Leto VL, štev. 47 („Jutro«xiii.,st.27ia) Ljubljana, ponedeljek ti. novembra 1932 Cena 2 Din UpratmiAivu; Ljubljana, Knafljeva nhca S. - Telefon fit 8122. 8123. »124 8125, 312fe fauMtraoii oddelek: Ljubljana, Seleo-burjjova uL - TeL 8492 ta 2492. Piuiružnica Maribor: Aleksandrova «wta »t 13 — Telefon St 2456. Podružnica Celje: Kocenova alica St 1 — Telefon it 190. Pbdi^žnitc Jmenice: pri kolodvora it. !<*! Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42 Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Barnaba rtner ja OBnHHHBnMaaaH Ponedeljska izdaja Pooedel)8ka t&taja »Jutra« izhaja vaak ponedeljek c]utra| — Naroča M poHebej m 'elja po pošti prej*» mana 4 Diu, po razruAaleib dostavljena 5 Din meftečno. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulina &. Telefon 5t 3122. 8123 8124. 8125 te 3124. Maribor: Aleksandrova cesta 13 lefon St 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova uL & Telefon M. 190 ■ ........ ■■ wm Rokopisi a« d« vrača j a — Oglasi po »ari hi ENZACIJONALNE VESTI 0 CARINSKI UNIJI AVSTRIJE IN MADŽARSKE Prizadevanja za ustvaritev ožjega gospodarskega bloka Avstrije, Madžarske in Italije ^jcrrmpešta, 20. nov. Trgovinska pogajanja, ki sta jih vodila v zadnjem času avstrijski podkancelar inž. Winkler in madžarski minister za kmetijstvo Kallav, so se približala zaključku. Včeraj so se vršllj tudi podrobni razgovori s trgovinskim ministrom Fabinyijem o industrijskih carinskih postavkah. Podkancelar Winkler je posetil včeraj tudij madžarskega finančnega ministra dr. Imredvja. Včeraj popoldne in danes so se nadaljevala pogajanja v plenumu delegacij. Avstrijski ponkancelar Winkler je pozval zveznega kaneelarja dr. Dollfussa brzojavno, naj pride sa.m v Budimpešto, da omogoči pred zaključkom pogajanj rešitev še spornih vprašanj. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je dospel z avstrijskim ministrom za trgovino in pTomat dr. Jakoncikom davi v Pudimpešto ter se je nocoj vrnil na Dunaj. V zvezi s temi razgovori poroča današnji »Neues Wiener Journal« iz dobro poučenega vira, kakor zatrjuje, da ne gre samo za zaključitev navadne trgovinske pogodbe med Avstrijo in Madžarsko, temveč za ustvaritev gospodarskega bloka, ki bj obsegal približno 15 milijonov ljudi ter bi torej predstavljal tvorbo, ki bi imela gotovo več pomena kot pa. če bi si Madžarska in Avstrija stali ločeni druga napram drugi. Budimpešta, 20. nov. Tu in na Dunaju so se zaradi potovanja zveznega kaneelarja dr. Dollfussa in trgovinskega ministra dr. Jakonciga v Budimpešti razširile vesti, da gre za osnovanje carinske unije med Avstrijo m Madžarsko. Na merodaj-nih mestih demantirajo te vesti z vso odločnostjo in opozarjajo, da gre za kombinacijo brez vsake podlage. Pri pogajanjih se je namreč pokazala potreba razjasnitve nekaterih vprašanj, ki naj bi jih avstrijski zvezni kancelar fin trgovinski minister rešila osebno. V zvezi s tem poudarjajo, da so se v trgovinskih pogajanjih pojavile v zadnjem času tolike težkoče, da mislijo tudi zaradi zaključ;tve pogodb z drugimi državamj na povabilo resornih ministrov. Budimpešta, 20. nov. V političnih krogih so zbudile precejšnjo pozornost dunajske vesti, po katerih ima prihod avstrijskega podkancelarja Winklerja in kaneelarja dr. Dollfussa v Budimpešto namen, ustvariti dalakosežne gospodarske zveze med Avstrijo in Madžarsko. Po teh vesteh je prinesel ministrski predsednik Gombos iz Rima priporočilo Mussolinija, naj se sklenejo med Italijo, Madžarsko in Avstrijo posebni dogovori gospodarsko-političnega značaja. V tukajšnjih oficijel-nih krogih se označujejo te vesti kot netočne, sicer pa ne taje, da obstoja pri nekaterih merodajnih madžarskih činite-Ijih stremljenje za ustvaritev tesnejših zvez med omenjenimi tremi državami, vendar pa se ovire niso pojavile na strani Madžarske in tudi ne Italije, temveč v Avstriji, 'H' zaradi tvojih zvez z Nemčijo ni za tako tesnejše sodelovanje omenjenih treh držav, če je bila v pogajanjih med madžarsko vlado in podkance-larjem Winklerjem izrečena taka misel, se more smatrati kot povsem gotovo, da je zastopnik Avstrije moral označiti tako pobudo kot neaktualno. Potovanje zveznega kaneelarja dr. Dollfussa v Budimpešto se utemeljuje s tem, da se mora neobhodno priti jutri do zaključka in da je le prisotnost odločilnega avstrijskega činitelja primerna za pospeševanje poteka pogajanj. Reševanje nemške vladne krize Parlamentarne kombinacije. - Optimizem med hitlerjevci 1290 milijonov mark državnega primanjkljaja Berlin. 20. novemb-a. d. Po koncnovcljav-nih uradnih ugotovitvah izida zadnjih drža vnozborskih volitev se je število poslancev povečalo ?a 1 mandat na 584 Absolutna večina bo torej znašala 293. Novododeljeni mandat pripada centrumu, ki je tako na-rastel na 71 pos-ancev. V primeru s prvo ugotovitvijo imata sedaj centrum in bavarska l.juds-lednii rok za državne n?knpe in zbiranje žita šele 15. januarja. Prestopki proti novim odredbam se bodo kaznovali z zaplembo vseh žitnih zalog, z iizkliučitrviiio ;z komunistične stranke ter s hudim,i sodbami in zaporom. N» da'jnii odlok prenoveduie kmetom Kolhozov prodajo krompiria na javnih trsrh. preden se ne doseže k^ltčirta. ki je določena za oddajo v državne namene. Zveza avstrijskih in bavarskih klerikalcev Skrivnosten sestanek zastopnikov avstrijske krščansko-socialne stranke in bavarske Jjudske stranke Dunaj, 20. nov. V Safebur?m so se sestali včeraj vodftefi; avstrijske krščansko-soci-alne stranke z zastorTnik* bavarske Hudske stranske. Na čelu avstri^k^ nis^.ncev sta bila dr. DoHfuss ib;iisti. naj se sestavi mešana komisija, da ugotovi dejstva. Ponesrečen atentat na Herricta Pariz, 20. nov. g. Davi po 5. uri so pri Angersu na progi, po kateri se je vozil ministrski predsednik Herriot v Nantes, odkrili poizkus atentata z odstranitvijo tračnic. Vlak so še pravočasno ustavili. Nesreče ni bilo nobene. Po prvih ugotovitvah preiskave je eksplozija povzročila odstranitev tračnic pri In aram des Sur Loire. Detonacija je opozorila železniškega čuvaja, ki je takoj ustavil ves promet. Vlak s Her-riotom je imel zaradi tega dogodka nad eno uro zamude. Heriot je potoval v Nantes k 400 letnici združitve Bretagne s Francijo. Ako bi atentat uspel, ne bi zadel vlaka Her-riota, temveč osebni vlak, ki je vozil pred njim. Mnogo osebnosti je že čestitalo Her-riotu k srečni rešitvi. Napetost med Rumunijo in Italijo Bukarešta, 20. nov. g. Po časopisnih vesteh ni izključeno, da bo prišlo med Rumunijo in Italijo zaradj nekaterih gospodarskih ukrepov romunske vlade do diplomat. napotesto »Cuventul« piše o pritisku Italije na Rumunijo. Rumunski zunanji minister Titulescu bo imel prihodnje dni velik ekspoze o zunanji politiki, zlasti o rumunsko - ruskem razmerju. Debate o tem eks^ozeju se bodo udele-žlli najuglednejši voditelji opozicijskih strank, med njl-mj George Bratlanu in Duca. Verjetno je, da bo Gasenko v teku debate pojasnil stališče Va.jde Voevo-da glede na pogajanja o zakljiičitvi pogodbe o nenapadanju z Rusijo. Gotovo je, da bo Titulescu tudi očrtal razmerje Ru-muaije do drugih držav. Za interese občinskih uslužbencev Beograd, 20. nov. p. Glavni odibor zveze uslužbencev pri mestnih in kmečkih občinskih upravah je imel danes svoio sejo. Vodil jo je predsednik višji mag. svetnik Franio Govekar iz Ljubljane. Na seji so razpravljali o vprašanjih, ki jih je načel novi občinski zakon. Mariborski zastopnik Fr. Kramberger je podal obširen referat o položaju občinskih uslužbencev v naši državi in v inozemstvu. Na koncu seje. ki se je je udeležilo tudi ve5 narodnih poslancev, so sprejeli resolucijo, ki jo bodo predložili predsedniku vlade, notranjemu ministru. Narodni skupščini, senatu in skupščinskemu odboru za proučUev zakonskega načrta o občinah. V resoluciji zahtevajo naj se z zakonom uredi njihov položaj, določi eksistenčni minimum, po* trdijo občin ki uslužbenci na svojih sedanjih mestih, ustanovijo pri banskih upravah d;sciplinska sodišča, imenuje občinske namenščence, občinski odbor vsake posamezne občine, ustanovijo posebne šole za njihovo izobrazbo, nameščajo pri občinskih upravah tehnično iju strokovno izobražene osebe in drugo. Volitve v koroška kmetska zastopstva Nemški krščanski socialci proti slovenskim kmetom Lepi uspehi slovenskega kmetskega ljudstva Celovec, 20. nov. Danas so se vršiile po vsej Koroški volitve v kmetijske zborni-ce, okrajne in krajne kmetijske odbore. Ob koncu leta namreč preneha poslovanje deželnega kulturnega sveta, ki je bil v rokah Lamdfounda. Ta j& iziabil svojo moč v edini kimetiiiski zbornici v deželi za svoie politične namene, fci se ji ima zahvaliti tudi za svojo politično moč v deželi. Volilni boi je bil ostrejši nego pri drugih voiitvath. Omenjamo samo spopade med ipristaš; Landbunda in narodnimi socialisti •v VeMkovcu in Smohorju. Po«ebno težko stališče je imela Slovenska kmetska zveza. {Napadale a a jo vse stranke od skrajne desnice do skrafne levice Posebno srdito so napadli Kmetsko zvezo krščanski socialci. Iti so v svojih letakih, katere so poslali vsem slovenskim volilcem, trdili, da je krščansko-socsalnf Baiiermbund edina krščanska volilna skupina. Zaželenega uspeha nf90 dosegli, ker slovensko kmetsko ljudstvo ne zaupa ve? nemškim krščanskim socialcem, ampak samo kmetom iz svoSe sredine, ki so tudj v narodnem pogledu na njihov} strani. Inž. Schumv in ves nemški naciaonalni tisk je pozval nemške stranke, naj se na slovenskem ozemlju združijo, da bi lažje porazili domači slovenski avtohtoni živel). Vse to jim ni mnogo koristilo. Vsaka občina tvori svoj krajni kmetijski odbor, v katerega se po proporcu voli 6 mandatov. V okrajni kmetijski odbor ie vo!ii! sodn;fiski okraj Dober!avas 10. Smo-hor 12 Borov! i e 7. Celovec 12. Beliak 12, Pliberk 6 in Velikovec 12 mandatov. Slovenska kmetska zvendonu o raznih aktualnih zadevah ter je v svojem govoru izjavil med drugim: Zopet smo priče ene izmed teh »peklenskih« razorožiitvenih konferenc. Mnogoštevilne države žele našo vojsko oslabiti, toda ne pozabimo, da vzroki vojn nikakor niso oboroževanja, temveč politika, če se ozremo po Evropi, vidimo, da vodita dve državi očivjdno agresivno politiko. Prva je Rusija, druga pa je izjavila pred nekaj dnevi, da se hoče nanovo oborožiti Priporočati bi bilo treba, da bi se gospodje, kj se vozijo v ženevo, vedno dobro v Ev- ropi ozrli okoli sebe. se nato sestali in si rekli: »če želite resničen mir, potem opustimo vse to« Razorožitev je danps istega pomena kakor pozivanje k napadu. Berlin, 20. nov AA Kakor se doznava, so sov:etske vojaške oblasti nedavno prisostvovale v Oranienbaumu v finskem zalivu poizkusom z novimi žarki, ki ph je odkril neki nemški učenjak Baje imajo ti žarki tako moč, da lahko na daljavo ustavijo avtomo+iPe in pokončajo lopne plošče iz kakršnekoli kovine. Trgovinska pogajanja Francije in Nemčije Pariz, 20 novembra. AA Trgovinski minister Durant bo predložit parlamentu zakonski načrt o jiobijanju dumnlnga Trgovinska Pogajanja med Francijo in Nemčijo se prično jutrj v Berlinu. Zbor Trgovskega bolniškega In podpornega društva Na včerajšnjem ©L -sem zboru se je sklenilo povišanje mesečnega prispevka za višje dajatve na 30 Din Ljubljana, 20. novembra V veliki dvorani irgovskega doma se je daues dopoldne vršil letni oDcm zbor najstarejše in najvažnejše socialne ustanove trgovskih in drugih privatnih oamešcencev Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Glede na številno članstvo tega društva, ki gre v tisoče, ni bilo zanimanje za občni zbor tako, kakor bi to zahtevaia važnost ustanove Občni zbor je otvoril predsednik g. Klinar, ki je pozdravil predsednika društvene bolniške blagajne zborničnega tajnika dr. Ple.Ssa. predsednika Zveze društev privatnih' n.mešeencev g. Zemijiča m predsednika Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih ii m Avstrijskih uradu kov g. Vrančiča. Pred prehodom na dnevni red se je 73. pozdrave zahvalil predsednik bolniške bla» gaj ne dr. Pless, ki je med drugim omenil, da je društvo letos zaključilo važno etapo v svojem razvoju. Opozoril je tudi na prizadevanje privatnih nameščencev za spremembo zakona o zavarovanju delavcev, ki v sedanji oblki ne upošteva potreb in želj privatnih nameščencev kakor tudi za decentralizacijo zavarovanja. V tem sm slu je tudi uprava društvene bolniške blagajne na eni zadnjih sej postavila svoje zahteve v obliki resolucije. Izrazil je upanje, da nem bodo prihodnji meseci prinesli že konfh pa- obstojajo višje dajatve v doplačilu k stroškom za zdravljenje v II. razredu javnih bolnišn;c, in sicer za dobo 3* mesecev pri manj kakor enoletnem članstvu ;n za b mesecev pri več kakor enoletnem članstvu. Posebno važno pa je, da imajo pri višjem zavarovanju tudi svojci Članov pravico do zdravljenja v II. razredu za 4 tedne. Od S100 oskrbnih dni v bolnicah in sanatorijih je lani odpadlo nič manj £ sedanjega zakona o zavarovanju delavcev in v novem zakonu urediti zavarovanje nameščencev na poseben način, ki bi ustrezal potrebam in interesom nameščencev. Obstoječa 3 društva v naši državi naj dobijo popolno finančno in administrativno avtonomijo Kako potrebna je taka samouprava dokazuje dejstvo, da zahteva Osrednji urad za zav. delavcev v Zagrebu v smislu sedanjega pravilnika, da mora društvo prispevati za 1. 1930. in 1931. 225.000 Din k upravn m stroškom bolniške blagajne (eno četrtino), čeprav je poslovanje blagajne in društva docela ločeno. Ker so sedanji prostor; društva v Trgovskem domu le preveč oddaljeni od centra in neprimerni (v III nadstr.) je društvo v pogajanjih s Pokojninskim zavodom za na» meščence zaradi prostorov v pritličju nove palače v Gajevi ulici. Finančno stanje Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je bilo preteklo leto zaključeno s prebitkom od 1800 Din V bilanci za 1. 1931 je med žkfvam; glavna postavka novi sana-torij (3.028.000 Din) Med pasivami pa znaša dolg pri Pokojninskemu zavodu 2,677.000 Din, rezerva za kritje upravnih stroškov SUZOR-ja 113.000 in rezerva za kritje adaptacijskih stroškov sanatorija 245.000 Din. Dohodki so znašali lani 733.000 Din (od tega prispevki 725.00(0; od izdatkov v viš;ni 731.000 pa odpade 612.0C0 Din za bolniške stroške 59.000 /a upravne stroške in 60.000 Din za prispevek k rezervi za adaptacijo sa na torija. Na predlog g. Žemljica je občni zbor izrekel odborom absolutorij soglasno, nakar je predsednik g. Klinar podal poročilo o društvenem sanatoriju. Društveni sanatorij Zaradi prenapoinjenja javnih bolnišnic in drugih te koč se je društvo že pred leti ba-vilo z misijo, da svojim dlanem ured' moderen sanarorij Ta zamisel je bila letos uspešno realizirana Denarna sredstva za ureditev sanatorija je društvo dobilo v oblik posojila od Pokojn nskega zavoda; za to posojilo pa ie prevzela garancijo mestna ob5'na ljubljanska Po uspeli adaptaciji in notranji opremi bivše Slajmerjeve vile je društvo 24. septembra svečano otvo» rilo novi ©anatorij, ki je dobil ime po biv- šem lastniku stavbe, znamenitemu kirurgu in človekoljubu, prof. dr. Slajmerju. Sanatorij ima 30 postelj v 9 bolniških sobah. Oprema sanatorija je najmodernejša, zato je sanatorij privabil tudi že nečlane pri vatli ke, ki plačujejo v I. razredu 130 Din, v II. razredu pa 100 Din dnevno. Od otvoritve do 17. novembra se je zdravilo v sa-natoriju že 26 članov in 30 njihovih svojcev ter 26 privatnikov. Operacij je bilo izvršenih žc 78 in sta jiih izvršila predvsem šefzdravnik dr. KrsmariČ in dr. Svajger. Dohodki so zadovoljivi in krijejo vso režijo. Ne ostane pa mnogo za obrestova-nie in amortizacijo dolga, ki bo po porav* navi vseh računov narasel na 5 milijonov D n (stroški za nakup objekta, za adaptacijo in notranjo opremo znašajo 5,048.000 dinarjev). Povišanje prispevka za višje zavarovanje Ker bo treba dolg za ureditev sanatorija redno odplačevati, je nastaja potreba, da se poviša prispevvk za višje zavarovanje, ki znaša sedaj' le 20 Din mesečno. Zagrebško društvo »Merkur« pobira ta prispevek v višini 30 odo. 35 Din mesečno, ne nudi pa svojcem zavarovanih članov rjikakih ugodnosti Pred'og gre za tem, da se mesečni prspevek poviša na 30 Din. kar bi prineslo pri sedanjem članstvu na leto za 400.000 Din večji dohodek. Ta večji dohodek bi se porabilo za obrestovanje ln odnlačilo dolga Po kra ki razpravi, v katero so posegli gg Vranč;č Žemljic. Štih. Pavlin n drugi je obrni zboi predlog glede poviša lja pri-snevka soglasno spre'"el NTa pred'og gosp Vrančiča je zbor izrekel še zahvalo predsedniku g Klinarju in šefu zdravniku dr Kramariču za požrtvovalnost in zasluge v interesu nameščencev. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 20 nov Ves teden je lepo. v nedeljo pa se sfeisa. so godrnjali Ljubljančani Po pravici Saj je bilo v petek in v soboto 'epo solnčno. v nedeljo se je pa nebo zakrilo z gostimi oblaki Temperatura je z'ezla na ničlo. Zjutraj je bil po jarkih, lužah ln manjših ribnikih led Ljudje niso tvegati daljš'b izletov še Katarina in šmarna gora nista bili dobro obiskani Ponoldne se je mnosro ljud? pePalo v St Vid Tramvajska družba je pomnožila na tej progi vozove, kar ie ob nede!!ali vsekakor hvale vredno Tud< na Jež ci na Črnučah in v os'alj bližnii okolici Ljubliane je bilo ponoHne še precej živahno že je tu prava sezona kolin in novega dobrega »letos, njega« čez dan dosti prazne ulice so se r>roti večeru razerbale VeliVa izložbena okna naših trgovin so vsa v jesensk' pa-radi. zlasti na so se letos notruMe tvrdke. k; prodajajo iuračke Miklavž je zlasti na Mestnem treu razstavil sPa veliko izbiro. da so se veliki in mali zvečer, ko 'e bilo vse v »obratu«, kar trli pred izložbami Tud'1 kinematografi so imeli danes dober obisk, zlasti osvaja Bergnerjeva v Elitnem kinu Matici V dra.mi pa je bila predstava »Veselega vinograda« v soboto zvečer kakor tud>. nocoj — razprodana. Dnevna kronika v ostalem ne beleži posebno pretresljivih dogodkov Na policiji fo čez dan počivali tud'! v bolnici ne vedo povedati mnogo, pač je intervenirala v enem primeru reševalna postaja, ko je bila pozvana na pomoč na Tržaško cesto Na Viču tik pred cerkvijo je zjutraj avtomobil povozil in hudo poškodoval Tugomirja Klasinca, sina uradnika železniške direkcije Reševalni avto je ponesrečenega fanta, ki je bil ranjen na glavi, rokah in nogah ter je tudi dobil notranje poškodbe, prepeljal v bolnico. Naroda rt1«dališže DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 21 novembra: Gospa Inger. Red C. Torek, 22. novembra: Zaprto. Sreda 23. novembra: Strast pod bresti. Reč Sreda. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 21 novembra: Plesni večer Katje Delakove. Izven. Znižane cene. Torek, 22. novembra: Hlapec Jernej. Pxl E. Sreda, 23. novemlbra: Manon. Red D. KATJA DELA KOVA nastopi nocoj s popolnoma novim sporedom v ljubljanski operi. Odlična umetnica pleše na glasbo Graenerja, Chopina, Wolf-sohna, Llszta, Bottarija, Bortkiewicza, Korsakova, MusoTgskega, Griega ln Straussa. Pri klavirju je g. Gallatia. Osnutke za nove kostume je izdelal Ljubivoj Ravnikar, Katja Delakova je že na svojem prvem plesnem večeru, ki ga je imela v operi, dokazala, da je v svoji stroki prava umetnica Vzbudila je veliko zanimanje in žela soglasno pohvalo. Prepričani smo da bo drug1; njen umetniški večer uspel še eijajne^e, saj je res vreden vse pozornosti. Umetniški večer naših primorskih delavcev LJubljana, 20. novembra. V soboto zvečer se ""e v veliki dvorani Uniona vršila druga umetniška akademija delavskega prosvetnega podpornega društva »Tabora« — društva, v katerem se zbirajo predvsem mladi slovenski delavci iz Frimorja, da se umetniško in kulturno vzgajajo in da obenem izkušajo skrbeti za podporo najbednejših iz svoje srede, brezposelnim. Cisti dobiček akademije je namenjen opremi prenočišča za brezposelne, ki ga društvo gradi na Viču. Toda odziv občinstva je bil tako malomarno slab, da se je človek po pravici čudil, kako malo smisla za pošteno kulturno stremljenje in kako malo čuta medsebojne socialne odgovornosti je v naših ljudeh. Večer, ki naj bi med drugim služil zlasti kulturnemu zbližanju med našimi Primorci in domačim prebivalstvom, so obiskali skoro izključno samo primorski emigranti. Vendar pa je bil ves spored tako skrbno pripravljen in tako dostojno izvajan, da je bila vsa akademija na prav resni kulturni višini. Večer je otvoril mešani pevski zbor društva pod vodstvom g. Venturinija in ubrano zapel krasno Foersterjevo »Ljubica«. Za tem je sledila deklamacija Župančičevega »Razgovora« med materjo in otrokom o očetu, ki je šel na fronto. Zlasti mali dekla-riator je s svojim prednašanjem pokazal, da se skriva v njem resničen talent. Da bi se dalo večeru značaj Čim resnejše umetniške prireditve, je društvo naprosilo za sodelovanje tudi operna pevca g. Primožiča in go. Poličevo. Ga. Poličeva je ob spremlje-vanju opernega ravnatelja g. Poliča zapela pat pesmi in občinstvo jo je nagradilo z viharnim aplavzom in s cvetjem. Po uspelih d aklamacijah »Umrl je Jezus« od Karla Široka in »Slika z Adrije« o'd Iga Grudna, od katerih je zlasti prva vžgala s svojo umetniško lepo, pridušeno upornostjo, je g. Primožič zapel iz čajkovskega in Musorg-skega in je občinstvo tako razvnel, da je moral še dodati. Tudi njemu je bilo poklo-njeno cvetje. Pri klavirju ga je spremljal dirigent g. Neffat. Nekaj svojevrstnega so bile zborne recitacije, ki so jih izvajali člani »Tabora«. Ta moderna oblika proletar-slte odrske umetnosti je pri njih našla mnogo intimnega razumevanja in vse, kar so dali (Gradnikovo »Vitogoj« in »Molitev beguncev« ter Bajčeva »Pesem primorskih emigrantov«), je pri občinstvu doseglo velik uspeh. Za pevskim zborom, ki je z uspehom zapel zlasti Bajukovo »Devojka je ru-že brala« in pa Adamičevo »Prekmorsko pošto«, so nastopile mar doline, najprej solo, potem 30 članski zbor. Igralci so dokazali, da se glasba v društvu goji z intenzivno skrbnostjo. Po efektni, skrbno naštudirani deklamaciji Kosovelove »Kdo je hodil« je na koncu sledila živa slika o današnjem življenju naših Primorcev in o slutnji njihove bodočnosti, spremljana po recitaciji in mandolinah. Prizor je izzval vihar navdušenega odobravanja. V vsem so mladi, nadebudni Primorci dali lep, umetniško, kulturno in nacioralno dostojen večer. Pri TRGANJU v ZOBEH in GLAVF navadno priporočajo masažo za masažo Stolpnic« Din 14.— Oj:a# r<~ pod S. Br 25.89;V-12 Zaradi zemlje je ubil dva brata Jajce, 20. nov. V vasi Slatini pri Jajcu se je zgodil strašen zločin, ki je zahteval dve . Tir'nI žrtvi. Tomo Tomičič, tamošnji vaščan, je dobil nedavno od države kos zemljišča Da bi mogel to zemljo v redu obdelovati, je bilo treba Iztrebiti drevje, ki je raslo na njej. Vse to delo je moral opravljati sani jn je zelo hitel, da bi ga opravil še ob lepem vremenu in očiščeno zem jo posejal z oz: mi no. Poleg Tomičičeve zemlje je zemljišče bratov Milana in Radoslava Stoiiča iz iste vas. Oba brata sta prav tako morala oč.stiti svojo zemljo grmovja, pa sta pri tem delu opazila, da je Tomičič, ko je sekai drevje in priprarvlja! svojo zei.Vio. zašel malo predaleč na njuno zemljišče. Razume se da sta brata takoj nahrullla Tomičiča. Nastal je srdit prepir, ki se je kmalu razvil v pretep. Med pretepom pa je razburjeni Tomičič zgrabil za sekiro in z enim zamahom odsekal glavo m!a'šemu bratu Milanu Ko je starejš1 brat Radoslav, oče štirih malih otrok, videl strašen zločin, se je pognal proti Tomičiču. a ta je še njega udaril s sekiro in ga usmrtil. Ko sta 'ežata oba brata mrtva na tleh, se je Tom:č'č mirno vsedel poleg mrtvecev in si prižgal cigareto. Tako je sedel nekaj časa. dokler ga ni začela peči vest. Naposled pa se je odločil, da se prijavi oblastvom, Dvignil se je in se napotil v Donji Vakuf, kjer je najbMžja orožniška postaja. Ko je Tomičič pr.spel v Donji Vakuf, je obiskal najprej neko gostilno, v kateri je bil takrat slučajno tudi komandir orožn.ške postaje Gostilničar, ki je dobro poznal Tomičiča, se je čudil, da je ta prišel na delovni dan v Vakuf, kar sicer nI njegova navada, pa ga je vprašal, kaj ga je privedlo v tem neprimernem času k njemu. Na to vprašanje je ostal Tomičič miren in ravnodušen. Ko je izpll naročeno žganje, je naročil še merico in omenil, da je v njegovi vasi nekaj mrtvvb Na te besede je postal orožnik pozoren in je začel Tomičiča lzpraševat^ kaj se je zgodilo Tom.čič je začel brez velikega razburjenja pripovedovati, kako in zaka,- je ubil brata Milana in Radoslava Stoiiča .n da je prišel v Vakuf, da se prijavi oblastvom Komandir je seveda nato aretiral morilca, ga zaslišal in naposled odvedel v Travnik, kjer ga je izročil sodišču. Zbor narodnih železničarjev Na lepo obiskanem shodu v Mariboru so narodni železničarji razpravljali o svojih stanovskih zadevah Maribor, 20. novembra. Danes dopoldne je sklicala mariborska podružnica cdruženja jugosiovenskih narodnih žeiezn.tarjev in brouarjev v veliki dvoiani Narodnega doma javen shod, katerega so se v častnem štev.iu udeležili narodni železničarji in deiavci Shod, Li se je takoj v začetku pretvoril v slovesno manifestacijo narodnih železničarjev, je otvoril podružnični predsednik g. Rudolf Tumpej. Bil je to mogočen /--bor in izraz stanovske zavesti, ki združuje strnjene vrste 35.000 železničarjev. Po uvodnih besedah je predsednik gosp. Tumpej posebej pozdravil člane centralne uprave, delegate oblastnega odbora in druge. V kratkih in jedrnatih besedah je nato predsednik predočil hud položaj. Obrazložil jc namen zborovanja ki naj utrdi medsebojne vezi nacionalnih železničarjev, ter je podal besedo kot prvemu govorn ku centralnemu predsedniku g. Nikoli Gjuriču. Klene so bile predsednikove besede, s katerimi si jc namah pridobil vse navzo-čne. Že od začetka je bi! njegov govor prekinjen z gromkim odobravanjem in ploskanjem saj je bil nek-.i; res u ne vsega dosedanjega delovanja nacionalnih železničnr-jev Z navdušen m: besedrmi je nadalje vzpodbuja: tovariše k stanovski zavesti in pozival, naj se z delom -n voljo oklenejo udruženja Obljubil je da se bo še naprej boril za njih korsti. zlasti pa za delavstvo, kateremu tnora biti zagotovljen življenjski minimum. H koncu je tudi povedal, da ni na programu novo znižanje mesečnih prejemkov m da tudi ni govora o kaki redukciji. Nato se je U besedi og'a?il tajnik, višji kontrolor g Jože Simončič. Pokazal je v pravi luči delo in prizadevanje udruženja, ki se bon za ublažitev hudega položaja nacionalnih že!ezn;čarjev kar so navzočni z zadovoljstvom vzeli na znanje. Za njim je izpregovonl delegat zagrebškega ob astrega odbora g. Sabe'ak. V svo» i;h t-Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker na.^io odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Objave Zitfadi velikega zanimanja ljubljanskega občinstva, se je Svengali odločil prirediti danes ob 9. še en večer v veliki dvorani hotela Uniona z zelo obširnim jn popolnoma izpremenienim programom. Ta nastop obeta biti še mnogo zanimivejši in zabavnejši od prvega, ko so vsi obiskovalci izrazili s pogostim spontanim aplavzom svoje . izredno zadovoljstvo in se čudili neverjetni eksperimentalni zmožnosti g. Sven-gali.ia v telepatiji, sugestiji in jasnovidnosti. Da so nad vse ugodne kritike svetovnega časopisja popolnoma objektivne, je Svengali do-kazal in se jim pridružujemo tudi mi. Jutri v torek bo prva produkcija gojencev drž. koriservatorija. Nastopijo gojenci iz violinskega oddelka prof Ivančiea, Rupla in Slalsa, dalje iz klavirskega oddelka prof Janka Ravnika in prof. Smale-švajgerjeve ter iz solopevskega oddelka ravnatelja Hubada jn pTof Foedransper-gove Natančni program se bo dobil v torek popoldne od pol 1. ure dalje v veži Filharmoničnega poslopja. Začetek produkcije točno ob 18. v dvorani Fllharmo-nične družbe. Spored stane 2 Din. Aktualno predavanje. Zveza jngos!ow venskih hranilnic v Ljubljani priredi jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti predavanje o denarni krizj ter pumenu in potrebi varčevanja. Občinstvo vseh slojev se k temu predavanju vljudno vabi. Kakšna je bila priprava za literarni večer naših žan? Na poročilo o večeru »Manora slovenskih književni«« &mo prejeli: Posebna doputaci j a našega društva je naprosiia prosvetno >b'ust, i prif.oro-<•• oaisk večera višjim .azredom srednjih šol. Odposlale smo osemnajst vabil ravnateljstvom srednjih šol. Opozorile smo na prireditev z dopisi šest ženskih organizacij. Povabile smo sorodstvo umrlih književnic, obvestile smo s posebnim; dopisi 50 žen iz literarnih krogov, ki so v stiku z našim društvom Vabile smo uredništva našega časopisja in ženskih revij. Opozorile smo cenjeno javnost s petimi noticami v dnevnikih. Kolikor sj spomi-Diamo, prireditelji podobnih večerov tudi našega društva še nikdar niso drugače zorili na tako prireditev. Ni denarja za drago propasando, s:cer nam T-a J.anjka sodelavcev, ki bi iz idealizma žrtvovali truda in časa, da pomagajo sličnim prireditvam do popolnega uspeha, Belo-modra knjižnica. Pri ljndeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _•_ VSAK NAROČNIK »JUTRA« ie zavarovan za Ift.ftOft tfinarlev! + Po dolg? moke polni bolezni, ki jo ie prenašal z junaškim samozatajevanjem, nas je danes v starosti 50 !et, p eviden s svetimi zakramenti zapustil za vedno naš nad vse dobri soprog, oče, brat, svak, stric, zet, gospod . iin. Vaciav Prorazil lekarnar v Konjicah Umrl je 20. novembra 1932 ob 12. ort Pogreb bo v torek, dne 22. novembra 1932 popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala v nad-župnijski cerkvi v Konjicah v sredo, dne 23. novembra ob 8. uri zjutraj. KONJICE, dne 20. novembra 1932. Žalujoči ostali. . aajžll e £ Zbor Trgovskega bolniškem s m ipociooiriisfisi društva Na včerajšnjem oLiem zbora se je sklenilo povišanje mesečnega prispevka za višje dajatve na 30 Din Ljubljana, 20. novembra. V veliki dvorani lrgovskega doma se je daues dopoldne vršil letni oocni zbor najstarejše in najvažnejše socialne ustanove trgovskih in drugih privatnih namešcencev Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Glede na številno članstvo tega društva, ki gre v tisoče, ni bilo zanimanje za občni zbor tako, kakor bi to zahtevaia važnost ustanove Občni zbor je otvoril predsednik g. Kli-nar, ki je pozdravil predsednika društvene bolniške blagajne zborničnega tajnika dr. Plessa, predsednika Zveze društev privatnih' nmeščencev g. Žemljica in predsednika Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih ki mrustrijskih uradu Lov g. Vrančiča. Pri d prehodom na dnevni red se je za pozdrave zahvalil predsednik bolniške b'a; gajne dr, Pless, ki je med drug.m omenil, ela je društvo letos zaključilo važno etapo v svojem razvoju. Op-ozoril je tudi na prizadevanje privatnih namešcencev za spremembo zakona o zavarovanju delavcev, ki v sedanji oblici nc upošteva potreb in želj privatnih nameščencev kakor tudi za decentralizacijo zavarovanja. V tem sm slu je tudi uprava društvene bolniške blagajne na eni zadnjih .sej postavila svoje zahteve v obliki resolucije. Izrazi! je upanje, da nan bodo prihodnji meseci prinesli žc konkretne ukrepe. Za pozdrave sta če nadalje zahva-bila predsednik Zveze društev privatnih ,ia-meVencev g. Žemljic in predsednik Zveze bančnih uradnikov g Vrančič. Delovanje društva Obširno poslovno poročilo je podal predsednik g. Kiinar, ki je najprej cmenii, da je bil občm /bor preložen na november, ker je društvo hotelo pred občnim zborom do-b t> nekaj statističnih podatkov o poslovanju novega sanatorija »Šlajmarjevega do= ma« zaradi do.očitve društvenega prispevka za prihodnje leto. Uvedba višjega zavarovanja je naša že v prvem letu širok odmev. Danes je že skoro polovica članov društvene bolniške blagajne priglašena za višje zavarovanje. Navzlic težkim gospodarskim razmeram društvo ni izgubilo na članih in se je stanje celo nekoliko dvignilo. Po najnovejših podatkih šteje društvena bolniška blagajna 5913 članov, od teh pa je 3200 prijavljenih za višje zavarovanje. Društvu je uspelo ohraniti ravnovesje med predpisanimi prispevki in dajatvami, pri tem pa je nudilo članom vse, Kar je bilo možno v okviru predpisov Predp s prispevkov za višje zavarovanje od 20 Din mesečno je dosegel lam 725.200 Din. Dclo-daiaici in nameščenci dokaj redno plačujejo mesečne. premije in je bilo za leti 1930. in 1931. potrebno odpisati le 15.000 neizterljivih prispevkov Redno plačevanje pa je tudi v interesu zavarovancev ker prestane pravici člana za višje dajatve, če je z mesečno pri in jo v zastarku za 3 mesece Po dru* štvenih pravnih pa-obstojajo višje dajatve v di»plačilu k stroškom za zdravljenje v II. razredu javnih bolnišn;c, in sicer za dobo 3' mesecev pri manj kakor enoletnem članstvu :n za 6 mesecev pri več kakor enoletnem članstvu. Posebno važno pa ie, da imajo pri višjem zavarovanju tudi svojci Članov pravico do zdravljenja v II. razredu za 4 trdne. Od S100 oskrbnih dni v bolnicah in sanatorijih je lani odpadlo nič manj kakor 2S93 oskrbnih dni na svojce članov. Na prispevkih k operacijskim in zdravniškm stroškom je društvo lani plačalo 90.000 Din Društvo je bilo glede reorganizacije obstoječega sistema bo niško-nezgodnega zavarovanja v stalnih stikih s sorodnima organizacijama »Trgovali;e Omlad ne« v Beogradu in »Merkurjem« v Zagrebu Glede na priprave za izpremembo veljavnega sta* tuta privatno društvenih blagajn jc društvo v soglasju z ostal-ma dvema društvoma zavzelo načelno stališče da je treba pristopiti k popolni reviz ji sedanjega zakona o zavarovanju delavcev in v novem zakonu urediti zavarovanie namc-ščencev na poseben način, ki bi ustrezal potrebam m interesom nameščencev. Obstoječa 3 društva v naši državi naj dobijo popolno finančno in administrativno avtonomijo Kako potrebna je taka samouprava dokazuje dejstvo, da zahteva Osrednji urad za zav. delavcev v Zagrebu v smislu sedanjega pravilnika, da mora društvo prispevati za i. 1930. in 1931. 225.0C0 Din k upravn m stroškom bolniške blagajne (eno četrt mo), čeprav je poslovanje blagajne in društva docela ločeno. Ker so sedanji prostor; društva v Trgovskem domu le preveč oddaljeni od centra in neprimerni i oblak, Temperatura je zVzla na ničlo. Zjutraj je bil po jarkih lužab in manjših ribnikih led Ljudje niso tvegali daljšli izletov še Katarina in šmarna gora nista bili dobro obiskani Popoldne se je rnnoso ljud' pel:alo v št Vid Tramvajska družba je pomnožila na tej progi vozove, kar ie r>b nedePab vsekakor hvalo vredno Tud! na Jež ci na Črnučah in v os'alj bližnii okolici Ljubliane je bilo ponoldne še precej živahno že je tu prava sezona kolin l.n novega dobrega s le t oš. njega« čez dan dosti pralne ulice so se proti večeru raze'bale Veliva izložbena okna naših trgovin so vsa v jesensk' paradi. zlasti na so se letos potru-1'ile tvnl-ke. ki prodajajo isračke Miklavž je zlasti na Mestnem trsm razstavil si'3 veliko izbiro. da se veliki in mali zvečer, ko ;e bHo vse v »obratu«, kar trli pred izložbami Tud'l kinematografi so imeli danes dober obisk, zlasti osvaja Bergnerjeva v Elitnem kinu Matici V drami pa je bila rredstava »Veselega vinograda«; v sobo to zvečer kakor tud. nocoj — razprodana. Dnevna kronika v ostalem ne beleži posebno pretresljivih dogodkov Na policiji £0 čez dan počivali tudi v bolnici ne ve. do povedati mnogo, pač je intervenirala v enem primeru reševalna postaja, ko je bila pozvana na pomoč na Tržaško cesto Na Viču tik pred ecrkvijo je zjutraj avtomobil povozil in hudo poškodoval Tu somi rja Klasinca, sina uradnika železniške direkcije Reševalni avto je ponesrečenega fanta, ki je bil ranjen na glavi, rokah in nogah ter je tudi dobil notranje poškodbe, prepeljal v bolnico. DRAMA Začetek cb 20. Ponedeljek, 21 novembra: Gospa Inger. Red C. Torek, 22. novembra: Zaprto. Sreda 23. novembra: Strast pod bresti. Reč Sreda. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 21 novembra: Plesni večer Katje Delakove. Izven. Znižane cene. Torek, 22. novembra: Hlapec Jernej. P-d B. Sreda, 23. novembra: Manon. Red D. KATJA DELAKOVA nastopi nocoj s popolnoma novim sporedom v ljubljanski operi. Odlična umetnica pleše na glasbo Graenerja, Chopina, Wolf-sohna, Llszta, Bottarija, Bortkiewicza, Korsakova, MusoTgskega, Griega in Straussa Pri klavirju je g. Gallatia. Osnutke za nove kostume je i-zdeial Ljubivoj Ravnikar. Katja Delakova je že na svojem prvem plesnem večeru, ki ga je imela v operi, dokazala, da je v svoji stroki prava umetnica Vzbudila je veliko zanimanje in žela soglasno pohvalo. Prepričani smo da bo drugi; njen umetniški večer uspel še sijajnega, gaj je res vreden vse pozornosti. Umetniški večer naših primorskih delavcev Ljubljana, 20. novembra. V soboto zvečer se "'e v veliki dvorani Uniona vršila druga umetniška akademija delavskega prosvetnega podpornega društva >Tabora« — druživa, v katerem se zbirajo predvsem mladi slovenski delavci iz Primorja, da se umetniško in kulturno vzgajajo in da obenem izkušajo skrbeti za podporo najbednejših iz svoje srede, brezposelnim. Cisti dobiček akademije je namenjen opremi prenočišča za brezposelne, ki ga društvo gradi na Viču. Toda odziv občinstva je bil tako malomarno slab, da se je človek po pravici čudil, kako malo smisla za pošteno kulturno stremljenje in kako malo čuta medsebojne socialne odgovornosti je v naših ljudeh. Večer, ki naj bi med drugim služil zlasti kulturnemu zbližanju med našimi Primorci in domačim prebivalstvom, so obiskali skoro izključno samo primorski emigranti. Vendar pa je bil ves spored tako skrbno pripravljen in tako dostojno izvajan, da je bila vsa akademija na prav resni kulturni višini. Večer je otvoril mešani pevski zbor društva pod vodstvom g. Venturinija in ubrano zapol krasno Foersterjevo »Ljubica«. Za tem je sledila deklamacija Župančičevega Razgovora« med materjo in otrokom o očetu, ki je šel na fronto. Zlasti mali dekla-riator je s svojim prednašanjem pokazal, da se skriva v njem resničen talent. Da bi se dalo večeru značaj čim resnejše umetniške prireditve, je društvo naprosilo za sodelovanje tudi operna pevca g. Primožiča in go. Poličevo. Ga. Poličeva je ob spremlje-vanju opernega ravnatelja g. Poliča zapela pet pesmi iu občinstvo jo je nagradilo z viharnim aplavzom in s cvetjem. Po uspelih d aklamacijah »Umrl je Jezus« od Karla široka in »Slika z Adrije« o'd Iga Grudna, od katerih je zlasti prva vžgala s svojo umetniško lepo, pridušeno upornostjo, je g. Primožič zapel iz čajkovskega in Musorg-skega in je občinstvo tako razvnel, da je moral še dodati. Tudi njemu je bilo poklo-njeno cvetje. Pri klavirju ga je spremljal dirigent g. Neffat. Nekaj svojevrstnega so bile zborne recitacije, ki so jih izvajali člani »Tabora«. Ta moderna oblika proletar-ske odrske umetnosti je pri njih našla mnogo intimnega razumevanja in vse, kar so dali (Gradnikovo »Vitogoj« in »Molitev beguncev« ter Bajčeva »Pesem primorskih emigrantov«), je pri občinstvu doseglo velik uspeh. Za pevskim zborom, ki je z uspehom zapel zlasti Bajukovo »Devojka je ru-že brala« in pa Adamičevo »Prekmorsko pošto«, so nastopile mar doline, najprej solo, potem 30 članski zbor. Igralci so dokazali, da se glasba v društvu goji z intenzivno skrbnostjo. Po efektni, skrbno naštudirani deklamaciji Kosovelove »Kdo je hodil« je na koncu sledila živa slika o današnjem življenju naših Primorcev in o slutnji njihove bodočnosti, spremljana po recitaciji in mandolinah. Prizor je izzval vihar navdušenega cdobravanja. V vsem so mladi, nadebudni Primorci dali lep, umetniško, kulturno in nacionalno dostojen večer. Pri TRGANJU v ZOBEH in GLAV? navadno priporočajo masažo za masažo ČLG5 Steklenica Din U.— Og:a* r<~ pod S. Br 25.8«.'32 Zaradi zemlje je ubil dva brata Jajce, 20. nov. V vasi Slatini pri Jajcu se je zgodil strašen zločin, ki je zahteval dve . -nr'nl žrtvi. Tomo Tomlčič, tamošnji vaščan, je dobil nedavno od države kos zemljišča. I)a bi mogel to zemljo v rodu obdelovati, je bilo treba Iztrebiti drevje, ki je raslo na njej Vse to delo je moral opravljati sani jn je zelo hitel, da bi ga opravil še ob lepem vremenu in očiščeno zem'jo posejal z ozimlno. Poleg Tomičičeve zemlje je zemljišče bratov Milana in Radoslava Stoliča iz iste vas. Oba brata sta prav tako morala oč.stitj svojo zemljo grmovja, pa sta pri tem delu opazila, da je Tomlčič, ko je seka^ Irevje in priprarvlja! svojo z^i.V.io. zašel malo predaleč na njuno zemljišče. Razume se da sta brata takoj nahrullla Tomičiča Nastal je srdit prepir, ki se je temalu razvil v pretep. Med pretepom pa je razburjen,' Tomičič zgrabil za sekiro in z enim zamahom odsekal glavo m!a'šemu bratu Milanu Ko je starejš: brat Radoslav, oče štirih malih otrok, videl strašen zločin, se je pognal protj Tomičiču. a ta je še njega udaril s sekiro in ga usmrtil. Ko sta ležaia oba brata mj-tva na tleh, se je Tom:č:č mirno vsedel poleg mrtvecev in si prižgal cigareto Tako je sedel nekaj časa, dokler ga ni začela peči vest. Naposled pa se je odločil, da se prijavi oblastvom. Dvignil se je in se napotil v Don ji Vakuf, kjer je najbMija orožniška pos.aja. Ko je Tomičič pr.spel v Don ji Vakuf, je obiskal najprej neko gostilno, v kateri je bil takrat slučajno tudi komandir orožn.ške postaje Gostilničar, ki je dobro poznal Tomičiča, se je čudil, da je ta prišel na delovni dan v Vakuf, kar sicer ni njegova navada, pa ga je vprašal, kaj ga je privedlo v tem neprimernem času k njemu. Na to vprašanje je ostal Tomlčič miren in ravnodušen. Ko je izpil naročeno žganje, je naročil še merico in omenil, da je v njegovi vasi nekaj mrtvvh Na te (besede je postal orožnik pozoren ln je začel Tomičiča izpraševat-, kaj se je zgodilo Tomičič je začel brez velikega raz-} burjenja pripovedovati, kako in zaka; je ubil brata Milana jn Radoslava Stoiiča ;n da je prišel v Vakuf, da se prijavi oblastvom Komandir je seveda nato aretiral morilca, ga zaslišal in naposled odvede! v Travnik, kjer ga je izročil sodišču. Zbor narodnih železničarjev Na lepo obiskanem shodu v Mariboru so narodni železničarji razpravljali o svojih stanovskih zadevah Maribor, 20. novembra. Danes dopoldne je sklicala mariborska podružnica udruženja jugosiovenskih narodnih žeiezn.carjev in brouarjev v veliki dvoiani Narodnega doma javen shod. katerega so sc v častnem štev.iu udeležili narodni železničarj. m deiavci Shod, ki se je takoj v začetku pretvori, v slovesa« manifestacijo narodnih železničarjev, je otvoril podružnični predsednik g. Rudolf Tumpej. Bil je to mogočen /bor in izraz stanovske zavesti, ki združuje strnjene vrste 35.000 železničarjev. Po uvodnih besedah je predsednik gosp. Tunipcj posebej pozdravil čIhtic centralne uprave, delegate oblastnega odbora in druge. V kratkih in jedrnatih besedah je nato predsednik predočil hud položaj. Obrazložil jc namen zborovanja ki naj utrdi medsebojne vezi nacionalnih železničarjev, ter je podal besedo kot prvemu govorn ku centralnemu predsedniku g. N .koli Gjuriču. Klene so bile predsednikove besede, s katerimi si jc namah pridobil vse nav/o-čne. Ze od začetka je bi! njegov govor prekinjen z gromkim odobravanjem in ploskanjem saj je bil nek-.i; res ume vsega dosedanjega delovanja tuicionalnih železničarjev Z navdušen m. besedrmi je nadalje vzpodbujal tovariše k stanovski zavest- in pozival, naj se z delom m voljo oklenejo udruženja Obljubil je da se bo še naprej boril za njih korsti. zlasti pa za delavstvo, kateremu mora biti zagotovljen življenjski minimum. H koncu je tudi povedal, da ni na programu novo znižanje mesečnih prejemkov m da tudi m govora o kak; redukciji. Nato se je k besedi og'a?il tajnik, višji kontrolor g .lože Simončič. Pokazal je v pravi luči delo in prizadevanje udruženja, ki se bon za ublažitev hudi-ga položaja nacionalnih že!ezn;čarjev kar so navzočni z zadovoljstvom vzeli na znanje. Za njim je izpregovonl delegat zagrebškega ob astrega odbora g. Sabe'ak. V svo* i;h t'mperampnvih izvajanjih je dotaknil vsega kar je želja naših železničarjev, in je poziva! na složno delo Razgali! pa je tud rovarjenje -nternicionalnih železni-čir.iev. k; s svojim1 razkosan mi organizacijami zaradi na^protuiočih si nazorov re morejo uspeti N?g-ašal je da je za jugo-slovenske žele fvča rje nacionalno vprašanje rešeno in da je njih nadaljnja borba !e borba za kruh. V imenu subotiškega ob'astncga odbora je pozdravi! vse navzočne g. Josip Hasa.jn, v imenu sarajevske g Dcrviš Dedič, v imenu beograjske g Kulenovič. ki je podčrtal važnost današnjega zborovanja in se zelo laskavo izrazil o discipliniranosti mar bor-skih železničarjev Nato je v imenu ljubljanskega odbora govori! g. Alojzij Rotar. V svojem lea natem govoru sc jc spom njal rojstva udruženja 'n podčrtal trpljenje ki so ga prestali narodn železničarji pod Avstrijo in v hudih prevratnih dneh Orisal je racionalno, strokovno, socialno in kulturno delo udruženja in pozval navzočne k kožnemu delu za dosego svojih pravic O hudem položaju železniškega delavca ;n o delavskih zakon h so poročali g. Velner iz Maribora, g Jankičevič iz Beograda g. Koprive iz Ljubljane iu g. Može iz Maribora Vsi so zahtevali uveljavljenje novega delavskega praviinka. ki naj omogoči delavcu dostojno življenje Naposled je bi'a sprejeta obširna reso« lucija, ki iz nje posnemamo nekaj važnejših točk: Resolucija zahteva, da se železničarjem izplačajo določene dolžne delavske raslke iz leta 1923-24. vsaj v polovičnem iznosu, cla se tako delavski železničarji rešijo iz hudega položaja Dalje predlaga resolucija izpreimmbo zakona o državnem prometnem osebju izpremembo de'avskega praven ka po osTJ'i-u. katerega je s"cje?asno predložilo udruženje in izpremembo praviln ka glede službene obleke Določijo naj se za-dostn krediti za sezonsko delo V kurilnicah naj se zopet uvede aktivno delo Delavcem naj se priznajo vsa dosedanja službena leta Progovnim delavcem, ki upravljajo službo izven svojega dcmicilnega mesta, naj se prizna potnina. De.avcem. ki opravljajo nočno službo, naj se prizna nočna doklada. Upokojenci naj uživajo iste vozne ugod* nosti kakor aktivni uslužbenci Lepo uspelo zborovanje je j&oključil pred« sednik g. Tumpej, k' se je še enkrat toplo zahvalil vsem. zlasti p3 centralni upravi. Pri obTedeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh. slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče ko7.arče'r r.aravne Franz Jose-fnve« grenčice. V zdravniški praksi se > Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker na^io odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Objave Zi^adi velikega zanimanja ljubljanskega občinstva, se ie Svengali odločil prirediti danes ob 9. še en večer v veliki dvorani hotela Uniona z zelo obširnim jn popolnoma izpremeriienim programom. Ta nastop obeta bit: še mnogo zanimivejši in zabavnejši od prvega, ko so vsi obiskovalci izrazili s pogostim spontaiiii.ni aplavzom svoje izredno zadovoljstvo in se čudili neverjetni eksperimentalni zmožnosti g. Sven-ga!i.ja v telepatiji, sugestiji in jasnovidnosti. Da so nad vse ugodne kritike svetovnega časopisja popolnoma objektivne, je Svengali dokazal in se ji.m pridružujemo tudi mi. Jutri v torek bo prva produkcija gojencev drž. konservatorija. Nastopijo gojenci iz violinskega oddelka prof Ivančiča, Rupla in Slalsa, dalje iz klavirskega oddelka prof Janka Ravnika in prof-, šmakv švajgerjeve ter iz solopevskega oddelka ravnatelja Hubada jn prof Foedransper-gove Natančni program se bo dobil v torek popoldne od po) 1. ure dalje v veži Filharmoničnega poslopja. Začetek produkcije točno ob 18. v dvorani Fllliarmo-nične družbe. Sporod stane 2 Din. Aktualno predavanje. Zveza jiigoslo^ venskih hranilnic v Ljubljani priredi jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti predavanje o denarni krizj ter pomenu in potrebi varčevanja. Občinstvo vseb slojev se A temu predavanju vljudno vabi. Kakšna je bila priprava za literarni večer naših žen? Na poročilo o večeru »Manom slovenskih književnie«- &mo prejeli: Posebna dcputaclja našega društva je naprosila pr«JSV^f.no >b'ast, -i prir-f.T>-<•• ooisk večera višjim .azrr d-om srednjih šol. Odposlala smo osemnajst vabil ravnateljstvom srednjih šol. Opozorile smo na prireditev z dopisi šest ženskih organizacij. Povabile smo sorodstvo umrlih književnic, obvestile smo s posebnimi dopisi 50 žen iz literarnih krogov, ki so v stiku z našim društvom Vabile smo uredništva našega časopisja ;n ženskih revij. Opozorile smo cenjeno javnost s petimi noticami v dnevnikih. Kolikor se spominjamo, prireditelji podobnih večerov tudi našega društva še nikdar niso drugače opozorili na tako prireditev. Ni denarja za drago propasanlo, s cer nam j.anjka sodelavcev, ki bi iz idealizma žrtvovali t.ruda in časa, da pomagajo sličnim prireditvam do popolnega uspehi. Belo-modra knjižnica. Pri Ijndeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. VSAK NAROČNIK »JUTRA« fe zavarovan za tft.OOfi cfinarlev! ■i" Po dolgi mnk? polni bolezni, ki jo ie prenašal z junaškim samozatajevanjem. nas je danes v starosti 50 let, p eviden s svetimi zakramenti zapustil za vedno naš nad vse dobri soprog, oče, brat, svak, stric, zet, gospod VacSav Prorazil lekarnar v Konjicah Umrl je 20. novembra 1932 ob 12. urL Pogreb bo v torek, dne 22. novembra 1932 popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala v nad-župnijski cerkvi v Konjicah v sredo, dne 23. novembra ob 8. uri zjutraj. KONJICE, dne 20. novembra 1932. Žalujoči ostali. Italijanske utrdbe na naši meji Priprave naših sosedov — Ne za obrambo, temveč za napad Beograd. 2U. novembra. »Jutro« jc preteki nedeljo objavilo nekatere podatke o velik.ii fort''f:'kac:.isk.'ri delih Ita'"anov ob i'.ijtoslovsi.sk: meji. Današnje »Vreme« prinaša o *em še nasled.nje zanimive podrobnost; od svojega poročevalca iz Trsta. ?,nako kakor že'e otok Lastovo napraviti za svojo najmočnejšo pomorska bazo. Nc smemo pozabiti, da rm ie pri tem bila izključno pred očmi ofenziva, napad, in nikakor ne samo obramba. Elektrifikacija velikih sklaubu. I3okanici.il in slednjič pri Miki. Vse 'c utrdbe so oborožene s topovi največjega kalibra. Takisto so vse utrdbe medse-bo;no zvezane z rovi. Razen tega ie blia napravljena trojna žična ograja okrog celotnega zadarskega območja. V vseh utrdbah Zadra bo celotno nameščenih okrog 150 topov. Z montira rajem topov so že pričeli. Tak'sto ie utrjeno tudi ogromno skladišče miinici;e ne da;eč od Musapstana. Sk.lad'šče :e urejeno na najmodernejši način. Ves pogon se vrši s pomočjo elektrike. Vse te priprave vršijo izključno delavci iz južne Italije, k; so pod stalnim nadzorstvom fašistične milice. Chn delavci dovršijo dnevno de'o, niso svobodni m ne inoreio priti v mesto. 0'o d o: o pustu morajo od;ti v b;.-r; ke. okreg katerih so postavljene straže. Kogar pa slučajno ujamejo, če se ie oddal; il cd barak, ga neusmiljeno kaznujejo. Otok Lastovo — glavna pomorskn napadalna baza Rszen teh utrjevanj v Zadru, katerega hoče Italija pretvoriti v pravcato vojaški; taborišče, se vrše velika vojaška dela tud; :u otoku Lastovu. kjer se ureja baza z;s podmornice in hidroplane. Urejenih jc že več hangarjev v skalovju ob sami obali. Za vsak primer hoče Italija pretvoriti Lastovo v svojo močno pomorsko bazo na Jadranu. Vzporedno s temi delu v Zadru ično odobravanje. še zanimivejša je bila naslednja točka: vaje članov na drogu. Zopet smo imeli priliko občudovati sadove sistematične sokolske vzgoje, resnega in napornega vežbanja člani, ki so nastopili v popolnoma belih dresih in jih je bilo devet, so najtežje teoke na drogu izvajali z neverjetno lahkoto, izredno prožno in elegantno. Riskantni veletoči, raznožke, salte in odskoki so se vrstili drug za dragim. Vsako točko je občinstvo nagradilo s priznanjem in topi m aplavzom. Slovenski vokalni kvintet je nato čuv-stveno zapei tri pesmice Ferda Juvanca, Antona Foersterja in Jereba; pokazal je zopet izvrstno tehniko m uvežbanost. Ko so ob frenetičnem apiavzu izzveneli zadnji akordi, je nastopilo osem naraščajni-kov. Sam: krepki fanje. harmonično razvita miš;časta telesa. Zopet strumen nastop, sijajno izvajanje dokaj težk h, idejno bogatih vaj. Zares. Sokol I. je na tej akademiji znova dokazal, da se v njegovih vrstah dela vztrajno dela. Nastop.l je mešani zbor Ljubljanskega Zvona pod vodstvom svojega popularnega pevovodje Zorka Prelovca. Zapel ie Ferda Juvanca nežni »Izgubljeni cvet« m Jurja Flajšmana »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«. Zbor je dokazal, da je vedno na odlični višini, zato je bil deležen nedeljenega priznanja s strani občinstva. Člani so nato na konju izvajali prav težke vaje. 9 član c v rdečih oblekcah pa ritmične proste vaje. Podale so jih izredno graciozno, ena vaja se je prelivala v drugo. Bil je to zelo učinkovit nastop. Spored je izpopolnil orkester, ki je z ver-vo podal Zajčevo uverturo »Gramčarji«. Nato je nastopil ženski naraščaj z ljubkimi vajami z žogicami. Posrečena kombinacija. vseskez mikavne vaje. Nastopilo je osem naraščajnic v prikupnih dresih, še enkrat so nastopili člani, to pot z efektnimi prostimi vajami in sledila je zaključna slika — krasna alegorija — v kateri so nastopili vsi oddelki. A>egor ja je simbolično prikazovala, da Sokol krepi duha in telo. da se v njegovih vrstah zbirajo vsi sloji in stanovi. Krasno uspelo akadem jo, ka je od nje občinstvo z zadovoljstvom odhajalo, je zaključil orkester, ki je zaigral Kalinovo »Staro gardo«. Zbor društvenih načelnikov in načelnic LŽ na Taboru Daincs dopoldne se je vršil na Taboru zbor društvenih načelnikov in načelnic, katerega je sklicalo načelrrštvo ljubljanske sokolske župe. Udele-žba je bila prav lepa, od 73 edinič se jih je udeležilo 50. Zbor je vodil! župni načelnik br. Lojze Vrbovec, ki je po pozdravu prešel takoj na dnevni red. Tajnik ŽTO br. Janko Kocmur je prečita! poročilo zadnjega zbora društvenih načelnikov, ki ie bi'lo soglasno odobreno. Zupni načelnik ie nato podal izčrpno poroč lo o dosedanjem tehničnem delu v ž>u.pi, ki je bilo posvečeno predvsem proslavi lOOIet-nicc Tyrševega rojstva v dneh 4. in 5. junija v Ljubljani z izvrstno uspelim župrvm zletom. Mesec dri kasneje pa je župa sodelovala v prav častnem števiiu na IX. vsesokolskem zietu v Pragi. V avgustu so se vršile župne izbirne tekme v odbojki, v septembru pokraiinske izbirne tekme in slednjič 25. septembra se ie župa udeležila savezmh tekem v odbojki, kjer so si naraščainice pribori-le I. mesto, člani in članice pa II. mesto. Za vzgojo dobrih pred-njakov in prednjačx sta se vršila dva prednjaška tečaja, ki bosta gotovo mnogo pripomogla do uspešnega tehničnega dela v društvih in četah. Naposled ie br. načelnik pozval vse prisotne k čim intenzivnejšemu delu v društvih, posebno glede na pokrajinski zlet. ki bo drugo leto v Ljubljani v proslavo 70retnice Sokolstva na slovanskem jugu. Da bo tehnično delo v žuni boli uspešno, še bo župa razdelila r a okrožja in ie bilo soglasno sklenjeno, da pošljejo društva in čete pismene predloge ž upr, emu načelstvu. Program dela za bodoče bo naslednji: temeljita priprava za pokrajinski zlet ln medzletne tekme v Ljubljani, kjer mora b -ti župa nad vse častno zastopana. Sokolski tabor v Tacnu dne 25. maja 1933 v proslavo v žmarskega tahora leta 1869. bo obvezen za vsa ljubljanska in okoliška društva, po-poildne pa javna telovadba v št Vidu. Smučarski tečaj se bo vršil v planinah, nato pa župne smučarske tekme, če bo«1o snežne in vremenske prilike količkaii u-god-ikan koncert slovitega belgijskega kvarteta. Bolj elabo pa je bilo obiskano tlcdališč", v katerem so dainli premijero amen.ški> burke »Moje dete« Dcnes dopoldne pa je proslavilo v polni dvorani Uniona ra prav pr -srčen način in z izbranim sporedom dr.is štvo za podpiranje revn;h učencev lOleruico svojega plemenitega :n požrtvovalnega delovanja. Na Koroški cesti bi se bila sinoči skoro zgodila huda nesreča. Z veliko brzino 181ctni zidanji vajenec Fran Danko pri-vozil s kolesom pred Vigecovo gostilno, kjer je izkušal prekoračiti cesto kTošniar Mate Malenae. Vajenec se je zaletel vanj m ga podrl. Krošnja r je dobil občutne po= škodbe na hrbtu, raztresla pa se mu jp tudi vsa krošnje in več predmetov se je razbilo. Posredovati je moral stražnik, ki je dosegel mirno poravnavo, ko je vajenec obljubil, da bo poravnal nastalo tfcodo. Posredovanje policije na je bilo potrebno tudi v treh večjih gostilniških pretepih Okrog 18. ure so sinoči poklicali stražnika v Ulico ob brodu, kjer si je končal življenje 52-letni upokojeni železničar Simon > Jančar, ki se je obesil v svoji drvarnic:. Našla ga je Ivana Velcova, Li je sklicala sosede in obvestila o dogodku policijo. Sosedje so prerezali vrv, sneli obešenca in ga izkušali obuditi v življenje z umetnim :!.-barijem, vendar je bilo vse njihovo pnz.-i« devanie zaman. Policijski zdravnik dr. Zor-jan je mogel ugotoviti le .tnrt ter je odredil prevoz trupla v mrtvašnico na Pobrsžju. Pravi vzrok Jančarjevega obupnega dejanja ni znan. Po izpovedi prič jc bil Jr.nčar maio pred samomorom vinjen Ktfcor kažejo okoinosti. si je vzel življenje zaradi neozdravljive bolezni. Na reševalni postaji sta si poiskala včeraj prvo pomoč 471ct.ai delavec MarSo Bs-b':č in njegov 211etni brat Lojze, ki sta oba hudo poškodovana na glavi, rokih in ostalih delih telesa Poškodbe sta dobila pri nekem pretepu. Prav tako se je zgladila ivi postaji l^letna Marija Tcmentova iz Zlato-ličja na Dravskem polju, ki se je pri de'it z nožem nevarno urezala v levo roko ter dobila močno krvaven je. Reševalci so m o« raii posredova'i v še dveh drugih primerih. V bolnišnico so pripeljali 29Ietraega Josipa Kocijana od Sv. Marjete na Dravskem polju. ki si je pri delu zlomil desno nad\akr, in 91etnega šolarja Ivan^ Štefančiča. ki je tako nesrečna padel, da si je zlomil levico. Jaroslav Hašek: Trgovina s saharinom Osebe, ki o njih govori ta zgodba, so v resnici živele in bo njihova usoda brez dvoma vzbudila v čitatelju globoko sočutje in potrtost. Vsekakor pa je avtor iskreno stremel za tem, da jih nariše kolikor moči pravične ia resnicoljubno. Zakon od leta 1899., ki je prepovedal trgovanje s saharinom, je hkratu zbudil k življenju nov poklic: rodil je tajno trgovanje in tihotapsko prevažanje saharina. Te in enake zločine so ocenjevali prav tako, kakor očetomore, veleizdaje, požige in detomore. Toda tisti, ki so se lotili pravkar omenjene obrti, se podvzetih mar niso čisto nič bali. Njihovo število je nene-homa raslo in ko je vzplamtel požar svetovne vojne, so stopili na dan s trdnim namenom, osladiti s saharinom življenje po vsej Češki Ta namen so tudi izvajali do poslednjih možnosti. Sladkarije — kakor n. pr. kavino torto »Mokka« — so izdel^ali iz koruzne moke, praženih želodov in saharina. Soda vičarji so sledili svoje napitke s saharinom in niihcv primer so posnemali tovarnarji likerjev. Saharin je zelo uspešno pronical tudi v kavarne. Koščki sladkorja, ki so jih do tedaj dajali hkratu s kavo, so izginili, marsikateri kavarnar si je drznil celo trditi, da sla-di Lavo kar v kuhinji — med tem ko se kuha. To so bila rentabilna podjetja. Kilogram saharina je stal v Švici 8 frankov in pol, na Češkem pa so ga med vojno prodajali po tri tisoč kron. Špekulanti so rasli ko gobe po dežju. Najuglednejši ljudje so se bavili s saharinom. Politiki, učenjaki, umetniki in najimenitnejše osebnosti, vse se je pečalo z njim. Usoda je namenila sladkorju nešteto sovragov. V to zaroto proti sladkorju so bili zapleteni najraznovrstnejši sloji. Zarotniki so se srečavali na ulici in si z lahkim stiskom roke, s komaj vidno kretnjo in namigavanjem sporočali tajna poročila o saharinu. O nikomer, niti o najbolj poštenih osebah, ni bilo moči z gotovostjo trditi, da se omejujejo na kuoovanje saharina, ne ga bi ga tudi prodajali * Tiste dni je nekoč gosnod Auer po naključju srečal gospoda Wenziga. -Franc,« je dejal slednji, »nekaj ti moram povedati. Doma imam prvovrsten saharin, šeststokrat slaiši je od sladkorja. V originalnih zavojih. — šti- risto kron kilogram. Reči moram, da je zares elegantno pakeriran.« Auer je izjavil, da švicarske firme, ki bi prodajale tak saharin, vobče ne pozna in da se mu zdi zelo malo verjetno, da bi bil saharin tako strašno sladak. s Franc,« je navdušeno nadaljeval Wenzig, »častna beseda, ne lažem. Tj ti je saharin! Nikdar nisi videl, kaj podobnega! Kemično čist! Izkratka: pojdi z menoj in dam ti na poizkušnjo dva zavojčka, osminko kilograma ima vsak.« Auer se je hotel prepričati o kakovosti. »Ne nori, Franc,« je vzkipel Wenzig, »tisti, ki mi je prodal ta saharin, me je opozoril, da ne smem zavojev odpreti. Tako sladek saharin kaj lahko na zraku vpije vlago in se pokvari. Mimo tega je že itak kemično preiskan.« In Auer se je odpravil v Smychov, kjer je prodal en zavojček znanemu slaščičarju, ki je izdeloval iz gumiarabika, saharina in rdeče pese malinina karamele. Ko se je vračal, je srečal sodavicarja, ki mu ie bil nedavno potožil, da so mu usahnili viri saharina. Bil je sila vesel in takoj vzel en zavoj s prioom-bo, da bo sčasoma Dokunil celo partijo. Ko se je Auer vrnil k Wcrzieru. mu je ta sT>oročil. da je pravkar preiel novo pošib'atev saharina in da sa ima zdaj v rezervi celih deset kilogramov. V treh dneh je Auer prodal en zavoj nekemu kavarnarju. Ta je nato pripeljal še izdelovalca medenih kolačkov, ki se je takisto zanimal za čudežni saharin. Ta je Auerja dalje priporočil nekemu fabrikantu bonbonov, ki se je bavil z mislijo, kako bi se dalo izdelovati bonbone iz krompirjevih olupkov in saharina. Auer je vsem in vsakemu ponovil, kar mu je bil dejal Wenzig: »To je najslaši saharin na svetu in j3 mimo tega še kemično preiskan.« Peti dan po tem, odkar je pričel kup-čevati s saharinom, so ga zbudili 9trašni udarci po vratih. Tekel je cdpret in v sobo je privihral sodavičar: »Poslušajte,« je zakričal, »s svojim saharinom ste me uničili! To ni saharin marveč soda, sol in raztolčen sladkor. Verjel sem vam, da je šeststokrat slajši od sladkorja in zdaj mi preostane le še eno — utopiti se. Vsul sem vašo žlindro v moje sadne esence, zdaj pa mi vsi kupci nosijo robo nazaj in kolnejo da me je kar groza. Uničili ste me.« Auer ie izjavil, da se temu poročilu zelo čudi. zakaj saharin ie kemično ore-iritušen in šeststokrat slaiši od sladkorja. Sodavičar pa je narobe trdil, da ta saharin ne daie prav nobene slad-kobe. marveč vodo samo greni. V dokaz svojim besedam je prinesel seboj steklenico limonade in steklenico pokalice. V resnici je imelo oboje okus morske vode. To je strašen nesporazum,« je zastokal Auer. »Pojdiva naglo h gospodu, ki mi je bil prodal ta saharin.« Odpravila sta se k Wenzigu. Spotoma je sodavičar nenehoma ponavljal, da je uničen. »Poslušaj,« je Auer dejal TVenzigu brez posebnih uvodov, »ukaži, naj skuhajo črno kavo. Rad bi ugotovil sestavo tvojega saharina. Po mojem mnenju sestoji iz grenke Glauberjeve soli, sode, gip?a in bog vedi iz česa še.« »To je nemogoče, Franc, zavoja ni moči odpreti, če pa ravno želiš preizkusiti njegovo kvaliteto, potem moram pač žrtvovati osminko.« Skuhal je črno kavo in izkazalo se je, da je neoslajena kava dvakrat slajša od one, v katero je vrgel nekaj koščkov tega saharina, ki je šeststokrat slajši od sladkorja. »Priznaj,« je dejal Auer, »priznaj, da si slepar.« Wenzig pa je trdil, da ni o kvalitetah saharina vedel prav nič in da ga je io-bil od nekega solidnega trgovca s Petrovega trga, ki ima ravno, zdaj v zalogi novih netnaist kilogramov. Sodavičar je med pogovorom ležal r.a divanu in neprestano ponavljal: DOGODKI PO ŠIRNEM Pisateljeva zvijača Senzacija s knjigo »Mož, ki ste ga ubili V Stocfkhotmu je izšel pred kratkim roman z naslovom »Mož, ki ste ga ubili«. Kritika ga je sprejela z velikim priznanjem. Avtor mladi švedski novinar Gustav Ericikon, je baje pred nekoliko meseci v Parizu izvršil samomor im je knjiga izšla po prizadevanju nekega njegovega prijatelja. Sedaj pa se je izkazalo, da je Ericson ždv in da je spravil v svet vest o svojem samomoru samo zato, da bi svojemu romanu napravil nekaj reklame. Ta trik mu je pomagal, da ie Švedski založnik tem rajši prevzel izdajo knjige. Ker pa je pisateljev prijatelj dejal, da mora koočmo pogodbo po-dipisati z Ericsomovo vdovo v Parizu neko go. Dorothy Footee-novo ia ni nihče vedel, da bi bil Ericson »Uničen sem, vzamejo mi koncesijo!« Poprosila sta Wenziga, naj gre z njima k tistemu solidnemu trgovcu na Petrov trg. Wenzig je res šel in vlekel seboj poln kovčeg preostalega saharina. Na stopnišču so srečali peka, ka-varnarja in izdelovalca medenih kolačkov, poleg teh pa še vse tiste, ki jim je bal Auer zadnje dni prodal svoj saharin. Vsi so bili razburjeni. Malinina karamela je bila še najbolj podobna lepilu. Medeni kolački so bili podobni testu in grenki, kakor kako odvajalno sredstvo. Tudi kavarnarjev položaj je bil vse prej ko zavidanja vreden: odpeljati so ga hoteli v norišnico, ker je skušal trditi, da je tisto dvakrat grenko kavo osladil že v kuhinji. Vsi so zahtevali povračilo izgube in se priključili skupnemu pohodu. Ko so prišli h trgovcu na Petrovem trgu, je prvi izpregovoril Wenzig: »Prijatelj, tu imaš vzemi nazaj... Opeharil si nas vse skupaj. Črno kavo s tem saharinom pa si odslej kar sam kuhaj...« Ponovna preizkušnja saharina je dognala, da njegova sestava predstavlja po svoji vsebini nekaj neverjetnega. »Gospoda,« je dejal trgovec in plfu-val grenko kavo na vse strani. »Res je, toda jaz nisem kriv. Prepričan sem bil, da je to saharin in da ima za seboj poročen, najmanj pa njegovi starši, »o se obroifi na švedski konzulat v Parizu in se je iz/kazalo, da je vse skupaj finta. Daro-thy Pocčsenava dejansko živi in je hči neke častnice damske Armade spasa, poro-čena pa je z nekim ameriškim novinarjem. Obenem so dognali, da je Ericsson nepoboljšljiv bohemien, ki je ljudem zagodel že marsikatero podotomo. Nihče pa ne ve, kje se mudi ta čas. Njegov trik pa je imel na vsak način uspeh in ljudje se kar trgajo za njegovo knjigo. Tucfci njegovi starši in sorodniki, ki jih je bila zadefla vest o njegovem samomoru kakor strela z jasnega (sestra mu je celo otooiela), so se potolažili. temeljito kemično analizo. V zalogi imam še pet kilogramov, dobil sem jih pa od Oskarja iz Vršovic«. In vsi skupaj so se odpravili k Oskarju. Oskar jih je zelo prijazno sprejel in dejal: »Po vsej priliki ste prišli še po kilogram saharina ? Morda celo po več ? Imam ga še osem kilogramov.« Ko je izvedel, da je prav za prav goljuf, se je Oskar na široko zakrohotal in izjavil: »Najbrže so vas res opeharili. Kar se mene tiče, sem dobil saharin od nekega soboslikarja, ki stanuje tamle za vogalom. Pojdite k njemu. Sila nervozen človek je, morda se bomo še zabavali.« In ni lagal. Ko so vrgli soboslikarju njegov saharin pred noge je ves besen zavpil: »Gospoda, tega saharina imam še za šest tisoč kron. Znorel bom! Dobil sem ga od nekega črkostavca. Pokažem mu, temu goljufu in sleparju!« Črkostavec je sprejel procesijo sila skromno. Mirno je poslušal soboslikar-jevo^ preklinjanje in zmerjanje, ki se je končalo s trditvijo, da je slepar in tat in da ga bo treba posaditi v luknjo. »Slišite,« je razsajal soboslikar, »sami ste si natisnili tiste lepe zavitke, sami, da veste! In zdaj nam boste lepo Francoski šofer Paul Boutelet Iz Rouena je 7. novembra 1918 vozil v avtomobilu na francosko fronto nemško odposlanstvo za mir, generala Winterfelda in sedanjega državnega tajnika Erzbergerja. Prodajanje deklet v Južno Ameriko Mansei'!t1«vtt>lTTOve jame v Speziji V zalivu italijanske vojne luke Spezij« se je te dni z velikim hrupom udri« slovita Bvronova jama. Angleški romantični pes* nik je to jemo obiskal 1. 1822 v spremstvu pesnika Schelleva Pesnika sta plavala od nasprotnega nabrežja v Sv. Terenzu do pristanišča Spezie in sta odkrila jamo. ki je navdihnila Byrona za pesnitev »Otok«. Udarjanje valov ob skale je v stoletih tako razžrlo skalovje, da se je zdaj jama zrušila sama od sebe v morje. Živalska valuta Cirkus Czaja, ki je nedavno gostoval v Budimpešti, je osta.1 mestni Blagajni dol* žan 25.000 ptirgo. Ker pa ravnateljstvo ni j razpolagalo 6 tolilko gotovino, je ponudilo j mestu v plačilo svoje ukročene zveri, med j drugim leve, opice, bele medvede in tudi enega volka. Mesto je ponudbo sprejelo in živali so že v budim peštansikem živalskem vrtu. Poloni največje tvrdke za pšenico v Ameriki Največja ameriška tvrdka za trgovanje s pšenico Priče v Texasu je napovedala polom. Priče ima samo v Texasu 22.000 aerov zemlje in je pridelal vsako leto 31 in pol milijona bušlov pšeničmega zrnja. Letošnjo setev pa je uničil zgodnji mraz, tako da je dalo letino samo 3000 aerov. To dejstvo je spravilo velefirmo v kon-kurz. podpisali izjavo, da nam vso škodo v j najkrajšem času povrnete.« »Tisto pa, tisto, podpišem vse, kar želite,« je pripomnil črkostavec, »toda opozarjam vas, da sem kupil saharin pri komisionarju Jelineku. Ne vem, kje možakar stanuje, le to vem, da ga je moči najti vsak dan po obedu v kavarni »Arko«. Odpravili so se k Jelineku in ga poklicali iz kavarne. Ta je najprej zajezil potok kletvic, ki se je vsul iz sobosli-karjevih ust, nato pa mirno izjavil: »Vem, da je ta saharin ponarejen. £e včeraj sta me zaradi tega oklufutala neki slaščičar in neki lekarnar, ki sta ga kupila pri meni. Ce nameravate tudi vi isto, tedaj vas prosim, pojdSmo v kako vežo, da ne bo javnega škandala. Toda prepričani bodite, da nisem jaz ftriv. Saharin sem dobil od Herla iz Žižkova«. »Dobro,« je odvrnil soboslikar, »pojdimo k Herlu. In gorje mu!« Vrata jim je odprl elegantno oblečen gospod in jih prosil, naj počakajo v predsobju. Soba da še ni pospravljena, je dejal. Ko pa je med prisotnimi opazil Wenziga, jih je takoj povabil v sobo. »S čim Vam morem post reči, gospoda?« je prijazno vprašal. »Sedite, prosim«. »Goepod,« je pričel soboslikar, »vi ste Pobegli zločinci z Guyane Iz kaznilnice Saint Martin v Francoski Guyani je pobegnilo pred kratkim 15 kaz-nencev. Med njirni je tudi George Dav. ki je bil 1. 1927 obsojen na dosmrtno ječo. Panika v tramvaja V Rmu se je primerila te dni nenavadna nesreča. Na stojišču nekega voza cestne železnice se je vnel filmski kolač, ki ga je nesel sluga nekega kina drugam na posodo. Ljudje so se silno vstrašili eksplozije in so v strahu za življenje Ln kožo razbili šipe cestne železnice ter poskakali iz vagona. Otok na potovanju Hidrografski zavod v San Diegu je ugotovil. da vagabundira po svetovnih morjih otok. ki so ga zadnjič videli 1300 milj južno od Srvi Diega. Kapitani ladij so že večkrat poročali o tem potujočrm otoku, pa jim ni hote! nihče verjeti. Zdaj je končno ugotovljeno, da znaša razsežnost tega otoškega klateža 2 četvorna km. Na otoku ra-sejo približno 6 m visoka drevesa. Kobilice na Kanarskih otokih Iz Las Palmasa poročajo, da so priletele ia Kanarske otoke kobilice v gostih rojih. Prebivalstvo otokov je brez moči pro.*i njim. Poslanci zahtevajo od parlamenta 100.000 peset kredita, ki se bo porabil deloma kot podnora za uničevanje kobilic, de'oma kot odškodnina kmetom, ki so jim kobilice uničile vse pridelke. Eksplozija razgnala hišo V Varšavi so v neki pivovarniški hiši plini razgnali klet, nad katero je stanovalo mnogo siromašnih strank. Hiša se je popolnoma porušila. Pri tem je bilo 19 oseb ubitih in mnogo ranjenih Baš me cenimo najvišje Ovomaltine za časa no- , ' sečnosti ali ko dojimo otroka. Uživajoče | I goljuf, vi ste slepar, vi ste lump? Okradli ste nas.« »Gospoda,« je mirno odvrnil Herl, obnašajte se, kakor se to spodobi, zakaj v moji hiši ste. Da, osleparil sem vas. Jaz sem dal ta saharin v promet in to čisto odkrito priznam.« »Vi ste goljuf... Slepar. Lump..« »Gospoda,« je še zmerom mirno nadaljeval Herl, »omenil sem vam že, da ste v moji hiši in da se morate zato vesti dostojno. Prav rad vam priznam, da sem jaz fabriciral ta saharin. Nu, kaj hočete, osleparil sem vas, pa mir besedi! Vsak se preživlja, kakor ve in zna. Meni pa je slučajno šinila v glavo ta prelepa misel. Če hočete me lahko ovadite, toda kašo. ki sem jo skuhal, bomo jedli vsi skupaj. Jaz pa bom tudi naprej prodajal za saharin vse, kar se mi bo zdelo in zljubilo. Ce kdo izmed vas trdi, da je v mojem saharinu gips, tedaj ima popolnoma prav. V mojem saharinu boste našli tudi sol in apno. Izkratka, v njem boste našli vse, kar mi je slučajno prišlo pod roko. Od danes naprej nameravam primešati še kredo, o čemer vas blagohotno obveščam. Nič več se nimamo pomeniti. Samo gospoda Wenziga prosim, naj malce počaka tukaj, — poznam ga kot poštenega človeka. Vse druge gospode pa prosim, da odidejo. Prav nič časa nimam, še danes Angleški pisatelj John Galsworthy avtor »Forsytesaga«, ki je dobil letošnjo Noblovo literarno nagrado. Lov za tatovi po strehah V centru Dunaja so te dni ponoči vlomili neznani storilci v blagajniški oddelek neke kuhinje. Tatvino je odkrila bla-gajničaika zjutraj. Vlomilci so odresli dve železni ročni blagajni, tretjo pa so izpraznili na mestu vloma. Ko je prišla polici.:a v hišo, kjer je bila izvršena -atvina. so bili storilci še v poslopju. Videči, da nimajo nobenega izhoda, so zbežali na streho. Stražniki so jih začeli poditi z alarmnimi streli. Dva so s tem zadržali in aretirali. Preiskava je dokazala, da so bili vlomilci vso noč pred vlomom v hiši. ffilederne ptabee v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pn S I f t G damska in moška konfekcija Ljubljana. Prešernova ulica 7 Politični umor v Španski Gvineji Iz Bate v Španski Gvineji poročajo, da je neki ondotm domačin-narpanik ustrelil generalnega guvernerja španske Gvineje Sestoa, ki je prispel v Bato, da po nalogu madridske vlade zamenja sedanjega nad-komisarja v Maroku. Umor ima po vsej priliki politično ozadje. Oblasti so zauka-zale najstrožjo preiskavo. Trčenje ladij na reki sv. Lovrenca »Alaunia«, parnik Cunardove družba, ki je vozil 250 potnikov, je te dni trčil ? ladjo »Duchess of Richmond«, last dru/be Canadian-Pacific. Katastrofa se je ornne-rila v gosti megli na reki sv. Lovrenca 20 milj pod Quebecom. »Alaunia« je bila pri trčenju tako poškodovana, da so jo morali potegniti v plitvino. ženske Ovomaltine zagotovimo detetu njegovo najboljšo hrano, materino mleko. moram odposlati precejšnjo partijo saharina. Ujeli ste se in menim, da ne boste imeli nič proti temu, če se ujamejo še drugi.« Ta nepričakovani preokret jih je presenetil. Soboslikar je hotel nekaj ugovarjati, pa se je že znašei pred vrati Ostali so odšli prostovoljno. Samo Wenzig je ostal pri Herlu. Herl mu je ponudil cigareto in po kratkem molku izpregovoril: »Vi ste poštenjak, lahko bi delala skupaj. Nočem, da bi imeli izgubo, zato vam dam namestu desetih kilogramov mojega saharina pol kile pravega. S tem bo vaša izguba znašala le še tri tisoč kron Izvolite še eno cigareto?« In Wenzig mu je vrnil deset kil njegovega saharina, ter prejel zanj pol kilograma pravega v originalnem zavoju. Poln temnih slutenj je Wenzie sklenil doma preizkusiti ta novi saharin, ki mu ga je bil dal Herl. In res, saharin ni bil saharin, marveč kreda. Ko je Wenzig spet srečal Herla in ga pošteno oštel, mu je ta mirno odgovoril: »Izpremenite zakon od leta 1899, ki prepoveduje prodajo saharina, pa vam dam častno besedo, da se bom lotil drugega poklica...« K 300 letnici rojstva filozofa Spinoze Filozofova rojstna hiša v Amsterdamu, na desni portret Spinoze, ki je bil rojen dne 34. novembra 1632. Ves kuituni svet se bo spominjal rojstnega dne moža, ki je s svojim duhom izredno obogatil filozofijo. Katastrofalen vrtinec na Kubi X. . K Otok Kubo je zadnje dni opustošil katastrofalni vrtinec, ki je divjal z brzino 200 km na uro. Katastrofa je zahtevala nad 2500 ljudskih žrtev. Zgoraj: Havana, prestolnica Kube, spodaj obmorska pokrajina na Kubi SVETU Šofer premirja i i i i Plini za solzenje proti avtomobilskim tatovom Lastniki avtomobilov v velikih mestih so začeli z uspehom uporabljati proti tatovom vozil pline za solzenje, ki se avtomaično sprožijo in prisilijo tatu, da zapusti ukradeno vozilo Prvi nastop Rapida v podsa vezni ligi Zaslužena zmaga Primor ja — Odlična obrambna igra Rapida, ki b0 se marsikateremu klubu delal preglavice — V zagrebškem prvenstvu se je Viktorija izkazala z zmago nad Gradjanskim Ljubljana, dne 20. nov. Zaradi Svobodine odpovedi v zadnjem lWu »e je aanašnji domači prvenstveni spored skrčil ua eno samo tekmo, in to na tekmo Primorje : Rapid. Rapid je v Ljubljani pustil obe točki. Sicer po zaslugi, toda v stilu, ki daje upravičene nade, da z Rapl-dom nismo dobili v naš prvi razred outslderja. Ostale štiri tekme bo r prihodnjih nedeljah igralo moštvo doma v Mariboru in ni izključeno, da bo povzročilo še marsikatero zmedo prvenstveni tablici. Primorju se ni posrečil ndarec minule nedelje. V še kolikor toliko zadovoljivi igri je v dveh minutah prvega polčasa postavilo rezultat in z njim, vsaj začasno, zlezlo na prvo mesto jesenskega prvenstva. Poslej se bo o tem odločalo brez njegove udeležbe, vredno pa je vsekakor ugotoviti, da so črno-belj edino moštvo, ki še n; utrpelo poraza. Ti blica izgleda sedaj tako-le : Primorje 5 2 3 0 11: : 6 7 Ilirija t 2 1 1 15: : S 5 železničar 4 2 1 1 10: 11 5 Maribor 4 2 0 2 13: : 9 4 Svoboda 4 0 1 3 4: 17 1 Rapid 10 0 1 0: 2 — Primorje : Rapid 2:0 (2:0) Za tekmo je bilo ugodno vreme, samo tla so bila malo opolzka, kar nj močno vp valo na igro. Ali občinstva le ni bilo toliko. kolikor bi ga po važnosti tekme pru naprav moralo biti. Primorje: Stare — Svetic, Hassl — So-čftn. Slamič, Pišek II — Jug, Erman, Lute, Jcv.U'. Uršič Rapid: Herman — Barlovič, Flack — Fd kar, Se-iffert, Gomol — Heller, Venko, Ba :rael, Hardinka, Pischo?. I'r i mor je je torej nastopilo v is t j postiti*5, kakor proti Mariboru. Ne da se pa reč-i da bi bilo moštvo tudi predvedlo šgrn v istem stihi. Prav lepo in koristno je moštvo zaigralo le v začetnih fazah igre, tedaj je tud-i v dveh bliskovite izvede y h potezah doseglo končni re-zultat, po te,m je, ka kor bi odrezal, ponehala vsa energija t!a do konca prvega polča.sa Lahko se tudi ugotovi, da je bilo moštvo do polčasa bolj v defenzivi, kakor pa v napadu, vsaj je imel ta del igre precej besede tudi Rnpid. Drugi polčas je potekel sk ro izključno ob neprestanih napadalnih akcijah črno-belih, tako da se lahko poudari premoč domačih v polju, vendar so se vsi napori končavali pri iaborno razpoloženi Rapidovj obrambi. Pri tem je tudi treba omeniti, da je Rapid drugI pol-čal igral samo z desetimi možmi. V splošnem je bilo moštvo Prlmorja precej 'zenačeno. tako da ni mogoče koga posebno pohvaliti ali pograjati. Le naj-močne.š. igralec ;'e bil Stare, ki sprva dolgo ni imel nikake-ga posla, ki je pa tekom razvoja dogodkov pozneje večkrat orav usnešno posegel vmes Branilski par je mnogokrat samo »plaval*. Svetic je bil zopet piecej šibek. Hassl sicer ni mnogo si'-rurnejši, pač pa obema manjka odbojnega ndarea tudi v čistih položajih. V hal-f;h je bil polnovreden samo Slamič, le v doda anju se ne more znebiti stare hibe. Oba stranska krilca sta pa bila dokaj pod svojo nedeljsko formo, pred rsv defenzivi, posebno če se upošteva, da ie R: : "-a. ki je bil najboljši mož na polju, potem vratarja Hermana, ki je bil v skrajnih momentih siguren oslon in steber obrambe, in končno srednjega krilca feifferta, sicer malo ostrega igrača, ki je produciral bolj uspešno kot pazljivo i-iro. Najboljšo igro je dala ožja obramba ch stalni podnori srednje vrste. V njej je dobesedno briljiral Barlovič, ki je rešil neštevilne nevarne situacije, gotovo pa je bil v skrajni sili na pravem mestu K uspehu mu je pomagal predvsem njegov od- I ličen smisel in placement, služi mu tudi ' krepek odbojni udarec. Poskušal se je tudi v izvedbi prostih strelov, toda brez uspeha. Njegov bralniski drug je bi,l sicer tudi uspešen in koristen, ali poleg njega ga ni bilo opaziti. Herman je flegmatičen golman, v svojem delu buden in oprezen, prvega gola gotovo ni mogel ubraniti, pri drugem se je pa dal presenetiti. Srednja vrsta Rapida je absolvirala zlasti mnogo defenzivnega posla, in to z uvaže-van.;a vredno pridnostjo. Najboliši mož v tej vrsti je bil brez dvoma Seiffert, dočim stranska krilca nista vedno uspevala v borbi s krili, se je njemu večinoma posrečilo držati notranji trio. Na.pad je imel smolo, da je izgubil koncem prvega polčasa svojega najboljšega moža Heller-ja, ki si je z nerodnim prestopom nategnil kito. Dokler je bil napad kompleten, se je z lepimi kombinacijami včasih približeval v opasno bližino nasprotnega gola, bilo je tudi par zelo kočljivih situacij, v splošnem pa ni nihče streljal direktno na gol. V okrnjeni obliki pa ta napad ni bil prav ni več nevaren. Igra je bilo vkljub prvenstvenemu značaju fair. spočetka je potekala v prav lepem tempu, v drugi polovici prvega dela pa je postala mlačna. Druga polovica igre je minila v znamenju konstantne premoči Primorja, bila pa je zelo raztrgana in se je počasi razvila v pravcati dvoboj med primorjanskim napadom in Rapi-dovo obrambo. Obe moštvi sta sicer pokazali, da znata kombinirati, toda take demonstracije so bile -prav kratke, igra je vedno znova prehajala v kick and rush brez pravega smisla. Otvoril je igro Rapid, držal se je eno minuto v nasprotni polovici, potem pa je P. za nekaj minut prešlo v ofenzivo V 7 min krasen napad P. z lepo kombinacijo, toda Uršiču spodleti, par hipov za tem zopet lepa kombinacija po tleh. ki jo je zaključil Erman z razantnim strelom in doseže vodstvo. 1:0 za P. Eno min. pozneje doda Slamič prost strel Jo žiču, ki odda žogo naprej, '^ute lepo pred-rifola in plasira, 2:0 za P. Takoj potem poneha tempo igre. Igra se odpTe in je R pogostoma v nasprotni polovici Napad P operira s prodori, ki jih po večini prestreže Barlovič ali pa končajo v kotih. Deset min pred koncem prvega polčasa je Heller zapustil igrišče, ob reprizi je sicer še nastopil, po par minutah pa je moral zopet ven Poslej Igra Rapid stalno z desetimi možmi, pa vkljub ogrom. Zagreb, 20. novembra. V mestni posvetovalnici se je danes pod vodstvom dr. Stevana Hadžija vršil kongres Saveza športnih savezov, ki je dobil še veči pomen zaradi tega, ker so mu prisostvovale odlične osebe, med njimi zastopnik Nj. Vel. kralja general Jovanovič, minister za telesno vzgojo dr Hanžek, zastopnik ministrstva za narodno zdravje dr. Kocuran, zastopnik ministrstva prosvete dr Kusu-movič. zastopnik ministrstva vojske polkovnik Barjaktarovič, zastopnik komandanta divizije podpolkovnik Korlajt, ban savske banovine dr. Perovič. podračelnik Zagreba, zastopnik SKJ g Zupan itd. Iz Ljubljane sta prisostvovala kongresu dr. Pire in g. Goreč. Razprave na kongresu so bile resne in so pokazale stremljenje naših športnih voditeljev, da ustvarijo naši mlacTJni- -e pogoje za uspešno delovanje na športnem polju. Otvoritev kongresa. Na korgresu je bilo zastopanih vseh 12, v SSS včlanjenih savezov. Predsednik dr. Hadži je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal, da se je tudi v tretjem letu obstoja SSS vedno bolj opazila potreba te naše skupne športne organizacije. Ob tej priliki se je spominjal tudi pokojnega športnega idealista, univerzitetnega profesorja dr Je-senka, ki so mu baš na današnji dan na kraju njegove smrtne nesreče na Komarči odkrili spominsko ploščo. Tajniško poročilo. Obširno tajniško poročilo je podal gosp. Macanovič. Glavno delo, pravi to poročilo med drugim, se je sukalo okoli zakoeskih načrtov glede uzakonitve športnega gibanja. Kongres je odobril stališče saveza, naj se najprej doseže zakon o športnih igriščih n«mu pritisku vzdrži neodločen rezultat. P. ima v ponovnih napadih nekaj prav lepih šans, večkrat je žoga že skoro pre-Ko linije, pa se vedno najde v skrajni sili kaka ovira, ki prepreči .uspeh. Najs abši mož na polju je bij 'sodnik g. Lukežič. Ni njegova zasluga, (la je . bila igra fair, saj je bil v presoji fopkjv več ko nes^rren, tudi v ofsidih je parkrat prav težko pogrešil. Takim tekmam še nI dorasel. Ostale nogometne tekme Ljubljana; Ilirija : Hermes 8:0 (1:0). Hermes, ki je bil v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, je v drugem polčasu docela odpovedal proti mnogo močnejšemu protivniku. Pr jateljska tekma. Celje; SK Olimp : Atletik SK 3:1 (2:0). Drugorazredna prvenstvena tekma. Olimp, tehnično boljši, je s svojo učinkovitejšo igro zaslužil zmago. Atletiki so zelo nazadovali. Svoj častni gol so dosegli iz enajstmetrovke. Delegiranega sodnika dr. Planinska ni bilo. Sodil je g. Janežič objektivno, toda ležerno. Zagreb. Prvenstvo. Viktorija : Gra. djanski 2:0 (2:0). Concordia : železničarji 3:0 (1:0). Hašk : Siparta 3:1 (1:0). Beograd. BSK : Grafičar 4:0, BASK : Sloga 4:0, Jugoslavija : Sparta (Zemun) 6:0. Sarajevo. Prvenstvo. Slavija : Zelezni-čarsiki SK 4:0 (0:0). Praga. Sparta : Viktorija žižikov 2:2, Bohemians : Teplitzer FC 5:3, Slavija : Nahod 6:1. Kladno : Viktorija Plzen 2:0, SK Plzen : Liben 2:2. Dunaj. Austria : Rapid 2:0 (0:0), Ad-m ra : Hakoah 1:0 (0:0), Vienna : FAC 3:2 (1:1), Wacker : Libertas 2:1 (1:0). Budimpešta. Ferencvaros : Ujpest 3:3. Nemzeti : Kispest 2:1. Attila : Bocskay 1:0, Hungaria : Ofner 1:0. Soroksar : Szeged 1:0, m. okraj : Somogy 3:1. ASK Primorje (lahkoatleteka sekcija). Danes, v sredo in petek reden cross trening. Vsi atleti, ki bodo nastopili pri Teku uedinjenja, se morajo udeležiti treninga. Zadnji trening je v nedeljo 27. L m. ob 10. dopoldne. Start za Tek ued'-njenja ob 11. dopoldne Vsi atleti, ki se istega mislijo udeležiti, naj si pravočasno priskrbijo primerno obutev. — Nogometna sekc ja Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Perisu. in učiteljih, nakar bo prišel čas, da se izdela tudi zakon o športu. SSS je ponovno razpravljal tudi o vprašanju udeležbe srednješolcev v športnih društvih, ki se še vedno ni premaknilo z mrtve točke. Zanimiva statistika o našem športu. SSS je izdelal tudi kataster o jugosloven-skem športu. Iz tega katastra posnemamo, da je v SSS 11 savezov (table-tenis savez je bil sprejet na današnjem kongresu in znaša število savezov torej 12), ki imajo 34 podsavezov z 905 klubi. Skupno je verificiranih 36.372 tekmovalcev, članov pa šte-I jejo te organizacije 132.980. Skoraj v vseh športnih organizacijah je porastlo število članov od leta 1930, to je od obstoja SSS. skoraj za 100 % Klubi imajo 230 nogometnih igrišč. 200 teniških igrišč, težka atletika se goji v 18 dvoranah, naši smučarji se vežbajo na 18 smučarskih skakalnicah ter uživajo ugodnosti 18 smučarskih domov. Dalje je v Jugoslaviji 10 kolesarskih in motociklističkih dirkališč. 12 lahkoatlet-skih igrišč, 17 plavalnih bazenov, 23 veslaških domov in 154 sportrib čolnov. V letu 1932 so savezi. včlanjeni v ŠSS odigrali 18 meddržavnih, 91 mednarodnih, 7102 prvenstveni, 5351 prijateljskih in 218 propagandnih tekem. Skupno imamo 1018 športnih sodnikov, v naših klubih pa je delovalo 28 profesijonalnih trenerjev. Nagovor ministra za telesno vzgojo. Po tajniškem poročilu je pozdravil Kongres minister za telesno vzgojr dr. Hanžek, ki je naglasil. da je vlada prepričana o potrebi športnega dela med narodom, da pa meni, da se mora najprej med narodom ustvariti občutek, da je šport potreben tudi v širokih slojih, preden se lahko sklene zakon, ki bo reguliral vprašanje športa. Do tedaj pa je naša" dolžnost, da pripravimo teren za bodočo ureditev telesne vzgoje s posebnim zakonom. V svojem imenu in v imenu kraljevske vlade je obljubil pomoč športnemu gibanju. Uspehi naših športnih organizacij. G. Ugrinč je dal pregled o letošnjih uspehih naših športnih organizacij. Po obsegu in po prireditvah je še vedno na prvem mestu nogometni savez. Sledi mu zimsko-sportni savez, ki beleži porast smučarjev od 30 do 40 %. Največji športni uspeh v preteklem letu predstavlja izvedba evropskega veslaškega prvenstva v Beogradu, ki je to športno panogo v naši državi pred vsem svetom visoko afirmirala. Največ nastopov v inozemstvu je imel teniški šport. Naši teniški igrači so nastopili v Danski, Norveški, Avstriji, Rumuniji in na balkanskih igrah, deloma z zmagami, povsod pa z lepimi uspehi. G. Ugrinič je poudarjal tudi lep napredek našega plavalnega športa. Kolesarski savez je nastopil s svojimi člani na Madžarskem in v Italiji. JLAS beleži svoj največji uspeh v Atenah. Lep napredek se vidi tudi v sabljaškem in v težko atletskem savezu. Uspeh svojega dela je pokazal mo-to-savez s svojimi lepimi dirkališči. Najmanj uspešen je bil v preteklem letu ha-zenski savez. Poročevalec je poudarjal, da se vsi savezi pritožujejo zaradi velikih materialnih obveznosti, ki zelo ovirajo plodo-vito delo. Druga poročila. G. dr. Gavrančič je podal poročilo pravne komisije, ki se je bavila z zakonskimi načrti o športu. Dr. Prebeg je poročal o delu zdravstvene komisije. Iz tega poročila sledi, da je samo v plavalnem in zimskosportnem savezu uveden obvezen pregled in kontrola, tekmovalcev od strani zdravnikov. Pač pa pripravljajo tudi ostali savezi tak pregled po načrtu, ki ga je izdelala zdravstvena komisija. Zanimivo je, da je pregled 1680 članov v zagrebškem nogometnem pod savezu pokazal, da je bilo 19 tekmovalcem zaradi bolezni prepovedan nadaljnji nastop, 40 igralcev pa se bo moralo podvreči nad-pregledu in jim je bil nastop le začasno prepovedan. Zdravstvena komisija je zbrala precej gradiva za enoten načrt in za enotne zdravstvene liste tekmovalcev v vseh športnih panogah. Iz blagajniškega poročila g. Jankoviča je razvidno, da izkazuje blagajna SSS v začetku pos'ovnega leta saldo 79,820 dinarjev. K temu pridejo še obresti in podpora 5000 Din. Savez je izplačal posameznim članom skupno 40.000 Din. Šport v šoli. Sledila sta dva najzanimivejša referata g. Jankoviča o športu v šoli in g. dr. Prebega o higijeni v športu. G. Jankovič je v svojem poročilu predlagal reorganizacijo telovadbe v šoli na ta način, da se opusti dosedanji sistem vežbanja v masah po zunanjih efektih in da se preide na individualno vzgojo v skupnem sistemu telovadbe in športa. Poročilo navaja izčrpne dokaze o potrebi in koristi uvedbe takega sistema, ki se je obnesel v mnogih evropskih državah. Poudarja pa, da nam zato manjka športnih učiteljev in primernih prostorov. Referent je predlagal začasno rešitev, in sicer, da se , uvede prehoden sistem v tej obliki, da bodo dala športna društva na razpolago .svoje prostore šolam, šole pa športnim društvom svoje telovadnice. S skupnim delom naj se vsaj poskusi reorganizacija telovadbe. Šport in higijena. Dr. Prebeg je v svojem referatu o higijeni v športu poudarjal pomanjkljivosti naših športnih prostorov, ki bi se dale z majhnimi sredstvi odstraniti. Naglasil je potrebo sistematične kontrole športnikov od strani zdravnikov. G. Dobrin je poročal o zakonskih načrtih, ki jih je tekom leta pripravil SSS. G. Macanovič je nato podal poročilo o savezih, ki se direktno ne smatrajo za športne organizacije (Avtoklub, Strelske družine itd.). Nova uprava SSS. Pri volitvah je bila izvoljena dosedanja uprava z dr. Hadži jem na čelu., Podpredsedniki so dr. Pire, general Kneževič in Veljko Ugrinič, tajnika gg. Macanovič in Gavrančič, blagajnik pa g. Jankovič. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da se ustanovi omladinski športni znak. Hazena Ilirija:Celje 4:0 (2:0) Celje, 20. novembra. Danes .dopoldne se je na slabem- terenu na Glaziji odigrala prvenstvena tekma med hazenskima družinama SK Ilirije iz Ljubljane in SSK Celja, v kateri so Ljubljančanke premagale domačinke z rezultatom 4:0 (2:0). Uirijanke so igrale hitro, precizno in s kratkimi ter nizkimi pasovi. Njihov napad je bil izvrsten, obramba pa ni povsem zadovoljila. Celjanlte so b le sicer fizično močnejše, vendar so v napadu odpovedale. Dobra je bila njih obramba. Sodil je g. Baltezar iz Ljubljane objekt-tivno in točno. Publike okrog 200. Iz akvaristove torbe Barje v jeseni, mozolji na ribah V torek sem akvariral na južnem delu Barja. Išči ca in ostali jarki ob Ižanski cesti so bili nav.demo prazni .samo nekaj večjih ribic sem zagledal. Ko sem dospel na razpotje pri Kozierju, zadnja hiša na zapadni strani ob cesti Ljubljana-Ig. sem ugibal, bi li kolesaril na štradonu proti Lavr ci, ali naravnost na Ig. ali pa proti Tomišlju. Odločil sem se za por. v Tonr-šelj, v ravni črti k dvostolpni cerkvici ob vznožju Krama Kakih 800 metrov od razpotja sem prispel k prvemu mostičku. stopil s kolesa in pogledal pod most. Nekaj večjih klenov, sicer pa nič. Sedaj sem se lotel jarka ob desni strani poti. lovil z mrežico med rastlinami, zajemal blato — par polžev in nič drugega, že sem šel h kolesu ,da bi nadaljeval pot proti Toaii-šlju, ko stopim iz radovednosti k jarku na drugi strani ceste, kjer je — mrgolelo ribic. Zajel sem in pogledal v mrežico. Rdeče oči — črnovke, mi je šinila misel v g*avo in ko sem zajel nekaj ribic s kozarcem, da si jih dobro ogledam sem res ugotovil črnovke Omenjeni jarek je v dolžina kakih 50 metrov računajoč od omenjenega mostička vedno pod vodo, a voda sama je toplejša kakor v jarku onstran ceste. Na podlagi tega dejstva sem sklepal, da so si izbrale črnovke ta jarek za svoje prezimovališče, -r- Dasi so begale na vse strani .sem vendar opazil, da so kretnje dokaj hrome. V splošnem niso ri-b'ce v zimskem času tako okretne, kakor v poletiu, zaradi česar jih prav lahko vlo-vimo. Zanimiva je tudi sprememba barv v hladni mrzli vodi. zlasti pri manjših, ribicah. Hrbtna barva postane temnorjava aii pa temnos:va, .boki pa oblede. To je seveda " tesni zvezi s prilikami v vodi in priroda skrbi, da. d^be ribice svoje zaščitne barve. Toliko o ribicah. Kar se t'če rastlin v tem času, moram poročati, da sem opazil povsod v jarkih lepe zelene liste rumenih lokvanjev pod vodo, ki bi, prenešeni v akvarij, v količkaj dobri zemlji stalno zeleneli in poganjali, Ta rastlina raste v toplejši vodi neprenehoma Stari listi sicer polagoma oru-mene in počasi zvene, iz korenin pa poganjajo vedno novi listi Isto velja za ka-lužnice in za mnogo dragih naš h rastlin, ki pri zmerni temperaturi 12 do 15 sto. f'nj vedno zelene. Sicer pa premeso še nižjo temperaturo, kar sem baš omenjenega dne opazil, kajti videl sem v nežnem rumenem cvetju — kalužnico. — Ljubitelje rastlin opozariam na mTčne ze^ne zvezdice, ki jih vidimo sedaj v jarkih in potočkih. To je jesenski žabji las (calli-triche autumnalis) ki zeleni v akvarju vse leto. Isto velja za njegove sorodnike, za pomladni in močvirski žabji las. Bolj hva^žen je jesenski, ker mu je listje bolj krut® in trpežno, in ker . dobi čim dosežejo vrš:čki gladino, plavajoče liste v obliki rozete če mu nakažemo v ribogojnici kotiček z dobrim dnom. se bo hitro razbohotil. V vrsti bole?,ni, ki jo povzročajo živall-ce — zajeda-lke pridemo danes na mozolje (Morbus nedulosusi, ki jih ra ribah v akvarijih sicer redkejše opazimo, dolgoletni akvaristi jih pa gotovo poznajo. To. so večje ali manjše s vobele bulice ali pa mozorlčki so manjši, nekateri večji kar je povzročajo razni Myxobolu3;.. Nekateri mozoljoki. Dr. Hofer je dognal, da jih pač odvisno od vrste Myxcfcolusa, vendar nikdar nisr večji cd graha. Zajedalke sede globoko v koži. Mozoijč-ki se često odpro in okužijo vodo. S hrano ki jo ribe pobirajo na dnu. pr'dejo trosi, v zdrave ribe in povzročajo cbclevanj.i. Ko vidimo ribo s to boleznijo jo premestimo takoj v posebno ribogojnico, če ima riba samo nekaj mozoljčkov, je ti ne ovirajo, večje množine pa oslabijo ribe in povzročajo smrt. V akvariju sem imel samca iz vrste Gambuzija. ki je imel prav majhno belo plčico in ki je v akvariju trgovca nisem opazil. Doma se je pa razvila polagoma v večji mozol. Videč, da je sani co že oplodil, sem ga vzel iz akvarija ter ga leči' z raznimi sredstvi ali brez vidnega', uspeha Poginil pa ni na tej bolezni, dasi je meril samo 4 cm. * AJvvarlsti, ki kupujejo ribe, naj ogledajo vsako ribo s povečevalnim steklom život, plavuti škrge in gobček. Ribe z manjkajočimi luskinami, z belimi pičica-mi, z belkastimi lisami, z na telo priteg-. njen'mi plavutmi, z zgubančeno repno plavutjo, z belim gobčkom naj odklonijo. Tudi rib, ki se gibljejo klateče se s celim telesom, in onih, ki jih vleče navzdol" ali navzgor, naj pod nobenim pogojem ne kupijo, ker vsi. ti. znaki so tipični za obolele ribe. S takimi ribami utegnemo okužiti vse zdrave ribe in zdravljenje .v solnih in' hipermanganških raztopinah in drugih, nadležnih manipulacij ni konca. O. S. PKIDE! 13495 " PRTDE! ,,SERVITOR" Zapeka. Dolgoletne izkušnje po bolnicah uče, da uporaba naravne »Franz Jo-sefove« grencice izborno urejuje delovanje črevesja. Kongres SSS V navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja in ministra za telesno vzgojo dr. Hanžka je naš vrhovni športni forum v Zagrebu razpravljal o važnih športnih problemih K. R. G P>ro\vn: Pustolovščina v baru »Dragi Albert,« je rske.l baron Rolla.nd lastniku bara Pri črnem fazanu, »upam di mi boste nocoj pomagali ..« »Ali boste imeli goste, gospod baron;'« »Nre, nekaj drugega. Samo prosim, da ostane to med nama. Poslušajte me, Albert!« In odkril mu je, kar mu je težilo srce: »Zaljubil sem se v neko mlado, bogato Američanko. Saoznala sva se v Newyorku. zdaj pa je prišla sem v Pariz, da bi se pozabavala. Kar hlepi po senzacijah in pustolovščinah. Pripravil sem ji že razna razvedrila, toda nič posebnega. Želi si tajinstve-nosti, zato sem se odločil, da ji pripravim kaj takega. Rekel sem ji, da je Črni fazan zelo zanimiv bar na Montmartru in da se tu d-Sajajo razne pustolov:č:ne. Nocoj bova večerjala v enem ;znu-d vaš:h eepareiev Vi morate skriti pod divan enega izmed svojih uslužbencev! Počakajte, da končam! Proti koncu večerje naj se priolazi 'zpod divana s krinko na obrazu.. Moja prijateljica bo drhtela in se tresla.. toda naposled ji ne bo žal. da je prebila večer v vašem baru.« »Razumem, gospod baron, toda težko bo dobiti zanesljivega človeka ..« »No. no, zanesljivega človeka bova že dobila.' Ali nimate med svojimi ljudmi ni- I kogar, ki bi brez truda rad zaslužil Jesct I cekinov?« • mordi bi se zmenila z la- kajem Leonom... Med očmo is .'jseto uro . ušla Jamčiti mu morate samo to, da ga ne bodo zaprli... Gospodična bi nwdi poklicala detektiva ...« »Kar brez skrbi bodite! Gospodična ga ne bo dala prijeti!« »Dobro! Leon pride takoj v separč, da se sama pogovorita.« Lakaj je prišel in baron mu je razložil, kaj mora storiti in kako naj se vede. Leon se je sprva sicer obotavljal, toda ob pogle-du na cekine se je odločil in pristal na vse. Z največjo pazljivostjo je sodeloval pri gene--H' vati Tii tr^čemo »predstavo«. »Prav,« mu je rekel baron, ko sta končala. »Priplazil se boš k njeni torbici, drug na drugega naperiva revolver, ti pa moraš takrat pograbiti torbico in pobegneš skozi vrata Gosnodar bo skočil za tabo, da bi te ujel, ti pa ga moraš na hodniku suniti v prsa in izginiti...« »Razumem, gospod baron. Samo preveč re«no ne sme*e vzeti napada « »Kar miren bodi, Leon... Tu imaš denar!« »Hvala, gospod baron!« Miss Pegg je stanovala v najrazkošnejše.n traktu Tnternational-Palacea v Rue Rivoli Ko ji je sobarica sporočila, da je prišel baron. je ravno stala pri toaletni mizici in se ■pudrala. »Ali ste že pripravljeni, Pegg?« jo jc v; -aš il baron, ko je vstopil. »Da, dragi Rolland. Kako se že imenuje tista interesantna restavracija, kamor ine nameravate nocoj odvesri?« »Črni fazan na Montmarrni. Toda že v naprej vam moram povedati, da je na zelo slabem glasu, ker se v njem radi zbirajo apa5i.« »Ah, imenitno! Take zabave sem si že davno želela.« Baron je stonil k njej. Obraz jf je kar žarel od zadovoljnosti. Poklonil se ji je In ii poljubil dražestno ročico. Pegg se ni branila. ' ' ... •■ •; »čakajte, nečesa sem se spomnili Svetova bi vam, da nocoj ne vzamete nakita s seboj. Vaši uhani, dragocena pratriica in zapestnice bi lahko zbudile pozornost bandi-tov piri Črnem fazanu.« ' • » lisflPe?« »Da. Pustite jih rajši doma!« r Pe>gg ga je ubogala. Zaklenila je nakit v jekleno kaseto in ukazala šoferju, naj pripravi avto. ,„, „ v.. Čez dobrih deset minut ?ta Rolland in Pe^cr nrišl" v bar l" i* Mšžl. da nsfroči dunajsko omeleto. Po sobici se je širil v kolobarjih "i5ni*vkast' dim cigaret. ... . , , Pegg. vsa srečna in vesela, ie dovolila R-iknri.i H« j?., ie belo, .žametno ročico, skoraj do i^aovesti.;. •- In prav tedaj, ko je hotela reči, da je Črni fazan miren lokal, ji je obstal pogled kakor prikovan na velikem beneškem ogledalu, ki je viselo njej nasproti. Neka roka se je prikazala izpod divana... nato se je prikazala glava... in kmalu je stal neznan zakrinkan mož sredi sobe. Pegg je nrestraeen.i kriknila. Pred njo je stal zakrinkan zločinec in meril z revolverjem nanjo, ln preden je Rolland utegnil pograoic. Peggino torbico, jo je vzel apaš in kriknil: »Dvignite roke!« Umikal se je počasi proti vratom. Rolland ga je hotel obstreliti, toda med tem je že izginil iz separčja. »Držite ga! Na pomoč!« Priletel je hotelir in oba sta stekla po hodniku. Čez nekaj minut se je Rolland vrnil k svoji prijateljici. »Gospodična, zbežal je čez boulevard in izginil brez sledu,« je dejal ves zasopel. »AH ste se močno prestrašili? Za torbico um je hudo, kaj?« »Ne, prestrašila se nisem preveč,« je ?ep-nila Peea. »Čudovita pustolovščina je lVla to... Naposled'som vendar doživela nekaj, kar mi ostane do smrti v spominu.« »Neumnica mala! Sreča je bila. da ni streljal! Ali ste opazili to smelost! Med večerjo naju je neprestano gledal.« »O'-« t'«r bom '*nko vce povedala prijateljicam v Ne\vyorku! Sijajno. In... skoraj sem pozabila! Kako ste imeli prav, ko ste mi svetovali, naj pustim nakit doma. Če vas ne bi bila ubogala, bi mi bil l ipov c 1-nt*el za 500.000 frankov hiserovV Prišel je restavrater Albert in .->e -stil. »Zelo obžalujem ta neprijetni djgodtk. Zadevo sem javil policijskemu komisar'ja-tu in upam, da bo policija lopova dobila.« Ko je Albert odšel, je strežnik princi dunajsko omeleto. Pegg jc rekla, da se izvrstno počuti in je ves večer poslušal i Roi-landove zgodbe o najstrašnejših zločinih pariške kriminalne krooitce. Ob desetih je Pegg prosila harona lan da, naj jo spremi v hotel. »Ali ste jezni name Pegg. da ste zaradi mene izgubili torbico?« »Nikari se ne šalite! Nasprotno! Ta pustolovščina me je osrečila V življenju se malokdaj primeri človeku kaj takega.. « Lift ju je dvignil v drugo nadstropje. Pe<* ' ->i in naroč:1 J .vOte1 J. Potem je stopila h kaminu in položila nanj pahljačo. Nenadoma pa je v strahu Vrii^-rut »Moja kaseta: ... Rolland! ... Kje je moja kaseta z nakitom, ki sem jo pustila tu na kaminu?...« Prtiskala sta salon, spalnico, kopalnico .. Nič nista dobila. Med osmo in deseto večerno uro je nekdo ukradel dragocenosti jVcspo^^ne Pegg. TEDEN DNI FILMA Filnsanje na Groenlandu Pogovor z Leni Riefenstahlovo. Slavna igralka se je pravkar vrnila z Groenlanda, kjer so fiknali veliki dr. Fanokov film »S. O. S. ledenik« Človek se težko vž.vi po štirih mesecih odsotnosti v Berlinu — posebno če je preživel te štiri mesece v groenlandski puščobi. Podrobnih poročil o ekspediciji dr. Fancka cb robu večnega groenlandi3kega lediu še nimamo — toda je po tem, kar so tako mimo grede povedali nekateri udeleženci, lahko slutimo, da bi bilo morda dobro, če bi bil vse ogromno delo popisal v knjigi. Tako nam preostaja le to, da napišemo drobtine, ki sano jih culi. če ne bi bila Leni Riefenstahlova dobra opazovalka in pripovedovalka, še teh ne bi bilo dosti. Ona mora nadomestiti vse pozabljeno in zamujeno. In to je storila prav rada. čeprav je še precej izmučena po vseh naporih in težavah, ki jih je morala prestati. Le berlinskega zraka se ne more več navaditi — tako vsaj pravi: »Ne morem vsega popisati.« se izgovarja, »berlinska tesnoba me stiska, da komaj diham...« •Hudo je,« jo skušam potolažiti. »No, res je,« odvrne. »Sicer bi bila pa morala to že prej vedeti. Opravkov je toliko, da človek ne ve, kam bi z njimi. Goriv Groenlandu je bilo vse drugače. Tam srro bili daleč stran od civilizac'je. Nismo vedeli, kaj je važno m kai ni. Iz dneva v dan smo živeli in bil' zadovoljni z vsem, karkoli se je že zgodilo. Samo gledali smo in gledali. Vse nam je bilo novo. Vsak človek je srečen, če vidi vsak dan kaj novega. Zdi se mu, da preživlja vsak dan novo življenje. Ko je prišel čas vrnitve, smo bili vsi slabe volje. Vsakdo bi b'l rad ostal tam gori. še celo letalec Udet, ki rad dobro je in ki mu pomeri okusno pogrnjena m:za zelo mncgo, si je želel, da bi še naprej živel v samotni preprostosti. To sem že večkrat čul in vsi polarni raziskovalci so istih misli. V čem pa obstoja čar polarne samote?« »Motite se, če govorite o polarni samoti. Res je Groenlandija samotna, če jo primerjamo s pre obljudeno Evrope, toda v resn ci skriva v sebi neizmerno življenje. To življenje je v svetlobi. Ka.ko rada bi Vam jo popisala. Z besedami bi se težko izražala, teda upam, da bo dovolj, če Vam povem, da je dežela izredno pestra. Pestra v tisočerih odtenkih vseh barv, ki jih pri nas niti ne poznamo. Nebo se blesiti v neštetih barvah. Zdaj je višnjevo, naslednji trenutek pa svetlo zlato in nad obzorjem svetlo vijoličasto. Potem je povsod vse polno ledenih gora, ki se nenadoma prikažejo in čez nekaj minut spet izginejo brez sledu. Lesketajo se v istih barvah. In vse se izpremdnja in izpremi-nja.« pripoveduje igralka navdušeno. »Ne, tega ni mogoče popisati. Samega sebe bi človek pozabil in svoje življenje, boj za obstanek, vse ... In vsega se tako prva. di, da ga pokrajina vklene vase in da se ne more cd nje ločiti...« »če le ne bi bilo Eskimov,« sem pripomnil. s Pravijo, da pri njih ni prav posebno prijetno. Njihova stanovanja strašno smrde.« »Saj ni tako hudo,« ugovarja Leni. »Res je. da človek prve dni opazi, da ne diši vse tako, kakor je navajen. Toda mislim, da bi Eskimi o naših stanovanjih v Berlinu prav tako mislili. Pa človek ob vsem drugem na to pozabi. Dosti drugih zanimivosti bi Vam vedela o njih povedati. Na primer to, da ne poznajo tatov. Sicer pa, kaj naj bd kradli? Morje jim daje vsega, kar potrebujejo za življenje. Razen orodja za lov in živeža nimajo ničesar Seveda, sporečejo se že, čeprav se zmeraj smejejo kakor Kitajci. Toda takrat se ne skoljejo z noži, kakor pri nas. Namesto nožev imajo petje. Pred pričami. Oba sovražnika morata drug drugemu v pesmi očitati zlo dejanje in vsa vas ju posluša. Potem določajo vaščani, kdo je pel prav in kdo narobe, in tisti, ki je premagan, mora zapustiti vas in se preseliti kam drugam.« »To bi morali uvesti tudii pri nas,« ji rečem smeje se. »Moj Bog,« odvrne igralka, Jrotem bi kar odmevalo po vseh cestah. Kam bi s tem prišli ? No — pa poskušajte še naprej! Izgnanec mora iti v sosedno vas. Vendar pa tam ni tako kakor pri nas. Vasi So po več dni daleč druga od druge. Pomislite! Ko sem se nekega dne na lovu na bele medvede presadila, so me morali peljati z motornim čolnom, ki smo ga imeli s seboj, dvajset ur, preden smo prišli v Upe rn i vik. kjer imajo nekai botarš-n:ci podobnega. To se pravi, bolniško kolibo. ki jo je postavila danska vlada za pobijanje otroških bolezni. Dvajset ur v mrz-em motornem čolnu, ki ga premetavajo valovi — in pri tem poštena vročica. Ne, kaj takega ne bi rada še enkrat doživela. če bi se pa peljala s pasjo vprego, bi bila potovala najmanj trikrat tako dolgo. Kako smo delali film »Fantom Durmitorfa" Napisal Frank G ii n t e r. Na filmski vožnji po Jugoslaviji smo napravili zunanje prizore za Endopihonov film »Fantom Durmitorja«. Tri dni smo čakali v Snrajevu na solnce. Med tem smo se že naučili v bazarju prepirati se za petdeset par. Naučili smo se, da je potrpljenje potrebnejše kakor denar in vse govorniške umetnine. Po vnanjosti si je posadil na glivo črnogorsko čepoco, na meni se je zibal fes Heinz Sallner si je rajši kupil ribiško čepico — samo Karel de Vogt je obdržal svoj tirolski klobuček, ki ga pozna že pol sveta. Šele četrti dan proti večeru smo se spravili z aparati in prti. ago vred v osebne in tovorne avtomobile. V največjem dežju smo se zarili v hribe, ki obdajajo Sarajevo. Ko smo prišli na cilj, smo se utaborili v majhni kavarni, obstoječi iz ognjišča, dveh funtov kave in nekaj posod. Posedli smo za mizo in pili turško kavo in vmes za iz-premembo slivovko Nato še malo dobrega dalmatinca po smešno nizki ceni. Imeli smo še srečo, da smo dobili tudi ražnjiče. Jedli smo jih s poprom in čebulo. Zato smo morali seveda spet piti. Tako smo živeli nekaj dni. Naposled je zasijalo solnce. Ven! K orožju! Z bliskovo naglico je vse pripravljeno: kamera, glasovne aparature, igralci. Na žalost pa je bilo treba zapraviti poldrugo uro, da je stari bosanski pastir, ki bi bil moral prikoraka ti z nekaj fanti (proti plačilu 10 Din od ure) dostojanstveno mimo aparata, kakor je zahteval manuskript, razumel, kaj hočemo. Pač ni pojmil tega navzlic dvema tolmačema, vzlic režiserjevemu divjanju, vzlic drugim igralcem, ki so bili že davno vsi pripravljeni k delu. Naposled se je vse skupaj zazdelo soln-cu preneumno in se je užaljeno umaknilo za oblake. Morda bo jutri boljše volje... Morda. Morda... Nitanko določiti ne more nihče. Pri nas velja samo čakati, čakati in še enkrat čakati — in biti zmeraj pripravljen. Liana Haid in \Vili i Frost v filmu »Princ Iz Arkadije« katerega zunanji posnetki so bili izdelani na našem sončnem jugu, v Dubrovniku. Najnovejše »Ana Ksrenina« v Hartlovi režiji. Družba »Cine-Allianz«, ki je ustvarila Kiepu-rin fi'»n »Pesem noči«, je sklenila napraviti nov film po »Ani Karenini«. enem najslavnejših romanov Leva N. Tolstega. Nem film so že pred leti napravili v Ameriki, glavno vlogo je takrat igrala Greta Garbo. Nov, govoreč film bo režiral Karel HartI, ki se je zadnje čase izkazal z dvema velikima deloma, z »Grofico Monte-Christo« in Ufinim filmom »F. P. 1 ne odgovarja«. Izvedeli smo tudi, da je ista družba angažirala Brigito Helm za neki film iz vohunskega življenja. Bolvary in Stolz pri Metru. Še nepotrjene vesti zatrjujejo, da je družba Metro-Gold-wyn-M.aver angažirala znanega operetnega režiserja in komponista Roberta S*olza za leto dni od 1. februarja 1933 dalje. Zanimivo je, da je nemška filmska cenzura prepovedala premiero filma »Morfii« (»Mamila«), da bi preprečila izrabljanje tihotapskih metod, ki jih ta film kaže. Ufa je morala nekaj prizorov izpustiti. Kaj vse zahtevajo filmske družbe od igralcev, vidimo po tem. da bi se bil »noral ameriški igralec Lewis Avres učiti borjeiia z biki, da bi igral v nekem U.niversa.lovem filmu. Ko se je ut>rl., je družba najela nekega poklicnega bikoborca. Emil Jannings igra v novem filmu »Kralj Pausole«, ki ga delajo na Dunaju. Z njim igra 365 haremsikih dam. same krasotice z J vsega sveta. V zasebno stanovanje Eveline Holtove so vdrli tatovi in ga izropali. Richard Eichberg dela svoj najnovejši film »Nevidna fronta«. Glavne vloge igrajo; Trude von Molo, Carl Ludwig Diehl, Alexa von Engstrom, Theodor Laos, Paul Otto. Ida Wiist, Harrv Hardt in drugi. Viktor Jansen režira najnovejšo Abrahamovo opereto »Nebesna sinjina« Glavne vloge igrajo: Marta Eggerth, Hermann Thi-mig, Fritz Kampers in Ernst Verebes. Na Dunaju delajo film »Škandal na dunajskem dvoru«, ki se peča z življenjem vojvode Johanna Ortha. Režira \Villi NVolf. Glavne vloge imajo Greti Theimer, Paul Wegener, Paul Horbiger, Paul Otto, Paul Richter m Harry Hardt Tudi igralec Gustav Griindgens je šel med režiserje. Njegov prvi film se imenuje: »V mestu je vse narobe« V njem igrajo Jenny Jugo, Hermann Thimig Szoke Szakall, Fntz Kampers in Berthe Ostvn. Režiser Carl Froelich dela film »Ljubezen na prvi pogled« Ta film je že imel nemo verzijo, kjer sta z velikim uspehom igrala Henny Porten in Livio Pavanelli. Zdaj igrajo v njem Lee Parrv, komorni pevec Carl Joken. Johannss Riemann in Adela Sand-rockova. Magda Schneider se mudi na francosSr« rivieri. žena v sodobnem svete Žena v socialnem poklicu Socialno delo se je uvrstilo med poklice šele v novejšem času, v nekaterih državah prej, v nekaterih pozneje, a do polnega razmaha prihaja šele zdaj po svetovni vojni. V prejšnjih časih so poznali skrb za sočloveka edinole v obliki karitativnega dela, kateremu so že od nekdaj zlasti žene posvečale svoje moči. Zavzemale so se predvsem za zapuščene otroke, za revne bolnike, zlasti pa žene. ki niso imele nikogar, da bi jih negoval; za odpuščene kaznence ter za moralno ogrožene. Včasih so se zlasti redovi posvečali temu delu. Vse delo je bilo seveda lajiško in neorganizirano. Z naraščajočimi potrebami ter s širjenjem delokroga se je pa pokazalo, da se bo tudi to delo bolj uspešno vršilo na podlagi smo-trene razdelitve dela po življenjskih potrebah ter po strokovno izobraženih osebah. Gotovo strokovno izvežbanost so zanesli najprej v delokrog boliisfcega strežništva ter v socialno-vzgojni poklic Bolnišiko strežništvo je po svojem značaju, po svojih zahtevah izrazito ženski poklic. dasi so ga ustanovili in izvajali prvotno samo moški. Kmalu pa je prišel v Toke žen. ki so ga izvajale kot nekakšno častno opravilo ljubezni do bližnjega. Danes je to plačano delo, ki zahteva primerno izobrazbo. kakor vsako drugo delo. To ni znak pomanjkanja požrtvovalnosti, temveč je pojav izrazitega novodobnega gospodarskega sistema, zgrajenega na delitvi dela. Gotovo ima organizirano delo večji uspeh kakor samo priložnostno, prostovoljno. Vendar pa prav ta poklic ne trpi nobenega šablonizi-.ranja in birokratoma, kateremu danes za-tpadajo vsi podrejeni poklici Delodajalec, država, občina ali zavod pogosto nimajo ■razumevanja za dejstvo, da je usmeh v socialnem poklicu v veliki meri odvisen od prostovoljnega nagiba, pomagati sočloveku, od notranje sile onega, ki izvršuje poklic. ■Tu morajo šablonski predpisi vplivati kvarno. Oskrbna sestra, ki mora za najmanjšo pomoč preromati nešteto instanc, ali pa ■bolničarka, ki mora za vsako čašo čaja, ki ■ni predpisana, dobiti posebno dovoljenje, mora biti nekaj izrednega, da ne stopi ia svojem delu in ne postane stroj Zato so potrebne prav za ta dva poklica žene, ki imajo posebno razvit socialni čut. ki so požrtvovalne in nesebične. Ženam, ki imajo te lastnosti, prinašajo socialni poklici toliko notranjega zadoščenja kakor malokateri drug poklic, seveda, če nima zaradi raznih okoliščin in težkoč preveč zvezanih rok, kakor smo že omenili. Posebno mnogovrstno je udejstvovanje oskrbne sestre, kakor je mnogovrstna beda, ki kliče po pomoči. Oskrbovanje otrok v dečjin domovih, oskrba materialno in moralno ogrožene mladine, kaznencev, plužs ba pri bolniških blagajnah, delavskih uradih, različnih domovih in uradih za mladinsko skrbstvo — vse to spada v delokrog oskrbne ses're. Posebno važna je pomoč v domovih delavskih žena, ki so bolne in imajo dosti manjših otrok: dal;e porodnicam, ki so brez nege in pomoči. Kdor se vživi v to delo, ta tudi razume, kakšne lastnosti mora imeti ženska, ki se posveti temu poklicu. Vživeti se mora v vsako situacijo, takoj se mora znajti v najhujši bedi. Saj često ni pogojev za najprimitivnejše zahre-ve higiene. Na zadnjem kongresu Jugoslo-venske ženske zveze je neka oskrbna sestra iz Srbije predavala o nalogah svojega poklica. Predočila nam je iz svoje prakse tako strahotne slike bede, porojene iz nevednosti, praznoverja in zapuščenosti, da se mora človek zgroziti pri spoznanju, kako je vsa pridobitev civilizacije samo last pn-vilegirancev. Čudno je le, da .spričo tolike zanemarjenosti umrljivost otrok ni še večja. Oskrbna sestra vrši v takih krajih najbolj humano in najbolj kulturno delo. Pri nas se v splošnem ta panoga socialnih poklicev prav dobro razvija. Tudi učni zavodi za strokovno pripravo obsro'flio v vseh večjih mestih. Oskrbne sestre so nameščene po vseh institucijah, katerih delokrog tako namestitev zahteva. V drugih uradih socialnega skrbstva pa pogrešamo žene zlasti na odgovornejših mestih. Posebno dobro je organizirano socialno skrbstvo v Nemčiji. Tam deluje 150.000 bolniških in ostkrbnih sester, katerih teoretična izobrazba je izredno temeljita u. obsežna. V vzornih zavodih se tudi praktično vež-bajo za svoj bodoči poklic. V Nemčiji so žene zlasti v socialnem skrbstvu tudi na vodilnih mestih in vrše to eminentno žensko delo v splošno zadovoljstvo in v obči blagor. Vsak naročnik »Jutra" |e zavarovan za 10,000 Din! \ saka nereda 50 par; za d.i'an>e naslova ali za šifro na 3 Din. (1) Mlado kuharico samostojno. 'Jče restavracija v Ljubljani. — Po-nndbe na ogn^n' oddelek »Jur.ra« pni »Kuharica«. 47736-1 Delovodja v kamnolomu d» m^č.f- s konresnjo ul" ebrtn;tr< tsviin -iob' 9tai 0» službo. — Ponudbe na >dd<-Jefc »Jutra« rod iKum-iote,. « 47030 1 Mizar, pomočnik rmožen posoditi do 10.000 I>n. dob! trajno zaposli oje. Ponudbe na oglasni odd »Jutra« p'-d žnafko »Trajno zaposleaje 10.00<)«. 473! (V 1 Korespon d en ti n jo pt-rfekMio v italijan. jeziku r.a lesno «troko. spro.impm takoj po par ur na dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47388-1 Prodajalko m^sn« stroke. « koncesijo sprejmem. Ponudbe na o7.n« fnu-iri. V.is'ov v cddelku »Jutra«. 47054-1 Poslovodia t3 trgovino t barvami dobi rskoj ljp-ro. Ponudbe ia ct'h-^1 fwlde!ek »Jutra« |*«J šifro »Barve«. 18089-1 £?vi!»o 13 iet staro, ki bi ce -želela izučit' boljše mauu fakturne trgovine al! kaj ».ičnega. sprejm.m No-siov v ogl. j. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47332-2 Osebi ki bi znala organizirati ta voditi prodajo živil v Ljubljani. ie nudi dobra eksistenca. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 47329-2 Kot uradnica želim službo Cenjene ponudbe na 0-g'as. oddelek »Jutra« po