih šest posojil jc prineslo vladi 61 miljard, torej je se deli-cita 33 miljard mark. Vojni izdatki Nemčije ao zdsj narasli na tri iniljarde mesečno in še vedno na-raščajo
Prvi je umoril Tonio ca, ki se mu je postavil v bran, ko gu jejiotel oropati. Drug? je umoril policaja Kdward Wilsona, ko ga je aretiral, ker je ihiel skrito orožje.
ODERUŠKA CENA ZA OAZO LIN,
Havana. — Več kot tisoč avtomobilov miri si počiva v garažah, ker je cena gazoliuu poskočila pri galoni o«I 47 centov do $1 in v nekaterih krajih celo do $2.10.
Ustsuavtjass 9
mi.
GLAVNI btan t 2S37-
pi&Calka
TULI, DELAVCEV PA NI.
\
Miami, Arisona. — V dolgih' zateguenih glasovih je oni dnu tulila parna pišealka iu vabila de-1 laveo — rudarje iu pluvžarje — zaposljtMie pri Miami Copper kom-paniji ua delo. lu rezultat! /.gla-riilo »e je pet iu sedemdeset delavcev — stavkokasev, ko v normalnem času dela 1,500 delavcev.
Parna piščalka ni dosegla uspeha, vrste stavkarjev so čvrste in krepke.
Enako toda različno.
On: — Dušica! Ta prstan, ku-teregu ti darujem, jc enak moji ljubezni, ona je brezkončna.
Ona: — Tudi moja ljubezen sliši temu prstanu, ona nima začetka.
ROJAKI POZOR I
/a $1,800 se lahko kupi 7-sobna hiša s kopališčem ter garage za M avtomobile. Lep prostor na Scot t Street.
Za $11,500 se kupi hiša sa dve družini na South Pierce St.
/a $5,000 sc knVi hiša za dve družini, stanarina nosi $700 na leto.
Za pojasnilo zglasite so prit
LOUIS HARM8, 642 National Ave., Milwaukee, Wisconsin.
NAPREDEK.
Prosveta piše " blagostanje
ljudatva. Ako so strinjal s njeni-
Carey in Isaas Ocutadi. Boj je j ml idejami, podpiraj trgovca, ki
trajal že skoraj' več tednov in js oglašajo v Prosveti. V "logi i-dosegel svoj višek «ia volilni dan. mam vso za vsakdanja potrobMl-
Oarey je š^l od volišča do v o- ne po smerni ceni lisra v svojem volilnem okraju,|	ANTON ZORNIK
ko ga napade neki .facoh Maseia, znan pretepač i/. Jersey <'ityja. Udaril je Carey ja od zadaj po pristnem tolovajskem načinu / vrečo, v kateri je bil pesek. Na to se je spravil nanj z železno ua pestnioo. V istem trenotku je bil tudi napaden J. H. Muurer, namestnik državnega pravdnika. Pričela sta klicati na pomoč in prihitel je jsilicaj fleorge A. Kp ploy, da ju reši profesijonalnib ubijalcev. Komaj je policaj prihitel na lice menta, mu je .Mascii pritisnil samoki-es na trebuh iu sprožil. Policaj je um H v bolnišnici in kot morilca je zaznamoval Maseia.
Volleija jc kasneje aretirala Maseia in Joe Costella iz. Jcrsev (Ityja.
9	1	"
DELAVCI OROPANI.
Etemlnto, Pa.
Potrebujemo
5 nmoftnih pro-dajalcav z e m-ljiW. Prve" vrntu ugodnost. 2000 cevljav od drtavne Armor Plata Plant, tovarna. PISIte takoj xa pojasnila, ne odlaSajte. P. O. box HUl, Charlenton, Went Virginia.
LAW
S c
New York, N. V. — Tolovaji so oropali delavce, ki delajo pri pod ulični železnici za $07. Delavci so dobili mezdo in so prihajali od dela, ko ao jim tolovaji zasta
♦ - h C Day and Night Olaiaei. SS ^ A raari' iuciku. 1SOO Uradusta«. U r Pre« Oratory—S Ttar.' Praetlea O yt Ooursa. Klnwt ClaM Itoom« la tli« .
0	City.	L
DAY AND NIGHT HIGH SCHOOL COURSES
I'mparaa for College, Law, Medicine,
1	»mtlet r ret pose ' hasaallor
Hlvd. Tel. Wab. MM.
y or Knglaeering, in the ehort-lible time, or (istsloir Addrees lor J. JK. Toblsa, W. Jackeoa
Podpor« Jidnotb |
• lakwrp. 17. jualja ISO? v dr a. llliuwia.
00 Nt). LAWVDAI.K AVE., CHIOAO«, IU.1NOIM.
UPRAVNI ODBOR:
Pr«deeduik: Jwlta Vogri«\ hox l*SO, La Halle, III.
L Podprederdnik: J. HratkoviA, M F. D. 4, bss SO, Ulrard, Kane.
II. Podpredsedniki Joiaf Kukalj, W4Su Kaiug Ava., Ho. CbioagP, HI.
Tajsik: John Vorderbsf, l!7US Ho. l<awndale Av«., fkieaga, 111.
Illagajulk: Anton J. TeiUove*. P. O. llox 1, iHeeio, 111,
Zspiasikar: John Mol^k, 4<H)S W. Slat Ht., Chicago, HI.
NADZORNI ODSEK:
Joke Atnlirolll, till box, 1'anouaburg, Pa.
Paul Berger, 741 — let Ht., 1* Hallr, HI.
K. H. Taucher, U74 Aheay Ave., Hockaprlnga, Wyo.
POROTNI ODBCKt
Anton Hraat, Ml 1 — 93th Avs., New Duluth, Minn.
Jole Kadiiek, box 4M, Hmithtnn, Pa.
Uudolf Pleteriek, 4.HU box, Nridgeville, Pa.
Jakob IflkUvlll, L. Una WiUoak. 1'a.
M. Petravloh, HS13 Hale Ave., CuIIImwoimI, O. --	'
URBDNIK "PR08VBT»MI
Jole Zavertnik.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
K. J. Kern, M, D., SJOtS Bt. Clair Ave., Ulovelaud, Oklo.
VSI DKNAKNK %ADKVK IN HTVAMI, kl ae tWejo gl. upravaega isllsira iu H. N. P. J. naj ao poAiljajo ua uuelovi
JOHN VF.MDKHMA«, US37- flU Ho. Lawmlale Ava., Chicago, HI.
PlilTOftliK Ul.KDK (lENKKALNUUA POHLOVANJA aa pulil ja J" na naalov t
JOŽB AMRROtlč, llox 331, Cauonabury, Ps.
Z A DR V K PKKPIltlJIVK VHEIHN K, kl ats jlk raSlll prva In drugs In-at u uru, ae poAiljajo nn aaalov i
ANTON URAHT, 311 — 33th Ave., New Duluth, Minn.
V	HI DOPIHt, ra uprave, »Mankl, naauauila Itd. ns ••Proaveto" ae poliljajo ua naalovt	^POi1®^^^ URKDNlftTVO "PROHVKTS", 2637—59 Ho. lAwndals Art , Ohlsagn, Hllnnla.
VHK UPSAVNlAKK HTVAKI, naročnina, oglaal, aa itollljajo na aaalovi UPBAVNlftTVO nPROHVKTM", «037—W Mo. Uwndale Ave., (^hieugn, HI.
V	koroapoudcucl a tajuUtvoiu H. N. 1*. J., urSdsUtvuw in upiavnUtvvm " Proaveta" ue rabite imen uradnikov, uiarveft nspUita ssalsv, ko j« tu naveden ii k o letite, da bo vaaka atvar hitro rel«al.
Hrje glavnega upravaega odbora ae vrtijo vaako prvo aredo ln tretji Mrtck v m rac m. Zaselek ob eni url popoldne,
Očeta Molllngerlevs lznsldbs.
Oče Molliliger'j« vedel, kaj je najboljše za ftlovoški sAtein, ka • dar» jo priporočal njegov sloviti zeliščni čaj. Tisoče ljudi uživa danes te neprecenljive liste, drevesno skorjo, cvetje, koreiiinioe, ae mena, jagode in rožice, ker zaupajo v zmožnost iu vedo zn zdravnika, kateri jo *e predpisal ta zdravila nad 200,000 bolnikom. Ako bi mi hoteli priobčiti vse pro-Sto voljne pohvale od tlsočev ljudi, katerim se je vrnilo zdravje )>o zavživanju tega zdravila, kl o jučuje telo In čisti kri, gotovo bi tudi vi poslali po en $1.00 zsvl-tek takoj .	i
Za stare in mlade obeh spolov, to naravno zdravilo moralo bi biti v vsaki hiši. Boljše zdravje bode posledica. Za ljudi, ki so zaprti, imajo sitnosti valed trganja, ns -prebavnosti, bolno iu nervozno glavo, nered krvi in oblsti, se ne more boljšega zdravilu Imeti kot jc ta slovita zmes rasnih zelišč. Mi pošljemo |m> pošti Očeta Mollln -gerju zeliščni čaj na vae kraje, po sprejemu $1.00 v gotovini ali pa v pošt nih znamkah, Money Order, To zadostuje za pet mesecev zdravljen js. Ako želite naprej po-skušnjo, ml vam to pošljemo brez-plačno.
MOLLINOER MEDICINE CO. 24 Mol linger Bldg, 14 East Park Way, N. S. Pittsburgh, Pa.
KADITE TILLMAN CISARS
Unljsko isdalane
Ibykna Olgara............10«
S. N. P. J. Olfars........IH
' Tillman Olgar Oo. _AURORA. MfNN
Ako hočete stalno delo
viiiTmJ- Neki delavec se je posta-	jn (lohro lač() v UNISKEM vil v bran, toda tolovaji so ga po- ■
tolkli na tla. Hop je MI izvr^M. po	premogovoru, kjer je pre-
polunoči in *rr.li mmta, ki je pni-	mQg r|f) /J ^vljeV vlnok, |
no življenja^ kavarnah.	^ ^ ^ ^ ^ ^^
LWCARSKI UMOR. ne,... No potem pa pridite
.....(Vstna drhal v Bygville, Ohio, H B. * O.;]
Za vsebino oglasov nl odgovorna bo upravniitvo ne uredništvo.
Dr. Koler
SLOVENSKI EPRAVNIR i3s psm avs pmubrik ps.
.---J—I. U.	m
«iMi veda, NMSS • saSereaMe
Olae •aa*
ntONIOBARJ POZOR
Ene lad, Ark. — • ......... .....-	•	.
je iztrgala policaju 25letnega za- železnico. tDelavnO ln /AV morea Sam Catena in U» ustrelila
( atesn ao očitali, da je nadlego val bedopoltna dekleta.
• PRASlOl OTROVANI
Huntington, Ind.
Ijensko stanje je tukaj prve | vtHte. Delavci zaalužijo do-hro plačo in tu ho crkve, ftole, dobro zdravo podnebje in Na fam.i pjtna voda. Pridite priprav-
| Medtem je pa padi. vrednoat. Job,;, Jscksona je	|jeni ZB delo ali pa He l>/*lB-
^ poslaništvo je prejelo nemške msrke v Sviei ns «1 J^'f^J bel pra-	HiU pri Mr. Alfred Frank,
Eii.** - ved1......a. timov (Okrog 12 eentov> m ae ve- ont ,e s J ^^ d(	^
^^nzivo neverno <»i dno pada. ____ B/„rei?čejo. Ns psrdueški mii	™ " * '
Ksši iirenlogsrfl dobro zSstužij^ v fssnj^l vef kbt še /ilfcHar prej in mi pa rabimo še 50 |>reniogsrjev in nsklsdsleev, ds moramo zadovoljiti našs vedno nsrsščsj<»čs ae narm ils. Ak<» iu' zaslužite do $HMM» ua dan kjer ale aedaj potem akoro naj boljši' oe pridete |akoj seis. ker III b<s»te lahko zsalližlH ve" k«»* nikier drugje v ti državi. Pridila ns delo k nam ako aH dober igličen premoga r in ae i/glsaite pri Mr, W. M. PUN,Jloneral Manager.	4
THE KIRK-DUN COAL COMPANY WEST POINT. OHIO.
(f.e ft milj at ran od Rs*t Liverpool, Obi«,)
*##oeeeeeeeeeeo*oa##aooe##a#eoa#oeeo#aoo#eoa#eeooe
J
.. _ rapwlno reorgani-so hili prisiljeni o-^ v«m. katere ao ps do-
is-edeu i
Apel ruskih begunov Haag, Holandija, »	vrB,r
»o ae aniak-1160 ruskih vojakov, ki »o uali iz, nemškega ujetništvo v llolandljo je fmdpisalo spel us rusko lj«»d at vo, v ksterem rs/krivsjo «trs-l šne rszmere, v ksterth žive vojn. "ajti > včeraj ujetniki v Nemčiji, poosbno p« * Nemčiji. Vlada Rusi. ft»s4,u ujetniki pravijo, Os,John Hobinaons <ia semAke trgovske js glad in živinsko postopanje »ona.
ga preiščejo. Ns psrdi verzi dognali, da je strup naj
K^^ vojno kajzer ju
ZLOČINCA ELEETRODUCI RANA
rH»e, 211
sept, — |»r-
Eelleforte, Pa. , \ V"■» v
lioeviewu	eiektrodnsirsli
in Edward Wil-
The National Coal Co.,
Cambridge, O.
NORTH SIDE STATE BANK
hock srn//fas. wyo. ima kapitala in sezesve »lee.eeo^e
aai urn— *«s«	* ----
nalaleaie f aSetetae ehnetl mm Soal« via«*
mocha, sonzssvaiivsa in NAraaoNA isarirocija
5323905348535348234848482348
vm

slovenec - glavar indijancev,
Povast • zlatoiskalcih. — Spisal F. S. Tauckar.
S ♦ ' L
Pavel Brega r, ae je naveiifal vzhodnih držav in njih zakajenih pretitogokopov iu tovarn. Bil je med prvimi naooljenei v Ameriki. < kilobit ne je, da gre poizkusiti svojo srečo un sapad med zls-tokkaiee. S pridnim delom in varčnostjo si je prihranil preeej dejurja, s katerim je upal, dn doseže svojo srečo zO-udo, ki je v tistih časih mar. »ifcorau prinesla — bogastvo. To se prsvi — bo. gatstvo v zlatu, — dasiravno je uiorda v«e drugo zapravil < . .
V J)— ne je pripeljal z vlakom in si najel Kta no vanje. Poizvedoval je pri raznih toaadevnih informacijskih poaredovahiicsh in izkušenih možeh na zapadu, na katero stran bi hc bilo ho)je obrniti , da najde srečo. Zvedel je, <la gredo ru-doiskalei na različne kraje; nekateri ko srečni, drugi pa pridejo nazaj brez sredstev, velrko jih pu tudi ponesreči. Marwikdo j»<»staiic žrtev zlatega pruha vsled roke zločinca.
Po tridnevnem pripravljanju na pot se je končno odločil, da vzame smer proti jugozapa-<ht, kamor je isti čas potovalo Jiajveč zlfiisksl-eev. Sklesiil je, da se ne vrne prej, dokler ne bo imel veliko, veliko — zlata, pa če »ma prepotovati Colorado, Wyoming, I'tab, Nerado, Idaho in Montana. Kupil je konjs, orožje rn drugo pripravo, ki jo rs bi zlatoiskolee.
Ko je odjezdil z dvorišča krčme, ki je nosila kričavo ime "Touriat Hotel," je eden izmed navzočih stezosledcev pomenljivo mežiknil z očesom in rekel:
Zdi se mi, da je ta le človek podjeten in poln energije. Zdi se mi, da je moj toliko sposoben za življenj« na aspodu, kot onih pet, ki so šli od tukaj pred štirimi dnevi."
"Kaj?" je vzkiluiU drugi, čokate powtave, rudečih los okroglega obraza hi rumenkaste polti, divčim se mu je obsežni nos svetil v rattačka-stem blesku. " Oni so Irci kot jaz! Vsi so že stori rudoiskalci in imajo v tfj /t rok i bogate izkušnje, ts je ps za te kraje še doeela zelen. — Vraga, kako sera poaabljiv! Od k'rt je že rekel do je? se .je obrnil vprašujoče k prvemu.
"Pravi, da je Slovenec iu da govori več jezikov* Z menoj je govoril v nemškem jeziku. Noj kdo pravi, kar hoče, rečeni le to, da je človek napravil na me jako dober utis. Prejeadil sem Že širne prerije in že marsikaterega izkušenega moža in stezosledca, zato pa vein, kdo je za te kraje sposoben in kdo ne!" Ponosno se jc po teh besedah ozrl krog sebe in si zopolil pipo.
"Naš Jnlitw Schlamer že ve, kaj govori," se je vmešal tretji v pogovor. 'Me star rudoiskolec in verjamem, kar govori. — Kaj pa letos t Ali mislite opustiti potovanje v goret" se obrne vprašujoče proti Schlamerju.
"Sklenil sem, do no štora leta opustim nevarno tekmo za zlatort, in ost onem raje pri svoji ženi in hčeri. Na svojih potovanjih sem dosti-, krat zrl smrti v oči, ter se tokorekoč rešil le slučajno. Izao vsakega gnua ali drevesu lahko prileti kroglja aH indijansko sekiro, ksr seveda nc napravi prijetnih občutkov dotičuiku, ki je zadet. Imel seniparkrat priliko vživati te sladkosti, zdaj se pa nsje zahvalim za tako prijaznost."
Med tem ko so se naši znane i pogovarjali o iskanju rude in uganjali razne dovtipe, je Pavel Bregur hitro jezdil po dolini in zginil zu o-vinkom. Ko je tako potoval več dni, je skušal tu in tsm s krampom tn lopatico; todo poizkus po slatu, se mtl je vselej izjalovil.
l)va tedna sta že minula odkar je bil ua potu, pa še ni imel us|>elia, izvzemši, da je bil ves zmučen. Nekega dne, že proti večeru, jc prijezdil čez hrib v prijazno, precej široko dolino. OzrivŠi se po bližnji okoliei, zapazi, da prihaja nek jez-dee ml vzhodne strani. Jezdec je bil vedno bližje. Pavel je sklenil, da ae mu pokaže in go vpraša, kdo je in kam je namenjen. Morda je tudi rudo-inkalec, si je mislil. Medtem se je neznanec približal skalovju, za katerim je bif Pavel skrit, ki hc je nenadno pojavil prod došlecem, da ho je oni hipoino vstavil in pograbil y.n puško.
"Kdo si-" je zakričvil nad njim.
Pavel je zsnikovslnn zamahnil z roko in rekel:
"I*- pobelite puško, neznani prijatelj. Nisem lopov sJi bandit Sem pošten človek! UCiT tedna nem že ns delu kot zlotoiskoJec, pa nUem imel do mvlsj nsjmsnjšegs uspeha. V:ts smatram zs rudo-iskalca. Se li morda motim f"
"Hm. — Sem nekaj podobnega. Razlika je le to, nisem več slstoiskslee, ampak zlatokopalee. Kakih deset milj od tukaj je vee rudnikov. Nekateri so bogati ua zlatu, drugi zopet ne. Na pri-mer jaz imam še preeej sroiV z inojiin rudnikom. Mil *em med prvimi naseljene!, zato sem si Ishko i/.brol nsjle^iši in najbogatejši koa zemlje. —- Vi ste torej začetnik nevarnega poala, kaj t <"> vss ne nadlegujem, vss povabim, da greste r menoj v "Dolino Prospektov," tako .44. lutmreč imenuje kraj, kjer imam svoj rudnik, in A* kakih.par sto drugih je tsm."
"A \ eael jen» sprejmem vašo ponudbo," .1* rekel Pavel zadovoljno. Razveselil Me je povabila tujega mož*. Mislil si je: Oc ne pojde. se pa za nekaj čsss pri komu uslužbini in si tako uredim načrt za bodočnost — "Moje ime je Pavel Bregar," ae je predstavil "Kako ,>„ vi i. sienujete, če ament Vprašati."
Moje ime je David O'Neil," je rekel tnjee pods vai mu roko "Tu, nate, pokrepesjte %e ne-koliko," je rekel (VNeil in potegnil iz torbe ve-liko steklenico kmijaka. "Pot je še preeej dol-a«, in najbrž «te jako utrujeni, le pijte.' je pri-prnnnll
"Prisrčna hvals za vašo gostoljubnost!" je rrkel Pavel m potegnil J>ar pnJirkov tc ateklenlee
Ko je trenutek pozneje jezdil poJeg svojega novega zna nes, gs je neprestano skrivoma ops-/oval. Nekaj časa nista spregovorila besede, kot da nek s j premišljujeta. Slutila nista, ds se hua med njima odigrati — žalostna trsgedijs, katero ne okrivita »araa, ampak ds poseže vmes tuja, zlobna roks radi škodoželjnosti in zavisti . . .
Pavel ni hotel nadlegovati svojega znsnea z • vprašanji, kako je v "Dolini Prospektov," zato je po kratkem presledku O'Neil povaeJ besedo;
"Dolina Prospektov" se vam gotovo dopade ker ui tako pusta, kot se vam bo /.dels 11a prvi pogled. Prvotno nas je prišlo tja trideset. Ke: so vsa znamenja kazala, da je dolina <bogota na zlatu, amo se odločili, <la si postavimo domove. Tako je šlo nekaj časa; dohajali ko vedno novi in "Dolina Prospektov" Jj štela vedno več prebivalcev. Imamo tudi krčmo, v kateri je pretep nekaj v*ttk<buijega; poleg krčtne je trgovfoa, v kateri dobimo vse, kar potrebuje zlatoiskalec. Veliko jih kupuje pri nas razne potrebščine in se vrnejo y.opet v hribe. Zadnji čaa se je pa odprlo nekaj novih krčm in trgovin, med katerimi je sedaj velika konkurenca. — Taka navada kot je v sličnih naseliičih, je tudi pri nas. Naša največjo zabava je, da gremo zvečer v krčmo in pijemo žganje, ki mu pravijo Indijanci "ognjena voda." Sicer pa nekteri pijejo več, <lrugi manj. Oode sc pa pri nas še druge malenkosti, s katerimi se bodete natančneje seznanili, če ostanete v "Dolini Prospektov." Prepričan sem skoro, da ne silite naprej v hribe.J'
"Vsekakor nameravam ostati nekaj časa pri vas; morda stopim s kom v Zvezo, ker nekaj kapitala imam."
Med raznimi pogovori sta se bližala "Dolini Proapektov," v katerih je bilo in se je -zgodilo že marsikaj zanimivega, kar je O'Neil označil kot " raalenkowti."
Naselbina je obstajalo iz različnih narodov iz Azije in Evrope. V taki mešanici pride tem lažje do spora. Oe sto se dvo sprlo in delalo vaje z revolverji in je eden obležal'mrtev, so bili ostali mnenja, da bi morali hitreje pograbiti za revolver in bolje meriti kot je to izvršil, pa bi znia-fcal. Odstranili so truplo in stvar je bila končana »brez vsakega nudaljnegu procesa. Vladalo je nazironje, da se ne sme nihče vmešavati v spore posameznih wkupin. Oe se je kdo »pozabil tako du-leč, da je skušal posredovati, je navadno prvi dobil krogljo med rebra.
Tako je bilo torej življenje v tem ljubeznji-vem "mestu."
ifpori so se pojavljali največ, ker so nekateri izmed ntdoiskalcev bili srečnejši in so imeli bogate rudnike, drugi pa komaj za sol, dasiravno so nekateri delali zelo pridno.
Ko sta prišla O'Neil in Pavel v naseliAče, «ta se vvttavila pri "Orlu," kjer je bilo dobiti pijaPo in jed. O'Neil je Pavleta predstavil "fontom,"" ki so bili zbrani pri "Orlu." Vsi so se razveselili novega došleeo. Postregli so mu, kor so mogli in se pogovarjali « njim o raznih stvareh pozno v noč.
Drugi dan si je ogledal naseliŠče ur okolico in se seznanil skohp z v.4emi naseljenci. Nekateri so se mu ponudili za tovariša, todo odločiti se ni maral takoj. Končno sta se pobotalo z nekim Jini Orilloiu, ki je imel svoj rudnik, ki jc obeftal biti bogat, dasiravno istočasno še ni dajal posebnih dobičkov. Pavel je postal solastnik rudnika in je vložil, oziroma plačal gotovo svoto ftrillu. Moža sta tako postala tovariša v podjetju, ki sta bila pozneje smrtna sovražnika . . .
Enolično je potekal čas skozi prvo leto, ne do bi ibile kakšne vetfje spremembe v naselišču in — rudniku. Orill in Bregor sto imela le mole dohodke h rudntka, dasiravno sto delela dokaj pridno.
Toda Po vel le ni obupal. Vedno je upal, do naleti prej ali slej na bogato žilo v zemlji.
Nekega dne, bilo je v soboto popoldne se je zbralo precejšnje število rudarjev pri "Orlu." Zabavali so se na roume načine in pili "ognjeno vodo;" kar zapazijo, do nekdo v divjem diru jezdi proti njim. Ko je bil jezdec bližje, ko spoznali v nj«n — žennko, ki je ve« čas priganjala konja. Prijezdila je do gostilne, se je vstavilo in boječe pogledala po navzočih iu zaklicala s prose-čim glasom: "Možje! ali ste tako dobri, da pomagate mojemu nesrečnemu očetu, ki si je poškodoval nogo. Padel je raz .konja hi sama mu nisem mogla pomagati; je kake dve milji od tukaj."
"Seveda bomo. Lahko se zanesete na nos, gospodična!" so kričali vsi na enkrat. O'Neil, kot nekak vodja na«e1iača je pristopil bližje, do-taknivši se komaj vidno klobuka je rekel: "Z veseljem ust režemo,\<wpodičns. Ako nas peljete k očetu, lahko takoj yiidemo."
Zahvalila se <Um j« a radostnim, mehkim glasom in pogtvals^aonja proti hribu, no katerem Je čakal pomoči njen oče.
Med potjo jo je O'Neil neprestano opazoval; Stara še ni bila dvajset let in njena vitka postava je kakor nalašč pristojala hrbtu urnega indijanskega beles. Njeni rumeni laaje so plapolali v zraku kot zastavs, njene oči so gledale proti cilju, le tu pa tam je bliskovito vrgla pogled po mvo-jih spremljevslcih.
O'Neil je občutil nekaj posebnegs zs svojimi rebri bi sree mu je mn»Hw utripalo. Lotils ae ga je šelja, da bi objel to nežno bitje in je pritisnil na srce, tor nikdar ne izpustil. Mislil si jej Kdina ženska v naselišču iu še ta tako krsans! Kaj vse lahko iz tegs nastane t No, človek je kot vss k drugi; ml vsprejmemo vMaketa prijazno, le dn je poštenjak in z nami dober. In ts — ts je t. nami prijazna in — dobra .
"Kako se imenuje vsš oče,** je vprašsl O' Neil po daljšem molku in pognal konja poleg nje.
"Julius Schlamer je njegovo ime," odvrne deklica, hi kot bi uganila O'Neilove misli, je pri-pomnila "Meni pa pravijo Roža" in sramežljivo je pohesila oči.
(Daljo alodU
PROSVETA
T
IVAN ALBREHT:
V bridkosti.
<*ostilna je bila nabito polna. Vsevprek so kmetje kričali, tp-jžili o aiabi letini iu stiskah, pili j in kleli. Drug drugemu so dajali pit in vselej, ksdor je prišel v j sobo nov gost, so ga klicali od vseh strani, tako da sani ni vedel, komu bi najprvo ustregel. In z vsakim prišlecem je naraščal hrup in krik.
Ko se je zmračilo, je stopil v sobo Človek, dolg in suh kot pre-kla. Zanemarjena, tu in tam raztrgana obleka je visela na njem kot na kolu. Temne, velike brke so mu silile v usta iu nikjer se mu ni poznala nedelja.
"Hej, Koren,*pojdi pit," ga je poklical nekdo s hripavini glasom. Koren se je ozrl v tisti kot, odkoder je čul klic in je šel tja. Z roko je parkrat potegnil preko čela, sede) in pil.
"Le pij, pij. Koren! Kaj boš tarnal in se kisal za grutom. Hudič 7- »el je, ni go več! Soj mojo bajto tudi ne bo več' dolgo moja," ga je tolažil pivec, majhen suhljat bajtar Toncelj. A Koren ni nič odgovoril. Z obema rokama si je podprl glavo iu gledal brezizrazno predse. Nobene misli ni bilo v njegovi duši, nobene želje in nobenega čustva. Samo to je stalo zapisano pred njim, da je bil pred tednom še posestnik, a je zdaj berač in da ima ženo in kopo otrok.; da ima otroke, ki so njegovi in mora vse preživljati 011,
"Koliko je star tvoj —"
"Pol leta", je odgovoril Koren, še predno je utegfnil izreči Toncelj besedo: najmlajši. Do, pol leta je star zadnji otrok in oče njegov je berač in mati strada.
"Pij, Koren — zakaj nc piješ.' ga je iznova opomnil Toncelj. . . "Kar pij — kaj hočeš; Delal si — tega ti ne more nobeden reči, da nisi."
Koren je pil in vedno hujše mu jo bilo. In nenadoma je iztegnil suho roko in objel soseda okrog vratu. Debele solze so zopolzele po gubah prstenih lic. V očeh se je zasvetilo nekaj temnega, nekaj kakor obup.
"Vidiš, Toncelj, tako te imam rod kakor brata."
"1 seveda! Saj midva sva bila zmerom prijatelja," je odvrnil so sed in se trudil, da bi sc oprostil Korenovega objema. A ta je objel še z drugo roko in molčal.
"Ampak, Toncelj, jaz imam sina," je po dolgem času zopet 7.0-čel Koren in pustil roki, do sto omahnili. "Sina imam in v šole ga moram dati."
Toncelj ga je pogledal.
"NIČ ne zijaj! Samo tebi povem. Sina, tega, ki je star pol leta, moram dati v šole, v mesto."
"Kako go češ dati v šole T"
"Haha, to je ravno,," se je zo krohotol Koren in udaril z roko p« mizi, da so žvenketaje odsko-čili kozarci.
"Glej, tisti stric, tisti bogataš iz Amerike mi je pisal: V šolo ga daj, če ne te dani obesiti! Ali veš, kaj se to pravi, a?"-
Toncelj je molčal in nemo strmel v soseda. V pijanih mislih se je pojavil strah.
"Kaj, kako naj naredim," je govoril Koren dalje, vedno bolj glasno in vedno bolj divje. Toncelj se mu je začel umikati in nič več ga ni silil, naj pije. A oni je vedno bolj tiščal vanj.
"Vidiš, prokleto, tako deJajo bogataši," je vzkliknil naenkrat in zgrabil Tonelja.
"Da, tako", je zakričal iu bajtar je ležal pod mizo. Koren po je vzel stol in stopil nanj. V njegovem pogledu jc žarela divja blaznost. Odprl je usta, kot da hoče nekaj povedati, potem pa je planil s stola in bežal v noč.
Vsi so umolknili in strmeli drug v drugega. In šele po dolgem časn se je spomnil eden:
"Pijan je! Od žalosti se jc ns-pil."
A v istem trenutku je vstsl Toncelj in si z roksvom brissl krvsvo čelo.
"Zs božjo voljo, pojdite zs njim! Znorel je. Ali ne vidite, ksj je ns redil z menoj!"
strica zlodja," se je hudovsl Toncelj.
Kmslu se je vrnilo neksj lju-dij.
'So ga že dobili."
To sporočilo so sporočili Čisto mirno — žalostno in resno kakor vest o smrti.
Kje pa" je vprašal Toncelj.
valo kakor v
»^tuejše. V, * te mojega starega.- 1
lar je pus]a, '
očeta.	1
Xaili so .tsrega a in v«»U pred earj,, H,/,
je vstopil ^ ' I ve oči *o jasne ii,
V kozolcu, ki je bil preje nje- n' j J,S je odgovoril eden. '	J! ^
naredil",' sta
gov
"Ali si je kaj izvedovali ženski.
'Nič sebi nič. Ampak malemu — je pre rezal šrat."
"Za pet ran božjih," je zastokal Toncelj in ženski sta se prekrižali.
"Ženo smo komaj še rešili, 0-stoli otroci so mu po ušli," je dokončal eden izmed kmetov.
Potem si vsi Šli — kakor spo-korniki. Pred gostilno na cesti je že stal voz in iz teme odnekod je prihajal hrup vedno bliže. Cela četa ljudi je spremljala Korena, vsega zvezanega. On pa je še vedno krfčsl, o bil je.že tako hri-pav, da ga ni mogel nihče razumeti.
•Napregli so konje in štirje možje so ga spremili -v norišnico.
INod vasjo je zakroljcvala žalost.	;
Zrno.
Lov N. Tolstoj:
Noši i so nekdaj otroci v grupi stvar, veliko kakor kurje jajcc, po sredi je imela vdrtino in izgledalo je kakor zrno. Mož, ki se je peljal mimo je videl stvor, jo odkupil fantičem za pet kopejk, jo prinesel v, mesto in jo je prodal CArju kot izrednost.
Oar je poklical k sebi modrijane in jim zapovedal, do doženo, knj bi utegnila biti ta stvar, jajce ali zrno. Modrijani so tuhtali in tuhtali iu niso mogli iztuhtati odgovora.
Stvar je ležala 110 podokniku. Priletela je 'kura, kljuvalo pp njei in izkljuvolo luknjo. Vsi so zdaj videli, da je utvar zrno; in modrijani so se oglosili, da je rženo zrno.
Car sc jc zelo Čudil, zato je zapovedal modrijanom, naj poizve do, kje. uspeva taka stvar. Modri jani so tuhtali in študirali po knjigah — ampak našli niso ničesar. Prišli so k carju in dejali:
"Nobenega odgovora ne moremo dati. V naših knjigah ni o tem nič pisanega; vprašati 'moramo kmete, morda je slišal kateri od svojih starih, kdaj so sejali tako zrno."
Car je znipovedal, da mu privedejo čwto starega kmeta.
Pripeljali so predenj brezzob-nego možičko z rumeno brado, ki se je trudoma opotekal na dveh bergljah.
Car mu je pokazal zrno. Toda starec jc komaj videl, napol je videl, napol tipal.
"Ali mi ue moreš povedati očka, kje je uspevalo teko smo!" go je vprašal car. "Ali si morda sam sejal tako žito? Ali pu si kdaj življenju kupil tako
ga je
o\'on m 'He<lav«|
i
i Ra
no • ta strani.
" I^olgo je tega," j, (UJ.
»>*em videl tako
Odgriznil
koliko pofvečil in ,,,enil je."
.	,ui	kdaj
jc rasti«, tako zrno Ali si «fm sejal n. svojem *>to, nI, s, ga kje kupil-
"V mojem <•«*„ je ,„,VS0(| lo tuko Žito, le s takim zrno, sc hranili."
"Rad bi vedel, dedek a sam sejal tako zrno, «|j ' ' da kupil."
Stari se je smehljal.
"V mojem čaau," je "nihče ni poznal grelia. kruh prodajal ali kupoval denarju nismo nič vedeli/ smo imeli kruha več kot t
"Kje si sejal tako 7.1-110, iu kje je bilo tvoje polje-
.	jc bila Imižjh
ljo. Kjer sem oral, tam moje polje. Zakaj svobodni lu zemlja, lastne zemlje ni* znali. Svojo last smo imenov avoje delo."
"Sc no dve vprašanji govori,' 'je vzkliknil ear.' kuko sc je moglo zgoditi, preje uspevalo tako zrno nič več. Drugič: Kako .se glo zgoditi, da hodi tvoj v dveh bergljah, tvoj sin po sam pa prideš lahkotno in truda k meni ? Tvoje oči so tvoji zobje *o; trdni in tvoj zveni razločno. Zakaj, por dedek, je temu tako?'
"Zato je tuko, ker ljudj ne žive od lastnega dela in dajo soseda. Preje nismo tako, živeli smo boga bo ječe smo imeli lastno blago, nisn želeli tujega,"
Povprečna starost nekaterih li in dreves.
Najbrže je žc marsikateri mišljcval, ko je ogledoval živali in drevesa, kako dolgo ako se jih pusti živeti in V naslednjem prinašamo santno tabelo, katero je i/da učenjak, kateri se peči samo valotvom in rastlinstvom.
Muha dnevnica živi samo navadni rujavi hrošč šest te razni metulji dva meseca dva mesecu (žal.); navadna tri do štiri mesece; navadna Ija, ščurki in čebele po eno zajci in ovce šest do dn*t slavec 12 let; volk 12 do kanarček 15 do 20 let; pes 25 let; govedo 25 let; konj do trideset let; planinski let; jelen 35 <!<» 40 let; ča^je in medved po 50 let; krok« let, slon, želva, papig«, j karp po 100 let. Topoli d starost do 200 let; vrbe W let; lipe 500—1000 IH ; akan hrasti do 1500 let: jelke 1200 let ; vse vrste palm 5000 let. • Seveda, da v tej tabeli
»•m
v svojem zrno?"
Starec je bil napol gluh, le trudoma je slišal, le trudoma razumeval. Odgovoril je:
"Ne," je dejal, "nikdar nisem sejol na svojem polju takega žito, nikdar go nisem žel, nikdar kupoval. Oe sino kupili žito je bilo I pravilno. Tako na printer mu zrno vedno majhno. Vprašati mo j delavke komaj dožive eno leto
rate mojega stsrego, morda uteg-i čim žive ujete samice, katere nt on povedati, kje je rnstlo takol navijajo nove naselbine <»d zrno."	j leta eelo do 16 let. D* doseie
<'or je zapovedal, do privedejo! v sedanjih čs-ih starost predenj wtsrčkovego očeta.	| let, tudi ni verjetno.
Našli so očeta in so go pripelja- Seveda so navedene li k carju. Prišel je starček tio eni!povprečns sforont.
berglji. Car mu je pokazal zrno.j	—---.
Oči starega so še dobre, natanko j	Pametno je povecu
si je ogledni zrno. Car ga je vpro-	- ; "
šal:	V železniškem voin '
"Ali ne veš očka, kje je uspe. med dvema gospem« valo tako zrno. Ali si morda aamj je trdilo, da ho unir sejni na svojem polju tsko žito'|okno odprto, drug* J Ali si morda kdsj v svojem živ ! Is, ds umre, *ko » t Ijenju kupil tsko zrno?"	kličejo sprevodrnkaj ^
Oeprsv je stsri težko stikal,! mogel pomagsti vendar je slišni boljše kakor nj'- neki potnik ui re,-e 1 gov sin.	I- NK-ih-I. 'XL ™
"Ne," je dejsl, "ns svojem po-ids enn umre. p" ^ jf| lju nikdsr nisem sejsl takegs ž: te. ds umre se ts. nikdsr gs nisem žel; kupil gn mo mir.'	___
Bret »krte
V hipu jih je minils pijsnost in tudi nisem nikdsr; ker v mojem tisto delsvuttks trpkost je zssen- čssu densr sploh ni bil v rsM. Vsi čiU obraze. Popustili so pijačo so se hranili z lsstnim kruhom m ..... ' in šli za Korenom. Samo dvoje so si gs v sili razdelili mri	Služkinja.
žensk ja ostalo v gostilni.	boj. Kje je rsstlo tsko zrno, ne me n*te p«
"Zakaj te pa je, Toneelj," gs vem Naše zrno je bilo večje in tsko trpeli je vpraisla ena.	izdstnejše od aedsnjegs, toda ♦«
"Zs nič! Ob pamet je. Dejal, kego zms nikdsr nisem videl Sli 'titi spaiijs je, da ima «riea v Ameriki — šal sem od svojegs stsregs. ds > Služkga' saj si slišala, ko je kričal. On, pa I v njegovem čaau žito bolje vsp -ijaz bi
Ali r
M
poki
Vi«
✓»li.
k »
itak
Ve
. or*"*1*
j