PRINT POST APPROVED PP318852/00020            SEPTEMBER 2004
Misli  thoughts
LETO - YEAR 53
ŠTEVILKA - NUMBER 9                                                 http://www.glasslovenije.com.au
GLASBA IZ BARAGOVE KNJIŽNICE
 Vsebina LOJTRCA DOMAÈIHNONET CERTUS – Slava tebi Slomšek škof
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK
 Vse •ivljenje same •elje
ZLATKO DOBRIÈ – Sedem dolgih let
VESELA JESEN – 25 let zlate Štajerske popevke
NAJLEPŠE SLOVENSKE POPEVKE
LOJZE SLAK – Raj pod Triglavom
NACE JUNKAR – Slovenski mornar
ŠTAJERSKIH SEDEM – Povej, da Slovenec si
POSTOJNSKA JAMA I in II
RAZIGRANA MLADOST
RIBNIÈANA ŠKRINJA – Slovenska vas
RACE IN DRUGI PLESI
JANEZ BITENC – Take bo•iène
DRU•INA GALIÈ – K tebi •elim
DESETI BRAT – Pelin ro•a
LJUBLJANSKI OKTET – Slovenija, moja de•ela
ALPSKI OKTET – Veselo po domaèe
JAPART – To smo mi
MELODIJE MORJA IN SONCA
POPOTNIK I in II
SESTRE KLARISE – Marija, Mati moja (cena $6)
“IGNITE” 29. slovenski koncert v Sydneyu 2003 - $20.
VIDEOSPOTI - skupina Èrna maèka - $15.
PAPE• IMA VAS RAD - Sveti oèe z mladino v Postojni - $15.
PAPE• JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI - $25.
PAPA AD ASSISI PER LA PACE IN EUROPA - $20.
SVETI CIRIL IN METOD - 30 LETNICA - $20.
Sestra Ema Pivk - IN LOVING MEMORY - $20.
SLOVENSKI FRANÈIŠKANI V AVSTRALIJI 1952 - 2001- $25.
KARAOKE - $25.
V •aru sijaja.......................................3
Ozri se na našo dru•ino - molitev.......5
Oèe je zaèel razmišljati drugaèe........6
Ne obupavaj.......................................7
O domu matere Romane...................8
Baragov dom v Melbournu................9
Iz Zahodne Avstralije.........................9
Izpod Triglava..................................10
Kotièek naših mladih.......................13
Poèitnice patra Filipa.......................14
Vaši darovi.......................................15
Pismo misijonarjev...........................16
Zahvala iz Argentine........................17
Pobuda za pravilno javno oznaèbo
zgodovinskih spomenikov
v de•eli Koroški................................17
Trop brez zvoncev............................18
Sv. Ciril in Metod Melbourne............19
Sveta Dru•ina Adelaide....................24
Sveti Rafael Sydney.........................26
Klub Panthers - Triglav.....................29
Strelska lovska dru•ina Slovenskega
društva Sydney.................................31
Imamo se lepo
na našem društvu Planica................32
Oglasi .....................................33 in 34
Misli september 2004
FOTOGRAFIJI Z NASLOVNE STRANI:
                     VIDEO KASETE
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Arhiv Misli:Naslovnica
zgoraj,18. Naslovnica spodaj: Gusti Glavnik. Dru•ina
Štolfa: 4. Pater Valerijan:5.Pater Ciril: 6. Dru•ina
Matjašiè:7. Marija An•iè: 8,20. Andrew Bratina:13. Pater
Filip: 14.Dru•ina Oppelli:23.Jo•e Vuzem:24. Ana Maria
•upanèiè - Flavel:25.Martha Magajna:26,27,28,29,31.
Špela Radomir:30.Štefan Šernek:31.Lucija Srnec:32.
FOTOGRAFIJA ZGORAJ: V mesecu
septembru o•ivijo slovenski vinogradi.
Kakšna lepota, ki razodeva pridno
delavnost slovenskega èloveka, se èloveku
ponuja ob pogledu na Jeruzalemske gorice
in podru•nièno cerkvijo •alostne Matere
Bo•je. Marija sedem •alosti, ki je stoletja
tola•ila slovenski narod, naj nam ostane
pribe•ališèe in tola•ba tudi v bodoèe!
FOTOGRAFIJA SPODAJ: Slovenci,
razkropljeni po svetu, so zgradili svoje
skupne domove in cerkve, kjer se
predvsem ob koncu tedna sreèujejo med
seboj. Vsako drugo nedeljo v mesecu je
slovensko bogoslu•je v Geelongu, drugem
najveèjem mestu Viktorije, v cerkvi Svete
Dru•ine. V letošnjem juniju so imeli sveto
mašo v dvorani društva Ivan Cankar. Po
sveti maši je nastala prièujoèa fotografija.
Bog ne tehta kolièine stvari, ki smo jih opravili,
ampak tehta ljubezen, s katero smo jih opravili.
Blago sodimo po barvi, vino po okusu,
rožo po vonju, èloveka po govorjenju.
Glej nase in ne sodi drugih.
Delaj kakor, da boš veèno •ivel,
moli, kakor, da bi jutri umrl.
•iva je govorica, kadar govorijo dela.
Nekateri ljudje lovijo ribe, drugi pa samo kalijo vodo.
Opravièujemo se g. Antonu Gr•ina za napaèno zapisan
priimek v prejšnji številki Misli, štev. 7-8, stran 14.
3misli | september 2004
V zaru sijaja
V ŽARU SIJAJA MARIJINEGA VNEBOVZETJA pišem ta uvodnik za septembrske Misli. Doma v Sloveniji
so v teh dneh zadnji prameni •ara poletja, tu pri nas v Avstraliji prvo cvetje •e naznanja pomlad. Kar
pogrešam tukaj, so mno•ice romarjev, ki za ta praznik v Sloveniji napolnijo Marijina svetišèa in trge pred
njimi. Tako •e na zunaj dihaš in vonjaš »dušo kršèansko« in si •eliš, da bi tako vedno bilo. Zaslišal,
dobesedno zaslišal sem v tem trenutku melodijo in besede pesmi, ki jo pojejo tako z obèutkom prijatelji,
Kamniški Koledniki: »Hodil po zemlji sem, mili slovenski, ... cerkvice bele,... iz vere •ivel je ta rod...«
Slišal sem, ko so peli to pesem pri Mariji Sne•ni na Kredarici, tem slovenskem najvišjem Marijinem
svetišèu – 2515 metrov nad gladino Jadranskega morja, 349 metrov pod vrhom oèaka Triglava! Vsi smo
bili v narodnem Marijinem svetišèu pri Mariji Pomagaj na Brezjah, pri kipu Svete Dru•ine pri domaèem
kozolcu na Velikem Orehku, pri sv. Jakobu v Kamniku in še kje. Prav niè èudno se mi ne zdi, da je v
prejšnjih letih tedanji ljubljanski nadškof dr. Franc Rode na glas razmišljal prav na ta najveèji Marijin
praznik na Brezjah o sedanjosti in prihodnosti ljubega nam naroda, ki mu pripadamo, vèasih tisti, ki smo
daleè od doma, še bolj zavestno in strastno predano. Res, da se vse vrti, da èas hiti, toda •elel bi, da bi
vsaj veèina mojega naroda vedela tudi, da v vsem tem vrtenju ostaja za vedno v Zemljo zasajen Kristusov
kri• kot znamenje trpljenja, smrti in vstajenja ter zato • i v l j e n j a .
Marijini prazniki, posejani prav v dneve avgusta in septembra, nam razodevajo resnico, da je Jezusova
Mati z nami v premagovanju naših dolin in vzpetin •ivljenja, v našem rojstvu, •ivljenju, trpljenju (15.
septembra je god •alostne Matere Bo•je – kakšna lepota je njena cerkvica na vrhu Jeruzalemskih grièev,
poglejte še enkrat naslovno stran!) in v našem tranzitusu – prehodu s tega sveta v veènost, ko nas, kakor
Njo, èaka povelièanje.
»Niè èloveškega mi ni tuje,« je dejal sveti Avguštin, ki goduje 28. avgusta, njegova mati Monika pa dan
prej. Danes èlovek zve in vidi vse, kar se dogaja v vsaki še tako odroèni vasi. Na •alost so najboljše
novice za medije slabe novice. Vedno je treba prositi za pravo modrost in zdravo pamet, ker danes tako
pogosto odpovesta. Da bom lahko kljub vsemu obstal in veroval le èlovekovemu Odrešeniku, ki ga je Bog
poslal in se je uèloveèil iz Device Marije. Se mi zdi, da je v tem èasu leta in prav ob Marijinem prazniku,
èudovita prilo•nost, da to tudi storim.
Na praznik Marijinega vnebovzetja je na Sveti Gori pri Gorici pridigal koprski škof msgr. Metod
Pirih: “Vsi niso tako sreèni kot mi, ki smo danes lahko prišli sem gor na kraj milosti in miru. Bolni doma in
po bolnišnicah, trpeèi ostareli in osamljeni so lahko le v duhu povezani z nami in mi z njimi. Ta dan
pomislimo tudi na vse prizadete v zadnjem potresu na Bovškem in Kobariškem. Vsem dobrim ljudem po
Sloveniji, ki tem ljudem pomagate preko Karitas in preko drugih ustanov, bi se rad iskreno zahvalil. Bog
vam obilo povrni!
Prav to uro sv. oèe Janez Pavel II. skupaj s somašniki daruje sv. mašo v Lurdu, kamor je prišel tako
kot mi na Sv. goro - kot romar, ker •eli vsem kristjanom priporoèiti Devico Marijo kot zgled svetosti in
milosti. Slovenijo na tem romanju zastopa naš pomo•ni škof msgr. Jurij Bizjak.
Naše letošnje romanje na Sv. goro se odvija v posebnih zgodovinskih okolišèinah.
S 1. majem je tudi Slovenija stopila v Evropsko skupnost dr•av, katerih temeljne vrednote so
kršèanskega izvora, tudi èe evropska ustava tega posebej noèe omeniti. Evropska duša je kršèanstvo
samo. V Evropsko zvezo smo stopili pod zastavo, ki je polna Marijinih simbolov. Na modri podlagi je 12
zlatih zvezd, ki kot venec obdajajo glavo Device Marije, kakor to omenja Knjiga razodetja (prim. Raz 12,
1). Evropska zastava je bila prviè izobešena na praznik Brezmade•ne 8. decembra 1955.
22. maja letos ste se mnogi udele•ili Srednjeevropskega katoliškega shoda v Mariazell v Avstriji. Ta
shod nam je dal kot popotnico v prihodnost sedem prošenj: pokazati ljudem Kristusa, uèiti se moliti in uèiti
4 misli | september 2004
Dru•ina štirih generacij: na levi
Marcela Bole, za njo Eddie
Štolfa, Jo•e Štolfa, Dianne Štolfa
z Danijelom in Jakem, Danila
Štolfa, Silvester Bole, Linda
Debrincat z Lachlanom in Paul
Debrincat.
moliti druge, poglabljati poznavanje svoje vere, postavljati kršèanska znamenja, ohranjati kulturo nedelje,
varovati in razvijati •ivljenje ter pospeševati solidarnost med ljudmi.
In danes smo zbrani tu v duhovnem središèu naše škofije pri Svetogorski kraljici, da Boga in
Marijo poslušamo, da se z njima pogovarjamo, se zahvaljujemo, prosimo za razliène potrebe in se ponovno
izroèimo Marijinemu varstvu.
Tudi v sedanjem èasu èlovek išèe svojo istovetnost in svojo duhovno podobo. Pri tem dostikrat
naleti na zmešnjavo razliènih trditev. Sodobni naèin •ivljenja nas preveè pritiska k tlom in na to zemljo. V
poplavi vsakdanjih problemov ne zmoremo veè videti svoje duhovne razse•nosti. •ivimo v èasu potrošniške
miselnosti, ko èloveka bolj cenimo po tem, kar ima, kot pa po tem, kar je. Mnoge trdne in veènostne
resnice ter vrednote so zamenjale minljive in tuzemske. V hudi krizi je sodobna dru•ina. Tistega pristnega
dru•inskega •ivljenja, ki je nekoè bogatilo in osreèevalo èloveka, mu dajalo zadovoljstvo in varnost, skoraj
ni veè. Zato tudi manjka èut za skupnost, za sodelovanje in solidarnost. Dru•ina ne omogoèa poglobljenega
verskega •ivljenja in prenosa vere ter duhovnih vrednot na otroke, v okolje in prostor. Premalo je skupne
molitve in medsebojnega pogovora ter pravega kršèanskega praznovanja praznikov. Ni èudno, da èlovek
v takem okolju pozablja na svojo pripadnost Cerkvi, veliki dru•ini Bo•jih otrok. Manjša se število otrok,
število nedeljnikov in število duhovnih poklicev pada, narašèa pa število kršèenih, ki svoje vere ne •ivijo v
vsakdanjem •ivljenju.
Za sodobno dru•bo je znaèilen tudi pojav raznih verskih gibanj, sekt in duhovnih stranpoti, ki èloveka
begajo in veèkrat pripeljejo do verske brezbri•nosti in odpada od katoliške vere.
Veliko je med nami svobodomiselnosti-liberalizma, ki ruši moralne in socialne norme in dr•e. V
imenu skrivljene svobode si dovoljujemo segati na podroèja, ki morajo ostati sveta. In tako spreminjamo
•ivljenje samo.
Dru•beni nauk Cerkve je naša javnost kar preslišala. Skrb, da bi Cerkev tudi socialno delovala,
nekateri oznaèujejo kot vtikanje Cerkve v politiko. Toda le Kristus nas uèi pravih dr•, ki so potrebne tudi za
pravno dr•avo in pravièno civilno dru•bo.
Bratje in sestre, èe bi kristjani zaèeli resno jemati svojo vero, potem bi med nami nastala taka
duhovna revolucija in taka sprememba, kakršne zgodovina ne pozna.
Na svetogorski milostni podobi nam Marija ka•e svojega Sina Jezusa Kristusa. Pravi nam:
»Karkoli vam poreèe, storite!«. Ta klic velja tudi nam. Jezus predvsem naroèa in hoèe, da bi Marijo
posnemali v njenih krepostih in v njenih dr•ah.” Hvala g. škofu za tako vzpodbudne besede.
In še, tik preden gredo te Misli v tiskarno: Zlato olimpijsko veselje iz Aten za Avstralijo je priplavala na
sto metrov metuljèka Petria Thomas - to je novica jutra 16. avgusta 2004. To je •e èetrta zlata medalja za
Avstralijo. Ko pa boste te Misli
dobili v roke, bo, upam, teh
veselj še veè. Poleg Advance
Australia Fair bi rad v Atenah
leta 2004 zaslišal tudi pesem
Slovenije: •ive naj vsi narodi!
Naj •ive in Bog •ivi!
                         pater Ciril
5misli | september 2004
Ozri se na našo dru•ino
Gospod, v svoji dobroti se ozri na našo dru•ino.
Zahvaljujemo se ti za našo hišo, naš dom, v katerem se poèutimo varni,
za ljubezen, ki nas povezuje med seboj,  za sreèo, ki nam jo je naklonil danes,
in za upanje, s katerim zremo v jutrišnji dan, za zdravje, za delo, za hrano.
Nam, ki te •alimo, daj krotkosti, da bomo znali sprejemati in odpušèati vse,
s èemer nas prizadenejo drugi ljudje.
Nam, ki smo malomarni, podeli potrpe•ljivost, da bomo znali z voljnim srcem
prenašati brezbri•nost in hladnost drugih.
Podeli nam •ivljenjski pogum in vedrino ter zdravo sprošèenost srca in duha.
Nakloni nam, da bomo znali biti vse do poslednjega dne drug drugemu zvesti in,
da bomo drug drugega iskreno ljubili.
Kakor je glina odvisna od zamisli lonèarja, kakor je vetrnica odvisna od smeri
vetra, kakor otroci izvirajo iz svojega oèeta, tako smo mi vsi tesno povezani s teboj,
zato poni•no prosimo za tvojo pomoè in vedno znova klièemo tvoje usmiljenje
v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Amen.
Otroci, ki so jih “osvoboditelji” iztrgali staršem,  v taborišèu na Teharjah, maja in junija 1945. Danes so
tisti, ki so pre•iveli, stari od 65 do 70 let. Njihove dru•ine gredo sedaj •e v drugi in tretji rod.
6 misli | september 2004
Bilo ji je 17 let. Obiskovala je poklicno šolo.
Tisti dan so imeli strokovno ekskurzijo v botanièni
vrt. Ni se vraèala z ostalimi sošolci, paè pa se je
odpravila z avtobusom, ki je peljal v njen kraj. Hitela
je med mno•ico, ki se je valila proti avtobusni postaji.
Nekdo se je zaletel vanjo, na hitro nekaj zamrmral
in odhitel dalje. Nekaj jo je spreletelo in ozrla se je
preko rame, tedaj pa sta se pogleda sreèala, se ujela
in se zopet izgubila. Nekaj v srcu pa je ostalo.
Èez nekaj tednov je sedela na istem avtobusu,
ki jo je peljal proti domu, nekdo je stopil proti njej, jo
be•no pogledal in vprašal, èe je sede• prost.
Spreletelo jo je po vsem telesu, kajti njegov pogled
je •e dolgo poèival v njenem srcu. Tudi on se je
preseneèen zazrl vanjo in se usedel poleg brez
njenega dovoljenja. Po zaèetni zadregi sta se
predstavila in kmalu ugotovila, da sta si všeè.
Prekmalu se je pot do njene postaje konèala, komaj
sta si utegnila izmenjati telefonske številke.
Èez tri leta sta se poroèila. Polna energije, volje
po •ivljenju in ljubezni sta prièela skupno •ivljenje.
Prvi otrok je prišel •e kmalu po poroki. Med tem pa
slu•ba, zidanje hiše in s tem v zvezi krediti in pehanje
za denarjem. Pri njej je bila velika •elja po še enem
otroku, on pa se je upiral. Veliko bolj ga je zanimal
finanèni status dru•ine, saj je •e imel sina, na
katerega je bil zelo ponosen. Pa vendar, dve leti in
pol za sinom, se jima je rodila ljubka deklica. Z njo
pa tudi njegova bolezen - diagnoza za
sklerozo multipleks. Na zaèetku se je to sploh
ni dotaknilo, za bolezen še ni slišala.
Mo• je opravljal vsa dela normalno, tako
kot prej. Poèasi pa je bolezen zaèela kazati
zobe, vedno bolj nervozen in jezljiv je postajal.
Velikokrat je svojo jezo in bes stresel na njo
in sina, manj na svojo hèerko, ki je bila
njegova ljubljenka, èeprav tudi njej ni bilo
vedno prizaneseno. Bolj ko je bolezen
napredovala in unièevala mlado telo oèeta in
mo•a, bolj se je dru•ina krhala in drobila.
Moèi so potrebovali, vedno veè energije
pa je èedalje bolj primanjkovalo. Ne le njega,
tudi njo, je njegova bolezen vedno bolj
unièevala. Èedalje veè je morala dajati bolnemu
mo•u, ki ji na •alost ni znal ali mogel stati ob strani,
se ji kdaj pa kdaj zahvaliti in ji pokazati hvale•nost.
Otroka, ki pa sta potrebovala ljubezen obeh,
pa sta ostajala praznih rok. Njuno otroštvo je
minevalo v pomoèi oèetu, ki je bil odvisen od pomoèi
otrok, vsaj takrat, ko je bila mati v slu•bi. Bolezen
se je razvijala hitro, moèi in energije je zmanjkovalo
in ni jim preostalo drugega, kot da dajo oèeta v dom.
Na njegovo grozo, da bo odrezan od dru•ine, in na
njeno, da je zatajila in ni bila sposobna opraviti
•ivljenjske naloge, kot so od nje prièakovali. Ritem
dru•ine se je spet spremenil. Njena slu•ba ji je
jemala še veè èasa, kajti treba je bilo zaslu•iti veè -
za odrašèajoèe otroke in njegovo oskrbo v domu.
Ob koncu tedna so ga obiskovali v precej
oddaljenem domu. Na •alost so bili trenutki, ko so
bili skupaj, zasoljeni z oèitki in obto•evanji. Bolezen
ga je •e tako hudo prizadela, da ni veè znal biti
sreèen, to pa tudi njim ni dovolil. Vèasih se je zdelo,
da se prav trudi zagreniti trenutke, ko so skupaj.
Otroka sta se kmalu uprla, da bi hodila z njo. Raje
sta tisti èas pre•ivela pri dedku in babici ali pa z
vrstniki. Ona je še vztrajala v upanju, da se bosta
pogovarjala o njima, otrocih, o šoli, o domu, vendar
on za to ni imel veè posluha. Iskal je samo še krivdo
v njej in ji oèital celo svojo bolezen. S tem je odgnal
tudi njo.
Oèe je zaèel razmišljati drugaèe
Prvo nedeljo v septembru praznujemo v Avstraliji oèetovski dan. Ob izrekanju hvale•nosti,
spoštovanja in ljubezni vsem našim oèetom, starim oèetom in tudi pradedkom, objavljamo resnièno
Ivankino zgodbo, kakor jo je do•ivljala in popisala za bralce Misli. Hvala Ivanki, da je z nami podelila
svoje bridke in prijetne izkušnje.
7misli | september 2004
Prihajati so zaèela njegova pisma z obto•bami,
brez pozdravov in dobrih •elja. Vedno znova si je
dopovedovala, da je za njegova dejanja kriva
bolezen. Ustvarila si je novo •ivljenje.
Otroka sta odrašèala. Hèerka, nekoliko bolj
prilagodljiva, ga je na njeno prigovarjanje zaèela
ponovno obiskovati. Sin mu ni mogel odpustiti.
Spoznal je dekle, rodil se jima je otrok in tudi sam je
postal oèe. Zaèel je razmišljati drugaèe. Èustva, ki
so ga sedaj obhajala, so bila zanj nekaj novega.
Èedalje bolj so se misli ustavljale pri bolnem oèetu,
premagal je svojo zamero do oèeta in ga je šel
obiskat. Oba otroka sta šla na obisk k oèetu s
        Marsikdo, ki razmišlja, kako si ustvariti lepo
starost, bo zavzdihnil: “Da, èe bi šlo res vse tako
gladko…” A pridejo dnevi, ko je èlovek na tleh, ko ni
niè tiste vedrine, ki naj bi jo imeli stari ljudje, niè
tistega preprièanja, da je tudi star nekaj lepega.
Tedaj •ivljenje tišèi k tlom. Vse ti gre na •ivce,
te•ko potrpiš s seboj, še te•je potrpiš z bli•njim. Tudi
v takih dneh ne smemo obupati. Stara modrost: Za
vsakim de•jem sonce posije, za vsako zimo pride
pomlad – velja tudi tu.
Potrpeti moramo v takih
te•kih dneh: potrpeti s seboj,
potrpeti s soljudmi in nenazadnje
potrpeti tudi z Bogom.
Vèasih morda ni treba drugo,
kot, da se dobro naspimo, pa je
nebo •e bolj vedro, vse zaène
dobivati drugaèno lice.
In navsezadnje: samo
danes. Jutri pride ali ne pride.
Samo danes bom pa •e pre•ivel,
pa èe tudi je barometer zame zelo
nizko padel.
Èe je bil kdo vse •ivljenje
nagnjen k malodušnosti,
èrnogledju, mora s to te•avo
raèunati tudi na starost.
Ker je duševni in telesni odpor slabši, je treba
raèunati še bolj. To pa ne more biti razlog, da bi si
grenili tisto dobo, ki je lahko krona našega •ivljenja.
Pokonci glavo! Poèakaj, da pride lepši dan.
Èe pa si junak, da smehljaje in vdano sprejmeš
tudi takšen moreè dan, potem si blizu tistim tihim
junakom, o katerih èasopisi ne pišejo.
           Glejte, •e sonce zahaja,
  priredil J. S., Mirenski grad 1979, 67.
Ne obupavaj
           Obièajni skušnjavi v starosti sta malodušje in obup. Èlovek misli, da je izgubljen, zapušèen,
prepušèen neizmerni praznoti. V takih trenutkih je va•no, da se krèevito oprimeš upanja in vere v
Boga. (kardinal Paul Richaud)
Osamljenost, èrnogledje, za ti dve nesreèi ni zdravila, èe •ivimo le za sedajni èas. Uidejo jim
samo tisti, ki verujejo v veènost. Ti niso nikdar sami. (Joseph Folliet)
Dobro je: tiho èakati Gospodove pomoèi. (•alostinke 3, 26).
svojima dru•inama. Veselje, ki ga je pokazal oèe,
ko je zagledal svoja otroka in z njima svoje tri vnuke,
je bilo nepopisno. Oèetu so prišle solze na lica, ko
so ga njegovi vnuèki bo•ali in stegovali drobne roèice
proti njemu.
Prešinilo ga je, kaj je vse zamudil, ko se je
ukvarjal s temnimi stranmi bolezni. Otroka pa sta
zrasla mimo njega. Odloèil se je, da bo popravil
storjeno škodo, saj je šlo •e preveè dni v niè.
Otroka sta bila hvale•na oèetu ne glede na
pretekle izkušnje, saj jima je dal •ivljenje, ki sta ga
lahko podarila naprej svojim otrokom.      Ivanka
Štiri generacije: Stara stara mama Matilda Matjašiè (+24.
julija 2004), njena hèerka Mira Matijeviè - desno, njena hèerka
Sally Ivanciv in dveletna Neva Ivanciv iz Geelonga.
8 misli | september 2004
Vsi, ki redno prihajate v slovensko versko središèe
v Kew, kjer stoji zraven slovenske cerkvice sv. bratov
Cirila in Metoda dom za ostarele, ste verjetno opazili,
da se okoli doma matere Romane nekaj dogaja.
Prav imate. Gradi se, zgradba se poveèuje, gradimo
nujno potrebne prizidke. Od leta 1997 naprej, odkar
so prišla v veljavo nova pravila poslovanja v domovih
za ostarele (»Aged Care – Ageing in place Act
1997«), od takrat naprej se je zaèela kazati potreba
po veèjem prostoru za izboljšanje naèina poslovanja.
Naj povem, da nova pravila predpisujejo naèin
poslovanja, ki zahteva dosti veè dokumentacije in
mnogo bolj razširjen in strokoven naèin – postopek
nege za oskrbovance. Po novih pravilih oskrbovanec
lahko ostane v domu, v kolikor je ustanova sposobna
nuditi potrebno strokovno nego, potrebno
posamezniku. Za vse to je potrebno veè poklicnih,
strokovno usposobljenih delavcev, kot npr. bolniške
sestre, terapevte in razne druge strokovne ljudi, ki
nudijo razliène usluge za izboljšanje kvalitete
•ivljenja oskrbovancev. Normalno, da veèja in bolj
strokovna ponudba zahteva veèje število zaposlenih
in veè èasa za pozornosti posamezniku. Vse skupaj
pa pomeni veèje finanèno breme.
Dom matere Romane ima 30 varovancev, kar
je po vseh pravilih najmanjše mo•no število,
potrebno za finanèno pre•ivetje. Naš slovenski dom
spada med manjše ustanove te vrste v Avstraliji.
•e pred veè kot tremi leti smo zaèeli razmišljati, kaj
storiti, da zagotovimo pozitivno finanèno prihodnost
doma. Ena mo•nost bi bila v poveèanju kapacitete
postelj, kar bi pomenilo poveèati število iz sedanjih
30 na 42-45. To bi nam zagotovilo veèji denarni
dohodek. Tod tukaj so se takoj pojavili trije pogoji:
1) Pomanjkanje gradbenega zemljišèa. 2) Potreba
po dodatnih investicijskih sredstvih. 3)
Po mojem mnenju zelo •alosten prob-
lem, da ni zanimanja ali potrebe med
Slovenci po uslugah, ki jim jih nudi dom
matere Romane. Statistika je jasno
pokazala, da je •e od vsega zaèetka
poslovanja doma bilo število Slovencev
le malo veèje od tretjine vseh
oskrbovancev doma matere Romane.
To nam pove, da je dom za potrebe
slovenske skupnosti prevelik! Zakaj je
tako, ne vem, razlag je lahko veè.
Dejstvo je v tem, da je bil dom poèitka do sedaj in je
še danes dovolj velik. Èe bi pokojni pater Bazilij še
•ivel, bi bil kot zaèetnik in ustanovitelj tega projekta
veè kot samo malo razoèaran.
Hvala Bogu, do sedaj je dom posloval z veè
ali manj pozitivno bilanco. Èe upoštevamo visoko
denarno nalo•bo, se moramo vprašati, ali je
pametno poslovati brez dobièka. Posebno, ko skrbiš
za 60-70% ostarelih drugih narodnosti. Res je, da
dom kot dobrodelna ustanova v okviru slovenskega
misijona v Melbournu, naj ne bi strmel za dobièkom,
ampak v prvi vrsti za dobro poèutje svojih
oskrbovancev.
Zadnje èase smo v vsakdanjem poslovanju
uvajali spremembe, s katerimi smo zmanjšali
stroške poslovanja. Te so seveda vèasih bolj, drugiè
zopet manj uspešne. Do sedaj nam je uspelo.
Upajmo, da bo tako tudi v bodoèe in ne bo potrebno
uvajati veèjih in bolj “drastiènih” ukrepov in posegov.
No, sedaj bo pa verjetno kdo vprašal: »Èe dom res
posluje tako na nitki, zakaj pa potem poveèujejo in
dograjujejo?« Tukaj bi odgovoril tako: Dom matere
Romane prejema denarno podporo iz oddelka za
»Aged Care and Human Services« in smo zato
dol•ni poslovati po dr•avnih predpisih in pravilih. Ta
pravila zahtevajo doloèen naèin poslovanja in nege.
V skrèeni razlagi naj povem to: Obresti, ki jih
zaslu•imo pri tako imenovanih »Residential Bonds«,
so namenjene za izboljšanje in obnovo poslovnih
prostorov. Pred kratkim smo prejeli od dr•ave lepo
vsoto, skoraj sto tisoè dolarjev, v iste namene. Vsa
leta poslovanja smo redno odlagali letno vsoto v
posebni sklad za obnovo (»Depreciation Fund«),
tako so sredstva za sedanje dograjevanje in
adaptacijo zagotovljena. Vsekakor smo pa po
O domu matere Romane
9misli | september 2004
pogojih akreditacije dol•ni vsakodnevno poslovanje
izboljšati tako, da dose•emo predpisane norme.
Prvovrstna in kvalitetna nega je bila in je še danes
prioriteta v našem domu za ostarele.
Kar dve leti je minilo, da smo dobili potrebne
naèrte in potem še druga dovoljenja za gradnjo od
razliènih oblasti. Pravijo, da Bo•ji mlini meljejo poèasi
in izgleda, da se tudi kolesa dr•avnih in drugih mlinov
ne vrtijo preveè hitro.
Kot •e povedano, potrebe se menjajo,
potrebna je obnova. Pralnica •e dolgo ne odgovarja
potrebam. Nova pravila delovanja postopka
sortiranja umazanega perila, posteljnine, in umivanja
noènih posod zahtevajo svoje v skladu postopka za
prepreèevanje in prenašanje oku•b nalezljivih
bolezni. V kuhinji je potreba pri skladišèenju hrane
dosti bolj zahtevna in nadzorovana od sanitarnih
inšpekcijskih slu•b.  Administracija je postala pravi
glavobol. Dokumentacija se ni le podvojila, temveè
je narasla v neskonènost. Arhiv se veèa iz dneva v
dan. Prostora za shranjevanje pa je vedno manj.
Odkar dom zaposluje dve kvalificirani bolniški sestri,
ena od njih sploh nima svojega prostora. Uboga
upravnica doma se pa skoraj ne more veè obrniti v
svoji pisarni, ker je •e skoraj polna arhivskega
materiala. Arhiv je treba shranjevati zaradi legalnih
vzrokov najmanj sedem ali veè let. Zbirna dnevna
soba za oskrbovance – stanovalce doma je •e
zdavnaj postala pretesna, da bi zadovoljivo slu•ila
svojemu namenu. Da o frizerskem salonu in sobi
za zdravniške preglede sploh ne govorimo. Zdravnik
se ob svojih rednih obiskih stiska v sobici, katero
mu odstopi bolniška sestra.
Poveèani prostori bodo le delno izboljšali
delovne pogoje zaposlenim in tako omogoèili
najboljšo mo•no oskrbo in kvalitetno •ivljenje
stanovalcem v domu matere Romane, slovenskemu
domu za ostarele.
          Stanko Prosenak - predsednik
odbora zaupnikov doma matere Romane
Slovenija, ta majhna Alpska dr•ava s svojima
prelepima modrima oèesoma – Bledom in Bohinjem
- ima svoje oèi tudi tukaj v Melbournu v Kew. Te oèi
so vedno blage in nasmejane. Vedno blestijo tako
kot tudi hiša. Usoda, ta èlovekova spremljevalka,
me je pripeljala semkaj, da se odpoèijem od vsega,
kar sem pre•ivljal v zadnjih petnajstih letih. Hvale•en
sem usodi, da me je pripeljala v Baragov dom. Ta
èudovita zgradba na hribèku v Kew je kot Triglav v
Alpah in prinaša vonj in èistoèo matere Slovenije.
Tu je •ivelo •e mnogo študentov iz Slovenije in iz
drugih evropskih dr•av in vsi, za katere vem, so odšli
s prelepimi spomini na ta dom. Zakaj?
Tukaj so dobili pomoè in razumevanje. Tukaj
so se poèutili kot doma. Vse je urejeno in èisto, kot
bi bili v motelu. Bil sem bolan, štiri mesece nisem
mogel hoditi. Nikogar nisem imel od svojih bli•njih,
mislim sem, da ne bom nikdar veè mogel hoditi. Toda
tukaj sem našel moè, tukaj sem našel toplino, ki je
ni bilo mogoèe najti v tem vetrovnem in klimatsko
raznolikem Melbournu. Spominjam se fanta iz
Slovaške. •ivel je v sosednji sobi. Vedno vesel in
nasmejan. Moral se je vrniti domov. Zbolel je,
porumenel, ni mogel stati na nogah. Kako bo šel do
letališèa? Baragov dom ga ne bo pustil nemoènega.
Sreèno se je vrnil v Bratislavo.
Lucija, tudi ona mora nazaj domov v Evropo.
Baragov dom v Melbournu
Iz Zahodne Avstralije
OLGA SFILIGOJ was born on 15th May 1911
in Fojana, Austria – now Slovenia. She was mar-
ried to Mario (Emilio),deceaced and left behind two
children, Vera and Milan. She had a hard life like
many other Slovenian migrants but never gave in
and despite many offers to come and live with us,
she stayed in her home alone until the age 91 when
she requested to be put in a nursing home because
she needed help. Olga was very happy there and
always had other residents calling in for a chat. She
passed away on 4th June 2004 after a long battle
with lung problems due to dust particles from where
she worked when first coming to WA. My husband
has always enjoyed reading Misli and looks forward
to future magazines.
            Camille Sfiligoj, Wanneroo WA
Nima prijateljice, da bi jo peljala na letališèe. Tudi
ona je sreèno prispela do letališèa in domov.
Ponovno se spomnim Bleda in Bohinja, teh
lepih modrih oèi. Odprem svoje oèi. Jaz sem v
Baragovem domu. Mi imamo svoje oèi, ki nas
gledajo toplo in nasmejano. Ali sem sanjal?
Vstal sem, moram videti oèeta Cirila in Marijo.
       Miro Vujiæ, Baragov dom v Kew VIC
10 misli | september 2004
      Piše Tone Gorjup
I z p o d
T r i g l a v a
VIŠARSKO SREÈANJE.
Marijina božjepotna cerkev na Svetih Višarjah
•e stoletja privablja romarje in povezuje Slovence.
Po zaslugi izseljeniškega duhovnika Vinka •aklja
pa je postala priljubljeno romarsko središèe tudi za
tiste rojake, ki v desetletjih po vojni niso bili
dobrodošli v domovini. Danes so Višarje kraj, kjer
se prvo nedeljo v avgustu sreèujejo Slovenci iz
matiène domovine, zamejstva in zdomstva. Tako
imenovano »Sreèanje treh Slovenij«, •e šestnajsto
po vrsti, je letos privabilo pribli•no petsto ljudi, nekaj
tudi iz Avstralije. Skupina romarjev je prišla na vrh
peš, veèina pa se je pripeljala z •iènico. Sreèanje
se je zaèelo s predavanjem, ki ga je imel docent
ljubljanske univerze dr. Jernej Zupanèiè. Zbranim
je spregovoril o slovenski identiteti v evropski
multikulturni dru•bi. Z vstopom Slovenije v Evropsko
zvezo so padle meje, to pa odpira številna nova
vprašanja, prilo•nosti in pasti. Zavest narodne in
kulturne pripadnosti sta zato še kako pomembni.
Sledila je sveta maša, ki jo je ob somaševanju
izseljeniških duhovnikov daroval škof Metod Pirih.
Po njej pa je škof Pirih blagoslovil spominsko plošèo
dr. Lambertu Ehrlichu, ki so jo pritrdili na zid svetišèa.
Gre za duhovnika, ki je bil doma iz •abnic, ob
vzno•ju Sv. Višarij in je •e daleè pred drugimi govoril
o samostojni Sloveniji. Tudi zaradi tega so ga
komunisti med vojno ubili, ko je odhajal od jutranje
maše. Na spominski plošèi je napis v italijanšèini,
nemšèini in slovenšèini z njegovo podobo in
letnicami rojstva in smrti, ter v slovenšèini njegove
besede iz leta 1933: »Ob temeljih te Svete gore se
stikajo tri poglavitna evropska plemena: Romani,
Germani in Slovani. Namesto mejnika so naši oèetje
postavili na ta otok cerkev, Mariji v èast. To je edini
mejnik v Evropi, ki narodov ne loèuje, marveè jih
zdru•uje«. Blagoslovu omenjene plošèe je sledil
kulturni program, nato pa se je Sreèanje treh Slovenij
nadaljevalo v prijateljskem dru•enju.
POTRES V POSOÈJU.
Šest let po velikonoènem potresu so se tla v
Posoèju znova zatresla. Tokratni potres, ki je 12.
julija prizadel Bovec z okolico. Središèe potresa je
bilo štiri kilometre severno od Kobarida in deset
kilometrov globoko, njegova moè pa je bila 4,9 po
Richterjevi lestvici. Najhuje so bile poleg Bovca
prizadete Èezsoèa, Soèa, Koritnica, Srpenica, •aga
in Log Èezsoški. V Kobariški obèini so bile posledice
tokratnega potresa precej manjše. Potres je zahteval
tudi smrtno •rtev. Plaz kamenja je zasul italijanskega
planinca, ki se je z •eno spušèal proti domu
Klementa Juga v Lepeni. Veè ljudi v Èezsoèi in na
•agi pa je bilo ranjenih. Potres je huje poškodoval
veè kot 130 hiš, iz katerih so se morali ljudje zaèasno
izseliti. Poškodovane so bile tudi tri cerkve: Sv. Marija
v Polju, bovška •upnijska cerkev Sv. Urha in cerkev
v Èezsoèi. Ljudje, ki so bili prizadeti v tem potresu,
z velikim nezaupanjem gledajo v prihodnost.
Popotresna obnova, ki je stekla po velikonoènem
potresu 1989 še ni povsem konèana. Obnovljene
hiše, za katere so vladni strokovnjaki trdili, da bi
morale zdr•ati precej moènejši potres, so spet
neuporabne za bivanje. Prizadeti v potresu so zato
zaèeli podpisovati pobudo v kateri od vlade
zahtevajo ugotovitev odgovornosti tistih, ki so
naèrtovali obnovo po velikonoènem potresu,
pojasnilo, zakaj obnovljene stavbe niso zdr•ale
novega potresnega sunka. Podpisniki še menijo, da
bi morala dr•ava v celoti prevzeti obveznosti
posameznikov, pri katerih je bila popotresna obnova
neuspešna.
11misli | september 2004
SREÈANJE MISIJONARJEV
V RADOVLJICI.
V Sloveniji •e vrsto let deluje Misijonska
molitvena zveza. Njeni èlani se vsako leto enkrat
sreèajo z misijonarji, ki se mudijo na dopustu v
domovini. Tokratno sreèanje je na prvo avgustovsko
nedeljo gostila •upnija Radovljica. Zaèelo se je z
molitvijo misijonskega ro•nega venca, ki so ga
oblikovali otroci z dekanijskim animatorjem za
misijone. Sledila je sveta maša, ki jo je ob
somaševanju misijonarjev in drugih duhovnikov
daroval  upravitelj ljubljanske nadškofije Andrej
Glavan. Škof je med mašo izroèil misijonski kri•
Franèiškanki Marijini misijonarki s. Barbari Èuk, ki
je sredi avgusta odšla v misijone Mehiko. Po maši
so se zbranim vernikom predstavili misijonarji p. Pepi
Lebreht, ki ga tudi v Avstraliji dobro poznate, Klemen
Štolcar, Janez Mihelèiè, Ivan Bajc, Jo•e Letonja, s.
Marija Pavlišiè in s. Gra•yna Mech. Zatem je
nekdanji misijonar Anton Paènik predstavil
misijonsko molitveno zvezo, ki v Sloveniji •ivi •e pet
let. Njeno poslanstvo pa je, da z molitvijo povezuje
vse misijonarje po svetu. Èlani zveze molijo
misijonski ro•ni venec, ki je sestavljen iz petih barv,
ki predstavljajo posamezne celine. Vsak dan v tednu
je posveèen eni izmed njih. V ponedeljek je desetka
v rdeèi barvi namenjena Ameriki, v torek je zelena
barva za Afriko, zatem bela za Evropo, v èetrtek
modra za Oceanijo in konèno rumena za Azijo.
JANEZ POTOÈNIK - EVROPSKI KOMISAR
ZA ZNANOST.
Predsednik nove Evropske komisije
Portugalec Jose Manuel Barroso je 12. avgusta
kandidate za komisarska mesta, ki so mu jih
predlagale posamezne èlanice Evropske zveze
razporedil na njihova delovna mesta. Nova evropska
vlada, èe reèemo poenostavljeno, skupaj s
predsednikom šteje 25 èlanov. Imela bo tudi pet
podpredsednikov; to so kandidati iz Nemèije,
Francije, Italije, Švedske in Estonije. Slovenski
komisar Janez Potoènik je bil razporejen na resor
za znanost in raziskovanje. Potoènik je zadovoljen
s podoèjem, ki ga bo vodil od 1. novembra naprej,
ko bo nova Evropska komisija nastopila svoj petletni
mandat. Še prej pa morajo komisarje zaslišati
posamezni odbori Evropskega parlamenta, nakar
bo sledilo glasovanje. Nova komisija bo v celoti
potrjena, ko se bo o njej izrekel parlament.
UMRLA PISATELJICA NADA MATIÈIÈ.
V Ljubljani je 22. julija po daljši bolezni umrla
profesorica slovenšèine in pisateljica Nada Matièiè.
Rojena je bila v Litiji leta 1922. Po študiju slavistike
je pouèevala na ljubljanskih srednjih šolah. Èeprav
je bil njen oèe Ivan Matièiè pisatelj, je sama zaèela
pisati šele pri štiridesetih letih. Takrat je izšel njen
prvi roman Gozd je onkraj hriba. Sledili so romani
Daj mi roko, Veronika, Moja hoja z oèetom, Pozni
èas ljubezni in pred dvema letoma še zadnja,
avtobiografsko obarvana knjiga Njeno dolgo
potovanje. Njena dela so realistièna. Pogosto je
opisovala iskanje mladostnikov, spomine ali
vprašanja polpreteklega in sodobnega èasa. Pri
vsem tem je imela izreden èut za pravico in etiènost.
KOALICIJA SLOVENIJA POKLICALA
VLADO NA ODGOVORNOST.
 Slovenska demokratska stranka in Nova
Slovenija sta 30. julija v dr•avni zbor vlo•ili
interpelacijo zoper delo in odgovornost vlade Antona
Ropa. Razloge zanjo sta javnosti isti dan predstavila
predsednika obeh opozicijskih strank Janez Janša
in Andrej Bajuk. Kot sta poudarila, so interpelacijo
vlo•ili zaradi neuresnièenih obljub slovenske vlade,
ki so zapisane v koalicijski pogodbi iz leta 2000,
zaradi slabega upravljanja z dr•avo in zaradi
razrašèajoèe se korupcije in klientelizma. Vlada je
v tednih pred tem na veliko predstavljala svoje
videnje razvoja Slovenije v prihodnjih desetih letih.
Ker je pri tem dosledno prezrla številna opozorila o
sedanjem stanju v dr•avi in svojem delu v zadnjih
štirih letih, se je opozicija odloèila, da ji nastavi
ogledalo. Postavila ji je vrsto neprijetnih vprašanj in
od nje zahtevala, naj polo•i raèune, kot reèemo.
Vlada je po dveh tednih odgovorila z obse•nim
poroèilom o razvoju Slovenije v èasu od zadnjih
volitev. Pohvalila se je z vsestranskim napredkom
naše dr•ave. Kar pa se tièe trditev, ki jih je opozicija
navedla v interpelaciji, so po mnenju vlade praviloma
napaène in nedomišljene. Vlada je kljub temu
priznala, da je prišlo do nekaterih zaostankov, da
pa so trditve opozicije tudi v tem delu pretirane.
Èeprav vlada nastopa precej arogantno, na njeni
strani pa je tudi veèina medijev, bo razprava v
dr•avnem zboru pokazala vsaj pribli•no sliko
sedanjih razmer v Sloveniji. Glasovanje o zaupnici
vladi pa bo na vrsti 3. oktobra, ko bodo v Sloveniji
potekale dr•avnozborske volitve.
12 misli | september 2004
OLIMPIJSKE IGRE ATENE 2004.
V grški prestolnici so se 13. avgusta z uvodno
slovesnostjo zaèele 28. olimpijske igre moderne
dobe. Na njih je nastopilo 10500 športnikov iz 202
dr•av. Slovenijo je tokrat zastopalo 79 tekmovalcev,
kar je pet veè, kot pred štirimi leti v Sydneyu. Na
otvoritveni slovesnosti je slovensko zastavo nosil
rokometni vratar Beno Lapajne. Slovenija je imela
svoje predstavnike v atletiki, jadranju, judu, kajaku,
kolesarstvu, plavanju, strelstvu, tenisu, kot edini pa
so v ekipnem športu nastopili evropski podprvaki v
rokometu. Pred zaèetkom tekmovanj je slovenska
javnost najveè prièakovala od branilcev dveh zlatih
odlièij iz Sydneyja - strelca Rajmonda Debevca ter
veslaèev Iztoka Èopa in Luke Špika.
V DUHU JE NA OLIMPIJSKIH IGRAH TUDI
PAPE• JANEZ PAVEL II. Oèi sveta so bile uprte v
Atene, kjer so se uradno zaèele 28. olimpijske igre
moderne dobe. V duhu je bil tam tudi pape• Janez
Pavel II., ki je ob tej prilo•nosti poslal telegram z
dobrimi •eljami grškemu predsedniku
Stephanopoulosu. V duhu sporoèila olimpijskih iger
je pape• izrazil •eljo, da bi bile te igre prilo•nost za
bratstvo med ljudstvi in kulturami, kajti šport je
mednarodni jezik medèloveških odnosov, ki razvija
dru•inski duh in pomaga preseèi nasilje, ki je tako
prisotno v našem èasu. Še veèji dogodek kot
olimpijske igre pa je èakal svetega oèeta in ves
kršèanski svet v soboto, 14. avgusta, ko je odšel na
svoj drugi obisk v Lurd. Tam je bil tudi v nedeljo, za
praznik Marijinega vnebovzetja. Glavni razlog
njegovega obiska je 150 letnica razglasitve verske
resnice o Marijinem brezmade•nem spoèetju.
Dogmo o tem je 8. decembra 1854 razglasil pape•
Pij IX. Štiri leta zatem se je Devica v Masabélski
votlini prikazala Bernardki in se ji predstavila kot
Brezmade•no spoèetje.
NA OLIMPIJSKIH IGRAH V ATENAH:
- bodo podelili 301 komplet kolajn,
- bodo športniki tekmovali v 28 športnih panogah
na 38 razliènih prizorišèih
- bo sodelovalo 10.500 tekmovalcev in 5.500 ekip
iz 202 dr•av (v Sydneyu 199 dr•av)
- je akreditiranih 5.500 èasnikarjev in fotoreporterjev
- bo olimpijska vas gostila 16.000 tekmovalcev in
spremljevalcev
- varnostni sistem vkljuèuje 45.000 ljudi: 25.000
policistov, 7.000 vojakov, 3.000 pripadnikov obalne
stra•e, 1.500 gasilcev, 3.500 privatnih varnostnih
slu•b, 5.000 prostovoljcev, ki so se na to delo
temeljito pripravljali. Za varnost je namenjenih
rekordnih 1.2 milijarde ameriških dolarjev.
- bodo v olimpijski vasi razdelili 50.000 obrokov
dnevno (okrog 6.000 vsako uro po 1.500 razliènih
receptih) in zanje bodo dnevno potrebovali 100 ton
hrane, ̈ pridelali¨ pa bodo 55 ton odpadkov in smeti.
V olimpijski vasi bodo tako potrebovali 15.000 litrov
mleka, 2.500 jajc, 300 ton sadja in zelenjave, 120
ton mesa, 85 ton morske hrane, 25.000 hlebcev
kruha, 750 litrov paradi•nikove mezge, 2 milijona
pitne vode…
- zaradi skromnih hotelskih zmogljivosti v Atenah
nameravajo 13.280 gledalcev namestiti na 11 velikih
ladjah. V èasu olimpijskih iger bo v Pirenejskem
zalivu v ta namen zasidrana tudi luksuzna ladja
Queen Mary II.
- olimpijski ogenj, ki so ga v antièni Olimpiji pri•gali
25. marca je od 4. junija do 9. julija potoval po šestih
celinah (34 mest in 27 dr•avah). Po povratku v Grèijo
je obiskal 680 mest v 54 pokrajinah, 32 otokov in
24 pomembnih arheoloških najdišè.
- olimpijski stadion sprejme 72.000 gledalcev,
njegova streha meri 25.000 kvadratnih metrov in je
na najvišji toèki visoka 80 m, celotna konstrukcija
pa je te•ka 18.700 ton. Od olimpijske vasi je oddaljen
14.5 km. Na njem bodo tekmovanja v atletiki, finale
nogometa ter zaèetna in zakljuèna slovesnost.
- slovenski športniki bodo v posamiènih panogah
za zlato medaljo dobili od Olimpijskega komiteja
Slovenije in dr•ave vsak po 8.740.000 SIT, za srebro
6.560.000, za bronasto pa 4.380.000 tolarjev, zlata
medalja pa bi rokometni ekipi prinesla okrog trideset
milijonov tolarjev.
IŠÈEMO, POIZVEDUJEMO
ALOJZ KOSTANJEVEC je odšel leta 1966 v
Avstralijo in se od tedaj ni veè javil domaèim v Mariboru.
Komur je kaj znano o njem, prosimo, da sporoèi bratu
Milanu Kostanjevec, Vetrinjska ulica 12, 2000 Maribor
ali Heleni Geriè, telefon 02 9673 2417 ali patru
Valerijanu. Za informacijo se vnaprej zahvaljujemo.
Sorodniki iz Slovenije, Milan Podkri•nik in Silva
Brezovšek, bi radi navezali stik z dru•ino pokojnega
brata: ALOJZIJA PODKRI•NIKA, rojenega
24.04.1947 v Loki pri Framu, z zadnjim znanim
naslovom: 1 Thanos Crt., Hallam VIC 3803.
Naprošamo vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, da to sporoèi
na veleposlaništvo RS.
13misli | september 2004
ureja Andrew Bratina
Živijo!
Well you have all heard great stories about our stu-
dents spending time in Slovenia – attending schools, to
further their knowledge in the native language… But
now its Slovenia’s turn!  For the next two and half
months or so Irena,Urška and Manca are spending time
learning English in our schools.
In having a break from her (English homework), Irena
has offered some of her thoughts on our culture and
society.
Slovenske dijakinje v avstralski šoli!
Konèno je napoèil dolgo prièakovani dan…. sreda,
28.7.2004! Dan odhoda v Avstralijo. Vse polne
adrenalina smo se podale na letališèe Brnik. S te•kim
srcem smo se poslovile od svojih dru•in. In naša
pustolovšèina se je prièela..
Nad letalom smo bile navdušene. Hrana je bila
precej okusna, vsak sede• pa je imel tudi majhen
ekranèek, preko katerega smo lahko spremljale naš let in
gledale razliène filme.
Po pribli•no 24 urah smo vse nepespane prispele
na cilj - v Melbourne.
Opazile smo, da je letališèe v Melbournu precej veèje
od našega, ima tudi veliko trgovin, v katerih si lahko dajo
duška vsi tisti, ki imajo radi nakupovanje.
Dru•ine, pri katerih bomo v èasu našega obiska
prebivale, so nas res lepo sprejele.
Poslovila sem se od Urške in Mance ter odšla v
svoj novi dom.
Ko sem se usedla v avtomobil, sem takoj zaèutila,
da nekaj ni v redu. Seveda! Ugotovila sem, da je volan
na desni strani, torej ravno obratno kot v Sloveniji.
Na poti domov sem skozi okno opazovala velike
stolpnice Melbourna. Bil je lep sonèen dan, kar se mi je
zdelo zelo nenavadno glede na to, da naj bi bila zima.
Kmalu smo prispeli. Takoj sem se namestila v
prostorno sobo in spoznala še ostale èlane dru•ine. Vsi
so bili tako prijazni!
Dnevi so hitro minevali in kot bi mignil, je napoèil
ponedeljek – dan, ko naj bi prviè obiskala tukajšnjo šolo.
Šolski avtobus nas je poèasi pripeljal do konènega cilja.
Kmalu sem lahko spoznala vse Melissine
prijateljice, ki so me pozitivno presenetile s svojo
odprtostjo in dobro voljo. Avstralske šole se moèno
razlikujejo od naših. V slovenskih šolah ne nosimo uni-
form, v razredih imamo tudi fante, pa tudi uèitelji tu se
mi zdijo mnogo bolj prijateljski in neuradni. Všeè mi je
bilo tudi to, da si uèenci lahko sami izberejo svoje
predmete. Tako se lahko uèijo tisto, kar jih zanima.
V Avstraliji sem sedaj •e skoraj dva tedna. Vtisi,
ki sem jih do sedaj prejela, so zelo pozitivni.
Avstralija je v prenekaterih pogledih tako
drugaèna od Slovenije, pa vendar...
Všeè mi je!             Irena
That was great, Irena!  If anyone would
like more information on Irena or the ex-
change program being undertaken, please
don’t hesitate to contact myself on the
email.                  The Editor.
                 misli_corner@hotmail.com
Sreèno so prispele dijakinje na letališèe v
Melbournu. Na fotografiji so - z leve: Manca
Stojan, Natalie Postru•in, Irena Jovanoviè,
Melissa Bratina, Michelle Kohek, Urška Mali
in spredaj Natalie Bratina.
14 misli | september 2004
Moje  poèitnice –  holiday, sveti ali praznièni dnevi
– dnevi veselja, so bili razpeti med provincialnim
kapitljem leta 2004 v aprilu in dnevi duhovnih vaj po 20.
juniju; med volitve novega provincialnega vodstva in
duhovni ‘remont’ v Nazarjah. Vse nedelje in tudi nekatere
dni med tednom sem bil v pomoè ali našim bratom
oziroma •upnijam, kjer sem bil pred leti na ljudskem
misijonu. Pa tudi drugim prosilcem sem skušal ustreèi.
V prvem tednu •ivljenja v domovini smo imeli
provincialni kapitelj, na katerem sem bil predstavnik
slovenskih bratov, ki delujemo v Avstraliji. Najprej smo
ob poroèilih pregledali naše dosedanje delo, zatem pa
smo naèrtovali delo za prihodnjih šest let. V sredo, 28.
maja 2004, smo izvolili novo provincialno vodstvo s
provincialom na èelu. V letih, ki so pred nami, nas bo
vodil p. dr. Viktor Pape• OFM s svojimi svetovalci –
vikarjem in definitorji. Z vodstvom bo vse, ki smo v
izseljeništvu, povezoval definitor p. Niko •vokelj, ki je
bil imenovan za •upnika in gvardijana v Strunjanu.
Razmere v Avstraliji so mu precej znane, saj je bil dve
leti in pol v Kew – v Melbournu in tudi sicer rad prihaja
na obisk na Peto celino. Sledilo je iskanje, kako bi
odpomogli potrebam po naših samostanih in posebej,
kako naj bi bilo v prihodnje v Avstraliji. Sad vsega je
bil: p. Janez Tretjak v Adelaidi ostane pri Sveti Dru•ini.
Pater Ciril A. Bo•iè bo nadaljeval svoje delo v Kew. Pater
Valerijan Jenko in p. Filip F. Rupnik pa bova ostala na
svojem mestu vsaj še eno leto. Vodstvo namreè upa, da
bo zaradi novih maš prihodnje leto mo•no ustreèi
potrebam pri sv. Rafaelu v Merrylandsu.  Zaenkrat velja
za vsa tri naša misijonska središèa: Status quo – kot je
bilo.  Zato: Fiat voluntas Dei – naj se zgodi Bo•ja volja!
Da so bila v Avstraliji
velika slavja ob vstopu
Slovenije v Evropo, nam je
znano. Tudi v Sloveniji so bila
slavja ob tej priliki. Tako sem
kot predstavnik iz Avstralije
somaševal na Brezjah z
apostolskim nuncijem msgr.
Santos Abril y Castello in
drugimi in bil navzoè pri
blagoslovu slovenske, papeške,
evropske in Marijine zastave,
ki so zaplapolale ob spomeniku
pape•a Janeza Pavla II.
V nedeljo, 9.5., smo v
Mariboru pri Materi milosti slavili 140 letnico prihoda
slovenskih franèiškanov. Naslednjo nedeljo mi je bilo
zaupano šmarnièno slavje pri Mariji v Novi Štifti. Tam
smo v soboto, 15.5., za novoporoèenca Katjo in Primo•a
iz prijateljske in Franèiškove dru•ine pripravili
preseneèenje – kar sta ugotovila tik pred vstopom pred
poroèni oltar. V tednu, ki je sledil, so se bogata sreèanja
kar vrstila: •e v torek (18.5.) smo se sošolci  zbrali zaradi
50 letnice mature v gostilni Mrak v Ljubljani. Prišli smo
vsi, razen enega. V sredo smo imeli dan province - bratsko
sreèanje vseh slovenskih franèiškanov pri sv. Franèišku
v Šiški. V glavnem vsi smo èutili, da je to naš skupni
praznik. Zato ni bilo te•ko iti na pot – k sv. Franèišku.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa in Krvi smo se
nekateri v znak hvale•nosti odzvali gostom, ki so prišli v
Avstralijo (Prepihar, Bo•ièevi, Marko Pogorevc) s tem,
da smo jih obiskali.  Podali smo se v Stopièe na dom p.
Cirila in k Prepiharju na kosilo. Podoben obisk zahvale
je bil •e v nedeljo, 16.5., ko sem obiskal Loški potok z
•upanom Janezom Novakom  in v petek, 21.5., v Novem
mestu sošolca dr. Miha Japlja in njegove. Podoben obisk
zahvale je veljal paraolimpijki Andreji Dolinar v Zmincu,
tudi Škofijski gimnaziji v Vipavi s prof. Vladom
An•eljem in Rafkom Rijavcem (4.6.) ter Škofijski
gimnaziji v Šentvidu s sorodniki in znanci. Ob tej priliki
sem se oglasil na Radiu Ognjišèe in poslal pozdrave
Slovencem doma in po svetu, tudi v Avstralijo (17.6.).
Ker pa me je pot (iz zdravstvenih razlogov), vodila na
Ptuj, sem lahko obiskal ne samo kapucinski samostan
pri sv. Jo•efu v Mariboru, kjer biva moj brat p. Simon
Alfonz Rupnik OFMCap, naš letošnji 70 letnik, ampak
tudi na Ptuju minoritski in kapucinski samostan in se ob
 Poèitnice patra Filipa
Zbrani na dru•inskem pikniku na domu v Stari Oselici.
15misli | september 2004
pomoèi in zaradi obiskov skavtov, podal nazaj v Kamnik
v upanju, da bom lahko še vsaj nekaj sorodnikov in
dobrotnikov obiskal v Novi in Stari Oselici, v Kranju, v
Posoèju in kjerkoli so, ker jih je •ivljenjska pot tja
pripeljala.
Nedelja, 23. maja, je bila spet sonèna. V •upniji
Brdo pri Lukovici je bilo kar nekaj dela. Najprej
•egnanjska slovesnost v Kosezah in popoldne slavje ob
Mariji Pomagaj v Šentvidu – vse v isti •upnij. Tudi med
tednom so bil slavja celodnevnega èešèenja, tako 27.5. v
Ljubnem pri Mariji udarjeni blizu Brezij. Te•ko je reèi
ne sošolcu, ki je v stiski. Na  Brezje so prišli pome. Zadnjo
nedeljo pa sem se odzval domaèemu •upniku Jakobu
Kralju in dopoldne vodil celodnevno èešèenje, popoldne
pa se ustavil na Marijanskem slavju v Davèi v Selški
dolini. Prevozniki, vèasih brat Izidor in njegovi,
najveèkrat pa hèerke sestre Zinke, so mi pomagali, da
sem se lahko 1. junija ustavil na koreninah Rupnikov v
Èrnem vrhu nad Idrijo, kjer je bilo, poleg obiska
sorodnikov – tudi nekaterih v Avstralcev, pravo romanje
k Breznu med Èrnim vrhom in Zadlogom, kjer je zloba
2. svetovne vojne mno•ice pobila in zmetala vanj. Šele
pred nekaj leti je Anka Po•enel uspela grobišèe urediti
in dala postaviti spomenik, kjer je bila pogrebna sv. maša.
Kljub gro•nji, da bodo to zrušili, je spomenik – kri• nad
jamo ostal. V nedeljo, 6. junija, sem bil na Sveti Gori pri
Gorici, kjer so me dobili celo novinarji. Dan pozneje pa
so mlade dru•ine nekdanjih veroukarjev s Kapele
poskrbele za prijateljski piknik v Preserju pri Braniku,
ki je bil v veselje vsej nad 30 glavi ‘dru•ini’. Temu
pikniku je sledil na Antonovo nedeljo dru•inski piknik
Rupnikovih, kjer smo slavili kar skupno 225- letnico:
brat pater Simon, kapucin, 70 let, mlajši brat Gregor 60,
ostala leta pa sem jaz pripeljal iz Avstralije: 50 let ma-
ture in 45 let mašništva. Veselo dru•bo ni motilo kislo in
hladno vreme. Zaradi menjave programa in slabega
zdravja niso prišli gostje iz Sydneya in še par drugih.
Slavje smo zaèeli s sv. mašo v •upnijski cerkvi sv. Pavla
za pokojne starše, mamo Ne•ko in ata Franca. Kljub
dolgemu poletnemu dnevu smo vztrajali do veèera, vsi
hvale•ni bratu Izidorju z dru•ino na domu, da nas je
sprejel in svakoma, ki sta bila vse popoldne na toplem.
•e skoraj cel mesec napovedani dan krsta malega
sorodnika Filipa v •ireh se je pribli•al. Domaèe slavje
sem moral prekiniti, ker sem obljubil prijatelju in •upniku
v Šembidu – Podnanosu, da bom še isto popoldne
spovedoval in vodil slavje na Vidovo nedeljo, 20.6., a le
dopoldne, ker je bilo treba na ‘remont’ v Nazarje. Hvala
Bogu in voditelju minoritu p. Danilu Holcu, da je razumel
Franèiška in nam oskrbel z brati obisk Velike – Gojške -
Planine in tudi Èrete nad Nazarjami; pri sv. Katarini smo
maševali, ker v Marijini cerkvi zaradi postavitve novih
orgel nismo mogli. Smo si pa ogledali to bo•jo lepoto.
Po bogati malici pri kljuèarju smo se spet podali v
premišljevanje •ivljenja v uboštvu.
Po raznih ovinkih sem se z Gorenakovimi odpeljal
iz Nazarij v petek v Velenje, v Zibiko blizu Šmarij pri
Jelšah in naslednji dan k Sv. Trojici s košaro pozdravov
za p. Lovrenca, ki pa se od tam poslavlja in odhaja nazaj
v Maribor k Materi milosti. Poslovil sem se tudi od
njegove mame in sorodnikov in z njim krenil v Maribor,
ker me je naslednji dan, zadnjo dopustniško nedeljo,
èakalo delo v novi •upniji bla•enega Antona Martina
Slomška v Košakih. Po prijateljskem kosilu pri Frasovih,
znancih z obiska v Avstraliji, sva se s p. Borisom podala
v Kamnik, se Pod Skalco sreèala z Lapuhovo dru•ino v
upanju na svidenje. Še kratek obisk v Ljubnem ob Savinji
v znak hvale•nosti p. Borisu, gospodoma dekanu Martinu
Pušenjaku in •upniku Ivanu Korenu iz Teharij. Z njimi
sem šel v hribe nad Logarsko dolino, kjer so v tistih dneh
gostovali Resnikovi iz Pertha in na kosilo k
Klemenšekovim (sorodnikom Cirejevih – tudi iz Pertha),
spust v dolino in v Kamnik. Še kratek obisk Ftièarjevih,
ki imajo sorodnike Dominkove v St. Albansu. V torek še
enkrat obisk ‘’Studia zdravja in lepote’’ v Kranju in doma
priprava – pakiranje za odhod na letalo v sredo zjutraj,
30. junija 2004.
Po tako pestrih poèitnicah me •e èaka potovanje
na Zlato obalo in v Kraljièino de•elo na redni pastoralni
obisk v dneh od 17. do  20. julija ter nato v Zahodno
Avstralijo – Perth od 31. julija do 9. avgusta, od 17. do
27. avgusta pa bom v Kew nadomešèal p. Cirila zaradi
odhoda na duhovne vaje in kratek dopust. O pre•ivljanju
teh dni bom spregovoril kdaj pozneje. Hvala za
potrpljenje.                                       p. Filip Rupnik
ZA BERNARDOV SKLAD: $2.330,64: Donacija Urada
za Slovence v zamejstvu in po svetu.$70:Niko
Krajc.$25:Eleonora White.$20:V. Ferfolja, Janez Mariniè,
Josephine Kocjanèiè, Alma Štefaniè, Franc Ibic, Ana
Marija in Štefan Cek. $10:Marija Golenko, Marta in Franc
Krenos, Ana Marija Zver, Lado Sluga, Toma• Otto.
$5:Adriana Stepanèiè, H.&J.Geriè, Joško Bratoviè, Anica
Buchgaler. ZA PRIZADETE OB POTRESU:$50:Marija
Cesar. ZA PATRA HUGA:$10:Cecilija Pirnat.
   Hvala dobrotnicam in dobrotnikom in Sloveniji!
Vaši darovi do 16.8.2004
16 misli | september 2004
Razveselila sta me z “velikonoènim pirhom”, ki
sem ga danes prejel. Zavit je bil v Commonwealthski
zavoj v èekovni obliki. Ni se pokvaril, kljub dolgi vo•nji.
Res sta se odrezala. Pirh je prišel ob pravem èasu: delo
za razvoj v Kasungu se je zaèelo z gradnjo skladišèa za
koruzo, v katerem bi imeli tudi mlin..., kar pa je v Bo•jih
rokah.  
Ob zadnjem obisku v Zambiji, bilo je to v zaèetku maja,
sem obiskal Nangomo. Tam sem našel tudi p. Jo•eta
Grošlja, ki se je vrnil v misijon po enoletni odsotnosti.
On mi je povedal, da bo nadaljeval z delom na misijonu.
Zaradi pomanjkanja laiških misijonarjev pa ne bo mogel
voditi misijona, kot smo ga vodili mi. Marsikakšna
aktivnost se bo zmanjšala. On bi rad, da bi sestre prevzele
èim veè aktivnosti. Poto•il pa je, da imajo one te•ave z
vodstvom bolnišnice, ker jih je premalo. Sestre, ki naj bi
delale v bolnišnici, se še šolajo. Njihova kongregacija je
namreè mlada (Handmaids). Sedaj le dve sestri delata v
bolnišnici, kar je obèutno premalo. Sestra Margareta je
administratorka, sestra Cecilia pa dela kot medicinska
sestra. Ko dobita pomoè še treh sester, bo bolnišnica spet
zacvetela. Dobro je vedeti, da je velika razlika med
misijonskimi in dr•avnimi bolnišnicami. Sestre ne delajo
za denar, ampak jih vodi ljubezen do bolnikov in
njihovega dobrobitja. Kdor pa dela za denar, ima denar
rad, drugo pa pusti, da gre naprej, kot paè gre. 
V našem èasu je bila Nangoma dobro obiskovana. Bolniki
so prihajali iz našega obmoèja in tudi od drugod. Sedaj
se je obisk zmanjšal, ker bolniki ne najdejo zdravil, kot
so jih takrat, ko smo mi upravljali misijon. Ni veè darov
iz domovine in od drugod. To se pozna. Tudi obiski
študentov medicine iz Slovenije so presahnili. Oni
so pomagali z delom in z zdravili. Sestre nimajo in ne
morejo imeti stika z našimi dobrotniki, preko katerih bi
jim pomoè lahko prihajala. Gospod Grošelj pa je
popolnoma zavzet s pastoralnim delom in zato zanje nima
dosti èasa. Rad bi tudi, da se èimbolj osamosvojijo. Zato
je pomoè, ki jim jo nudite iz Avstralije, zelo potrebna in
dobrodošla. Denar petstotih ameriških dolarjev, ki sem
jim ga izroèil, so sprejele z veliko hvale•nostjo. Sestra
Margareta je rekla: “Hvala Mariji in dobrotnikom iz
Avstralije za njihovo pomoè. Sedaj bomo pa lahko peljale
reševalni avtomobil na servis in kupile tudi nekaj hrane
za otroški oddelek!” 
Tako je bila Vaša pomoè dostavljena in s
hvale•nostjo sprejeta.                 p. Stanko Rozman
            Koruza za sirote
 Misijonar p. Stanko Rozman je postal znan po
svojem velikem projektu, ko je v Zambiji v Nangomi
zgradil pravcato misijonsko mesto z vsem, kar
potrebujejo ljudje za zdrav razvoj telesa in duha. Z
mnogimi laiènimi sodelavci iz Slovenije in tujine je
priklical v •ivljenje mesto, v katerem so zrasli cerkev,
šola, bolnišnica, pekarna, kokošja in prašièja farma, velik
mlin za mletje koruze, bencinska in policijska postaja
ter delavnice za razliène dejavnosti. V okviru misijona
je zgradil tudi naselje za sodelavce in nove uslu•bence.
Sedaj njegovo delo nadaljuje p. Jo•e Grošelj, p. Stanko
pa je odšel v sosednjo dr•avo Malawi.
Tu mu je dodeljeno veliko misijonsko podroèje s
centrom v mestu Kasungu. S pomoèjo še dveh
misijonarjev, številnih katehistov in voditeljev, skrbi za
kar 90 centrov, kjer se v veèjih ali manjših cerkvah zbirajo
male kršèanske skupnosti.
Malawi je ena najbolj revnih dr•av na svetu in ljudje se
veèinoma pre•ivljajo z gojenjem koruze in tobaka. Èe je
dovolj de•ja, je dovolj tudi koruze in iz nje narejene
polente, ki je domaèemu prebivalstvu vsakodnevna hrana.
Velik problem v dr•avi sta aids in malarija, ki unièita
mlada •ivljenja in onemogoèata normalen in zdrav razvoj
v dr•avi.
Nobena skrivnost ni, èe povemo, da je kar 30%
prebivalstva oku•enih z virusom aidsa in da je v tej de•eli
z 12 milijoni prebivalcev kar milijon otrok, ki so sirote
brez staršev. •ivijo pri sorodnikih ali drugih dobrih
ljudeh, a ti imajo svoje otroke in številne dru•ine.
Pater Stanko, ki je •e iz Zambije poznal podobne
•ivljenjske te•ave, se je tudi tu lotil velikega projekta, ki
bo tem sirotam in drugim otrokom revnih staršev
omogoèil šolanje, zdrav naèin •ivljenja in dostojno
zaposlitev. S pomoèjo programa Botrstvo, v katerem
sodeluje veliko dobrotnikov iz vseh krajev Slovenije, je
zaèel z reševanjem mladih. Z zbranim denarjem bo skušal
omogoèiti šolanje otrokom - sirotam, takih je sedaj sto,
poskrbel bo tudi za njihovo obleko in prehrano in jim
tako dal novo upanje za lepšo prihodnost. A to je šele
zaèetek. V okolici misijona deluje preko sto osnovnih in
srednjih šol, od katerih je deset katoliških. Z njimi se je
•e povezal, jih obiskal in skupaj z uèitelji pripravlja pro-
gram pomoèi za obnovo uèilnic, nabavo šolske opreme
in uèbenikov ter gradnjo hiš ali stanovanj za nove uèitelje.
Vsaka šola ima okrog 1200 otrok in le 10 do 12 uèiteljev.
Rad bi dobil dobrotnike iz domovine in tujine, ki bi mu
pomagali izpeljati ta projekt obnove in novega upanja.
A tudi sam ne dr•i kri•em rok. Lotil se je poljedelstva in
Pismo misijonarja patra
Stanka Rozmana
17misli | september 2004
       Zahvala iz Argentine
Najlepše se zahvaljujem za dar 500 avstralskih
dolarjev, ki sem jih v protivrednosti ameriških
dolarjev prejel od Vas, po posredovanju Monike in
Andreja Rode. Prinesel mi jih je Ivan Bukovec, ki je
bil na obisku pri Rodetovih v Avstraliji. Prisrèna
zahvala gospe Mariji Martin, ki jih je darovala za
potrebne v Argentini in naj ji Bog obilno poplaèa
njeno velikodušnost. Pomoè mi je zelo prav prišla,
saj se ni lahko pre•ivljati s sto-dolarsko pokojnino,
naj bo to v Argentini ali kje drugje. Zahvaliti se
moram tudi Moniki in Andreju, ki sta pri menjavi
avstralskih dolarjev v ameriške zaokro•ila številko
navzgor in mi poslala 400 ameriških dolarjev.
Konèno, hvala Bogu za njegovo previdnost, ki
navdihuje dobre ljudi, da imajo razumevanje za
pomoèi potrebne. Prejmite moje iskrene pozdrave.
                   Vaš Tone Kr•išnik, Argentina
okrog misijonskega središèa zasadil polja s koruzo. Sedaj
gradi veliko skladišèe za ves ta pridelek, ki se v juniju in
juliju še poveèa. Takrat na vsaki podru•nici obhajajo
velike slovesnosti, ki jim pravijo »mašika maše«. Ljudi
povabi, da se v tem èasu zberejo v cerkvah k zahvalni
maši za dober pridelek koruze, tobaka in drugih dobrin.
Ljudje so velikodušni in pri teh mašah darujejo za
skupnost nekaj svojega pridelka, najveèkrat koruzo.
Stanko vse te darove zbira, da bo z njimi lahko nahranil
najbolj revne in priskrbel denar za sirote. V naèrtu ima
tudi mlin, v katerem bo mlel koruzo, moko pa prodajal
in tako zbral èimveè sredstev za uboge, bolne in sirote.
Za vse te projekte potrebuje ljudi z odprtimi rokami in
srci, ki bi mu z denarnimi sredstvi pomagali. Morda boste
med temi tudi Vi. Sirote, bolni in laèni trkajo na Vaša,
trenutno še zaprta vrata in Vas prosijo pomoèi. Morda
bo prav Vaša majhna kapljica dobrote rešila nekaj otrok
pred revšèino in jim omogoèila zdrav razvoj telesa in
duha.   ACI
Kot je znano, le•ijo na ozemlju, ki je danes del
de•ele Koroške, nekateri zgodovinski pomniki, ki
imajo izjemen pomen za slovenski narod, za njegovo
zgodovinsko in kulturno zavest. Podpisani
predstavniki institucij civilne dru•be ter posamezniki,
ki delujemo v slovenskem javnem •ivljenju, se
obraèamo na oblasti de•ele Koroške v prièakovanju,
da bodo na dostojen naèin uredile njihovo
predstavitev in javno oznaèbo na naèin, ki bo odra•al
vso resniènost njihovega zgodovinskega pomena
in njihove vloge v slovenski zgodovini:
1. Kne•ji kamen, ki  je razstavljen v De•elnem
muzeju v Celovcu, je edinstveni spomenik slovenske
dr•avne tradicije. Zaradi njegove vloge pri obredu
ustolièevanja karantanskih knezov in kasneje
koroških vojvod, pri katerem je vojvoda svojo oblast
simbolièno prejel od kmeta, spada kne•ji kamen
med najbolj izjemne kulturne spomenike
evropskega srednjega veka.
Kne•ji kamen ni le eden osrednjih simbolov
slovenstva, temveè tudi trajna prièa starodavnih
demokratiènih tradicij med alpskimi ljudstvi.
Zato podpisani prièakujemo od de•elnih oblasti, da
bodo v sodelovanju s slovensko manjšino na
Koroškem in s slovensko zgodovinsko stroko:
     - temu spomeniku odredile mesto, dostojno
njegovemu simbolnemu pomenu
Pobuda za pravilno javno oznaèbo
 zgodovinskih spomenikov v de•eli Koroški
- z dvojeziènim slovensko-nemškim napisom
poskrbele za zgodovinsko pravilno in ideološko
uravnovešeno javno predstavitev njegove vloge v
slovenski in koroški zgodovini
- dovolile njegovo uporabo v morebitne
slovesne prireditve
     2.Vojvodski prestol na Gosposvetskem
polju je pomnik skupne slovensko-koroške
zgodovine. Koroška de•ela je namreè zgodovinska
naslednica slovenske kne•evine Karantanije in
obred ustolièevanja koroških vojvod, ki je potekal
vse do leta 1414 v slovenskem jeziku, je bil prièa te
navezanosti. Mislimo, da bi moral napis ob
spomeniku odra•ati to dejstvo ter da bi ga morali
spremeniti tako, da bi v njem upoštevali tudi vlogo
tega spomenika v slovenski zgodovini. Lokalnim
oblastem poleg tega predlagamo, da na tem kraju
namestijo tako koroško kot slovensko narodno
zastavo, saj bi na ta naèin razvidno pokazali na
usodno povezanost koroške in slovenske
zgodovine, katere simbol je ta za oba naroda sveti
kraj.
     Nova Gorica, avgusta 2004
      Luka Lisjak Gabrijelèiè, Miha Kosovel,
    Marko Kravos - pesnik iz Trsta
            (posredovala Jo•ica Gerden)
18 misli | september 2004
Zamolkel strel
Zima je bila trda in dolga. Zemlja je zgodaj premrznila.
Že za advent je padlo èez koleno snega. Po praznikih se
je pa zaèel usipati in ni znal nehati. Zapadel je na visoko,
kakor •e davno ne. Odrezal je Bohinj za dobrih štirinajst
dni od svetá. Cesta, ki ve•e vasi v Zgornji in Spodnji
dolini, razvršèene okrog Rudnice in Šèavnice, je bila še
v postu podobna brezkonèni ozki soteski. Ves teden so
jo bili odkidavali. Sneg so bili naorali in nametali na strani
v dva visoka nasipa. Pešec ni videl s ceste na polje. Celó
Škantarjev Toma•, kateremu so bili skoraj vsaki podboji
prenizki, si je moral izgrebsti stopnje v zmrzlo sne•eno
steno, da je mogel pogledati ob luni za zajci pri stogovih.
Pa je kmalu sprevidel, da ne ka•e s streli plašiti lisic, ki
so v lepo razcvetelih dragih ko•uhih pritisnile z gorá.
Toma• je eno samo noè uplenil tri.
V Studoru je plaz vzel tropiè gamsov. Prinesel jih je trdo
za plot. Podsuto divjaèino je br• izvohala laèna zverjad
in jo izgrebla. Toma• je presledil celó volka. Hodil ga je
èakat, pa mu ni prišel na strel. Ko se je razvedelo, si
fu•inarski otroci iz šole in v šolo grede niso upali veè
ustavljati se v plazu. Brdar je pa podra•il lovca, da je
zamenjal volka s psom. Toma• ga je po strani pogledal
in povedal, da se je v bosenskih šumah natanèno nauèil
loèiti pasjo stopinjo od volèje. Razlo•il je tudi, kako je
pokazala celotna sled. Zver je prišla iz Jelovice, pretekla
Bohinj in odšla èez Pokljuko. Najbr• je bil prav tisti volk,
o katerem so poroèali èasopisi, da so ga ustrelili na
Koroškem.
Vrane, ki so prej laène posedale po drevju okrog hiš in
stikale po gnojišèih, so se bile umaknile nazaj v gošèe.
Èez dan so se pulile v plazu za razvleèeno drobovje.
Priklatilo se je tudi nekaj krokarjev. Naselili so se v
Studorski skali. Nekateri so pravili, da so nad mrhovišèem
videli kro•iti celó orla. Toma• jim ni verjel.
Jezero je kar zginilo. Še studenci pod Svetim Duhom
niso mogli pretaliti visokega snega, pod katerim se je
lomil led. Bobneèe grmenje se je razlegalo po Spodnji
dolini daleè navzdol, po Zgornji pa še nad Jereko. Kjer
so se poleti poganjale ribe iz vode, je le•ala obse•na
zasne•ena planja, vsa prekri•ana s sledovi divjaèine.
S stranskih potov in stezá snega niso odmetavali. Stlaèili
so ga s krpljami. Spomladi, ko je jug vzel snegu jedro,
dober teden nihèe ni mogel voziti. •ivini se je do vampa
vdiralo.
Jane
z J
alen
(1)
Trop
brez zvoncev
MOHORJEVA DRUŽBA CELJE je letos izdala prve tri knjige Izbranih spisov Janeza Jalna, v pripravi
pa je še èetrta, ki bo izšla v kratkem. Njegova zbrana dela so pri zalo•bi pripravljali •e v šestdesetih letih,
vendar je naèrt po njegovi smrti leta 1966 zamrl. Tokratni izbor je pripravil literarni zgodovinar dr. France
Pibernik. “Jalen se je spustil na raven ljudske govorice in s svojimi deli ohranil tisto gorenjšèino, ki je sicer
izginila pred drugo svetovno vojno,” pojasnjuje Pibernik. Izbor obsega po njegovem mnenju le
najpomembnejša in najboljša dela “katoliškega klasika”. V prvi knjigi sta njegov najpomembnejši roman
Ovèar Marko in povest Cvetkova Cilka. Druga knjiga vsebuje z literarno nagrado ovenèan roman Trop
brez zvoncev in izbor iz novel pod skupnim imenom Previsi, v tretji knjigi sta roman Ograd in dramska
trilogija: Dom, Srenja in Bratje. V èetrti knjigi pa bo izšla še Jalnova najbolj znana trilogija Bobri. Bobri so
doslej izšli •e v petih ponatisih (prodanih je bilo veè kot 70.000 knjig) in na zvoènih kasetah. Marsikdo pa
ne ve, da je Jalen na slovensko literarno prizorišèe vstopil kot dramatik. V dvajsetih letih so njegovo delo
Dom uprizorili v ljubljanski Drami, med drugo svetovno vojno pa so bile vse njegove knjige razgrabljene.
S septembersko števiko Misli 2004 zaèenjamo objavljati Jalnovo povest TROP BREZ ZVONCEV.
•elimo Vam prijetno branje te prelepe povesti in se zahvaljujemo Mohorjevi dru•bi iz Celja, ki nam
je dobrohotno posredovala celotno besedilo na disketi.
19misli | september 2004
Najdlje je obstal sneg okrog hiš in skednjev. V osojah je
poèakal prav do maja. Cele gore so ga bili na•agali z
opasilnicami in nametali z lopatami pozimi s streh. Bali
so se za strešna ogrodja, ki so nekaj dni venomer stokala
pod te•o zapadajoèega snega. Hodniku je v Praznici
stisnilo senik, ko ni utegnil o pravem èasu do njega.
Okna so morali še posebej odkidati, da je mogla svetloba
v hiše. Stanovi in hlevi po planinah so pod snegom kar
zginili. Srnjaki in gamsi so hodili èez slemena kakor èez
zasne•ene skale. Gospodarji so vedeli, da bo treba na
pómlad, preden pojde •ivina v planine, dokaj popravljati.
Pomlad pa kar ni hotela priti. Zmanjkalo je klaje za •ivino.
Tudi ljudje so si morali v marsikateri hiši pritrgovati,
èeprav je •e davno minul post.
Hribarjev Peter si •e veè dni ni upal vsuti toliko •gancev,
kolikor si jih je za•elel; mu je moka pohajala. Denarja je
pa premogel samo še za tobak, katerega kar ni mogel
pogrešati; se ga je preveè navadil pri vojakih. Odslu•il
je tri polna leta pri sedemnajstih v Celovcu, napredoval
do èetovodje in se v jeseni vrnil v Bohinj. Svojih ljudi ni
imel veè, svoje strehe tudi ne. Stisnil se je v podstrešno
sobico k •mitku in si na •elezni peèici kuhal kar sam,
kadar je bil doma. Stalnega zaslu•ka na zimo ni mogel
dobiti. Sem in tja je opravil kako dnino, da je imel za
sproti. Znal je tudi tesariti in si je še kot mlad fant napravil
lastno orodje. Zima je njemu kar dobro poskrbela za delo,
pa kaj, ko od nikoder ni hotelo biti pomladi. Petru je bilo
•al, da ni ostal zunaj v svetu. Bi •e kako pozabil jezero
in Svetega Janeza, Mostnico in Hudièev most, Studor in
Rúdnico, planine in goré.
Trdno se je prebijal Peter iz dneva v dan, dokler ni
zakasnela pomlad kar planila èez vrhove Bukovskih gorá,
zadihala v obeh bohinjskih dolinah, se pognala za Jereko
èez Podjelje na Koprivnik, hitela pobirati sneg in taliti
zemljo. V vrtovih so zavriskali šèinkavci, za vasmi
zacingljale sinice, v vrhovih smrek na Seno•etih pa
za•vi•gali kosi. Kopnjava je lezla vsak dan više v gore.
Zemlja se je hitro sušila. Na prisonènih straneh so •e
orali. V Izgarjih, v senci Rudnice, je pa le•al še sneg.
Petru se je na vse kraje odprlo delo. Popravljal je plotove
in prekrival stogove. Èúdnik ga je pa naprosil, naj mu
èimprej pregleda in spravi v stari red hlev in stan v Planini
na Kraju, èeprav se zavoljo •ivine še prav niè ni mudilo.
A Jernej je bil skrben gospodar; vedno prvi z delom.
Odar mu je ponagajal, da bi najrajši •e v jeseni jarino
sejal. Èe je pa Èudniku na kakšnem poslopju zrahljajo
streho, da je zamakalo, je bil pa Jernej kar ves nesreèen.
Peter je pri Èudniku zaslu•il z bradljo, dletom in •ago
kakor nikjer drugod ne. Jerneju ni mogel odreèi. Vsakemu
drugemu prej. In pa – na Komno je Petra samega mikalo.
Kar vesel je bil, da se mu je ponudil izgovor.
Z brašnom za nekaj dni in z vsem svojim orodjem je
odšel Peter v nedeljo popoldne po stezi za jezerom v
Ukanc in še naprej proti Savici. Ni maral nikogar
sreèevati. Èez ramo mu je visela precej nerodno
upognjena vreèa.
Na planino je prispel dokaj za dne. Stanovi so stali
zapušèeni. Okrog njih je •e ozelenela nizka murava.
Sne•ni zameti po globelih pa še niso skopneli. Prav izpred
Èudnikovega hleva je krikaje odletela proti peèinam èrna
jata rumenokljunih gorskih kavk. Poznim lanskim
mladicam rdeèkaste noge še niso porjavele.
Peter je odprl stan. Za ognjišèem je le•al kup trdega in
smetnega snega. Burje so ga bile nanosile pozimi skozi
špranje. Streha ga je pa skrivala pomladanskemu soncu,
da ga še ni moglo stajati. V kotanjicah okrog njega se je
nabirala sne•nica. Peter je sodil, da jo še skoraj gotovo
vsako noè prevleèe tanka skorjica ledu.
Misel na noèni mraz je Petra spomnila, da mora najprej
zakuriti. Odlo•il je orodje in vreèo in stopil nazaj na
prosto, da nabere goriva. Stanovi in macesni so stegnili
sence po planini. Sonce se je spušèalo •e za beli vrh
Bogatina.
Na ognjišèu je zaplapolal ogenj. Dim se je dvignil pod
sleme in se valil skozi špranje. Stan, ki je vso dolgo zimo
kakor spal, je spet zadihal. S staro lopato, ki je prezimila
kar v hlevu, je Peter zmetal umazan kup snega èez prag.
S ponvijo pa je pohitel v globel in prinesel visoko zvrhano
èistega snega, da si ga staja za krop.
Le•išèe je bilo še vse premoèeno in je smrdelo po
plesnobi. Peter je nerabno navlako vrgel na gnojišèe in
vzel sekiro, da si naseka vej in natrga vsaj za povrhu
nekaj suhe trave. Kar niè se ni smel obotavljati, èe ni
hotel, da ga noè ne prehiti. Odhitel je proti ruševju.
Sonce je •e utonilo za gore in prièel je pritiskati mraz.
Še preden je Peter zamahnil s sekiro, je sfrfotal za pol
streljaja pred njim ruševec in se preletel èez ozko dolinico
v nasprotni hrib. Peter se je redkega ptièa razveselil, saj
je prav zavoljo njegovih krivcev prinesel v vreèi puško s
sabo. Kar škoda se mu je zdelo, da je ni imel pri sebi. Pa
saj bi tako ne bil utegnil streljati, ko ni bil niè pripravljen
in ga je petelin presenetil.
Peter je hitro nasekal vej, pa jih ni odvlekel v stan; jih bo
•e kasneje. Šel je pogledat še za travo, še bolj pa, kje bi
utegnil imeti ruševec rastišèe, da ga zjutraj poèaka. Ni
iskal dolgo. Na napol odkopnelem hrbtu je naletel na
znamenja jutranjih vrve•ev gorske perjadi.
Preden je tema zagrnila planino, je imel Peter v stanu
postlano sve•e le•išèe, pod vejami pa nabito puško
enocevko.                                se nadaljuje
20 misli | september 2004
p. Ciril A. Božiè, OFM
Marija An•iè, laièna misijonarka
Ss.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSION
Baraga House, 19 A’Beckett Street
PO BOX 197,  KEW  VIC 3101
Tel.: (03) 9853 7787, (03) 9853 8118
Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176
E-mail: ciril@infoxchange.net.au
DOM POÈITKA - MOTHER ROMANA HOME
Sv. ciril  in Metod Melbourne
NAJVEÈJI MARIJIN PRAZNIK VNEBOVZETJA
smo obhajali v vsej slovesnosti pri praznièni sveti
maši v nedeljo, 15. avgusta 2004, ob 10. uri
dopoldne. Slovesnost so obogatili pevci okteta
Vrtnica iz Nove Gorice, ki so dan prej prišli na
gostovanje v Avstralijo.
Na prvi petek, 3. septembra, bo sveta maša in
pobo•nost prvega petka ob 10. uri. Na prvo soboto,
4. septembra, bomo ob 8. uri zjutraj molili za nove
duhovniške, redovniške in misijonske poklice ter
stanovitnost poklicanih. V Sloveniji je letošnje
pastoralno leto posveèeno duhovnim poklicem. Dan
molitve in •rtve za duhovne poklice bo na
Brezjah, 11. septembra 2004, pod geslom: Poni•no
in vztrajno molimo – za neprecenljivi dar.
Pred nami je takoj po zaèetku pomladi (1.
septembra) praznovanje oèetovskega dne prvo
nedeljo v septembru, 5.
septembra. Vseh •ivih in
pokojnih oèetov, starih
oèetov in pradedov se bomo
spomnili najprej pri sveti
maši, nato pa še v dvorani
s kulturnim programom.
SLOMŠKOVA ŠOLA bo
sodelovala pri programu
oèetovskega dne. Po
poèitnicah pa ima pouk 17.,
24. in 31. oktobra. TEÈAJ
slovenskega je-zika za
odrasle je vsako prvo in
tretjo nedeljo v mesecu.
To prvo nedeljo v
septembru bodo imeli prviè
pri nas ob 12. uri sveto
mašo Slovaki. Gospod Peter Vojtko me je zaprosil,
da bi imeli v naši cerkvi slovaško mašo vsako prvo
in drugo nedeljo v mesecu ob 12. uri.
V sredo, 8. septembra, je praznik Marijinega
rojstva. Sveta maša bo ob 10. uri dopoldne ter ob
7.30 zveèer. Od 6. do 8. septembra imam letno
konferenco policijskih kaplanov in izobra•evalni
seminar na policijski akademiji Glen Waverley.
Seja pastoralnega sveta bo v ponedeljek, 13.
septembra, ob 7.30 zveèer.
V torek, 14. septembra, je praznik povišanja
sv. Kri•a in god naše slovenske franèiškanske
province, katere èlani smo vaši dušni pastirji v
Avstraliji. Naslednji dan pa je god •alostne Matere
Bo•je, ki so jo naši predniki zelo èastili in ji predvsem
v èasu stisk, preganjanj – dobesedno kuge in lakote,
postavljali cerkve in kapele.
Oktet Vrtnica: Edi Florenin, Robert Lièen, Darko Šuligoj, Dušan Sedmak,
Ivan Šinigoj, Fedor Bernard, Armando Mariutti, Bogdan Brecelj.
21misli | september 2004
Zadnja nedelja v septembru je Slomškova
nedelja. Kar je bla•ena Mary MacKillop za Avstralce,
to je bla•eni Anton Martin Slomšek za nas Slovence
– prva in prvi bla•eni teh narodov. Letos, 8. avgusta,
je minilo 95 let od smrti bl. Mary MacKillop. Letošnje
Slomškovo praznovanje je še posebej pomembno,
saj ga bogatita 5. obletnica Slomškove beatifikacije
(19. 9. 1999) in 180. obletnica Slomškove nove
maše (26. 9. 1824 v Olimju). Molimo in prièakujmo,
da bosta oba tudi kmalu razglašena med svetnike.
Prva sobota in prva nedelja v letošnjem oktobru
bosta nadvse praznièna v Adelaidi, ki bo gostila
30. mladinski koncert avstralsko-slovenske
mladine. Lidija Bratina zelo uspešno organizira naše
potovanje in bivanje v Adelaidi. Upajmo, da bomo
napolnili dva avtobusa. Geslo koncerta je: Skupno
na poti. Še vabimo mlade talente, da se prijavijo za
nastop. Prijavnice dobite pri tisku ob izhodih iz
cerkve. Prijave sprejema Lidija Bratina, telefon 9700
3178. V ceno 150 dolarjev je vkljuèena vo•nja z
luksuznim avtobusom, veèerja ob prihodu v Adelaido
v hotelu s štirimi in pol zvezdicami, tura po Adeladi
v petek, vstopnica za koncert in nedeljsko kosilo
pred odhodom. Hotel Rydges South Park Adelaide
pa stane za tri noèi 162 dolarjev po osebi v sobi z
zakonsko posteljo ali z dvema posteljama. Vsako
jutro je zajtrk. Celoten strošek potovanja in
bivanja torej znaša 312 dolarjev. Polno ceno je
potrebno plaèati do prve nedelje v septembru, ko
bomo obhajali oèetovski dan. Ta dan je tudi še
zadnja mo•nost za prijave za potovanje ali za
nastop. Vabimo še tiste, ki se niste dokonèno odloèili,
da se pridru•ite veseli dru•bi, ki bo potovala iz
Melbourna v Adelaido na mladinski koncert in se v
nedeljo, 3. oktobra, pozno zveèer vrnila domov.
Podprimo še to mladino, ki jo imamo! Pa tudi
trideseti jubilej je •e lepa doba.
Ker nas bo tisto nedeljo kar precej odsotnih, se bo
seveda to poznalo tudi pri obisku maše v Kew, zato
bo v nedeljo, 3. oktobra 2004, v Kew samo ena
sveta maša in to ob 10. uri dopoldne (sv. maše
ob 8. uri ne bo!).
Prva nedelja v oktobru je Ro•novenska in
Franèiškova. Molitvena skupina bo spet poskrbela
za molitev ro•nega venca ob nedeljah 20 minut pred
mašo in pravtako ob petkih ob 7.10 zveèer ter ob
torkih ob 10. uri dopoldne.
Druga nedelja v oktobru, 10. oktobra, je
zaznamovana s slovesno nadškofovo mašo za
izseljenske skupine nadškofije Melbourne. Ob 9. uri
dopoldne bo sv. maša v Kew, ob 11.30 v Geelongu.
Ob 2.30 popoldne pa se zaène molitev ro•nega
venca in procesija s kipom fatimske Matere Bo•je
na trgu pred stolnico sv. Patrika v Melbournu. Nato
sledi sv. maša v stolnici s somaševanjem
izseljenskih duhovnikov. Tudi letos se bo slišala
molitev ro•nega venca v slovenšèini, prav tako tudi
lurška pesem, v narodnih nošah bomo ponesli naše
bandere, sodelovali bomo pri prošnjah za vse
potrebe. Ob 5. uri popoldne bo sv. maša v St.
Albansu.
Tretja nedelja v oktobru je misijonska.
Vsako tretjo nedeljo v mesecu je v dvorani dru•insko
kosilo, ki ga pripravljajo •ene društva sv. Eme s
sodelavkami in sodelavci. Vsem tem dobrim
»èebelicam« se moramo zares prisrèno zahvaliti za
vse te izredne napore in ljubezen, s katero zaèinjajo
svoje po•rtvovalno delo. Po njihovi zaslugi je sedaj
v kuhinji nov štedilnik, 12. avgusta pa so dostavili
še velik nov hladilnik v shrambo Baragovega doma,
kjer je bila vèasih hladilnica, ki pa je pred meseci
»izdihnila«. Hladilnik je stal $3,750, štedilnik pa nad
$7,000.
V nedeljo, 24. oktobra, bo ob 2. uri popoldne sv.
maša v dvorani slovenskega kluba PLANICA v
Springvale, ob 3.30 popoldne bodo na
pokopališèu Springvale molitve za pokojne, ob
6.00 zveèer bo sv. maša v MORWELLU.
NA OBISKU smo imeli oktet Vrtnica iz Nove Gorice,
prihajajo Primorski fantje, v novembru ansambel
Svetlin in v decembru pevski zbor iz Škofje Loke.
KRST: Alexander Jakob Rolland JONES, rojen
24.01.2004 v Fitzroyu VIC. Mati Natasha r. Martinèiè,
oèe Riley Thomas Jones. Botra sta Veronica in
David O’Brien. Sv. Ciril in Metod, Kew, 15.08.2004,
med praznièno in nedeljsko sv. mašo.
ODŠLI SO:
MATILDA (Tilka) MATJAŠIÈ roj. Martek, je sklenila
svojo •ivljenjsko pot 24.07.2004 v bolnišnici Grace
McKellar v Geelongu. Rojena je bila 06.02.1931 na
Èate•u kot èetrti od petih otrok v dru•ini – imela je
tri sestre in brata. •iva je še samo sestra Fanika v
Bre•icah. Leta 1950 se je poroèila in šla •ivet v Sele
pri Èate•u. Tam sta se rodili hèerki Breda (roj.
22 misli | september 2004
10.12.1952, umrla v Geelongu 24.06.1999) in Mira.
Leta 1963 je prišla s hèerkama v Geelong, kjer so
si skupaj z mo•em Jo•etom – z njim se je poroèila
leta 1963 - in hèerkama postavili lep dom. V veliko
veselje so ji bili vnuki in vnukinje Alen (star 30 let),
Sally (28), David (26), Robi (25), Jane (21) in Lisa
(17) in seveda rojstvo prve pravnukinje Neve. Rada
je imela oba svaka, Mirinega mo•a Brankota
Matijeviæa in mo•a pokojne hèerke Brede, Miroslava
Gajiæa. Leta 1998 je zbolela, a je z neverejetno voljo
in optimizmom premagovala tegobe bolezni. Molitev
ro•nega venca je bila 28. julija zveèer v cerkvi sv.
Dru•ine v Bell Parku, pogreb pa naslednji dan. S p.
Cirilom je somaševal g. Michaele Fitzgerald, ki je
pokojni vsak teden prinašal obhajilo. Pokopali smo
jo v grob mo•a Jo•eta (+ 30.11.2003) na Highton
pokopališèu v Geelongu.
Na svojem domu v North Sunshine je 3. avgusta
2004 umrl STANKO ŠEMEC, star 70 let. Rojen je
bil 21.04.1934 v vasi Smuka pri Koèevju. Leta 1958
je pobegnil v Avstrijo, tam se je 22.02.1958 poroèil z
Marijo r. Rausch. V Avstralijo sta prišla 18.11.1958.
Iz Melbourna so ju poslali v kamp v Bonegillo, od
tam sta se vrnila in našla delo v Melbournu. V zakonu
sta se jima rodila hèerka Majda in sin Stan. Stanko
je bolehal za sladkorno boleznijo, kateri so se
pridru•ile še druge bolezni srca, ledvic. Umrl je zadet
od srène kapi. Spomnili smo se ga pri nedeljski maši,
8. avgusta, v St. Albansu, naslednji dan pa je •upnik
Fr. O’Reilly opravil pogrebno sveto mašo v cerkvi
Sacred Heart v St. Albansu ter nato pogreb na Keilor
pokopališèu. So•alje •eni Mariji, hèerki Majdi in sinu
Stanu ter sestri Mimi Bunderla v North Sunshine ter
ostalim sorodnikom v Sloveniji, saj je bilo v dru•ini
enajst otrok.
Pri poroèilu o smrti in pogrebu v prejšnjih Mislih je
potrebno popraviti: FRANK PROSEN je umrl 23.
junija 2004  v bolnišnici Werribee in bil pokopan 27.
junija 2004. Rojen je bil 15.11.1937 v vasi Kute•evo
pri Ilirski Bistrici.
SLOVENSKO DRUŠTVO IVAN CANKAR je imelo
obèni zbor 11. julija 2004, brez volitev. Lansko leto
je bil izvoljen odbor za dve leti: Lojzka Kuhar –
predsednica; Natalie Ramuta – podpredsednica;
Liza Kolar – tajnica; Marta Jelenko – pomoènica
tajnice; Mirko Šneler – blagajnik; Damijan Ramuta
– pomoènik blagajnika; Karlo Bole – bar manager;
Jo•e Matkoviè – kuhinja; Drago Hilla – okolica kluba;
Lidija Èušin – kultura; Helena Hilla – odgovorna za
upokojence; èlani odbora: Gusti Glavnik, Jo•e
Kodriè, Marijan Kontelj, Stane Tehovnik, Ivan Bole,
Karlo Berginc. Nadzorni odbor: Peter Domanjko,
Jo•e Ramuta. Za mladino: Eddie Kontelj, za
balinarje: Peter Bole.
SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA je imelo letni
obèni zbor 25. julija 2004 z volitvami za nov upravni
odbor za prihodnje leto: Fred Toplak – predsednik;
Štefan Srnec – podpredsednik; Vera Brne – tajnica;
Janez Rotar – blagajnik; odborniki: Jo•e Krnjak, Filip
Pintar, Matija Cestnik, Karlo Pavel, Julka Erzetiè.
Uèiteljici v šoli sta Lucija Srnec in Kristina Cestnik,
kulturna referentka je Lucija Srnec, socialna delavka
Anica Toplak, izdajanje glasila: Meta Lenarèiè,
Lucija Srnec, Yanja Srkulj, balinarski referent
Stanko Mohorovièiè, lovski starešina Janez Mesariè.
SLOVENSKI KLUB JADRAN je imel obèni zbor v
nedeljo, 1. avgusta 2004, z volitvami za nov upravni
odbor: Milan Ogrizek – predsednik; Ivan Valenèiè –
podpredsednik; Vilma •anetiè – tajnica; Romana
Zetko – blagajnièarka; Oskar Humar •ivi v hiši poleg
kluba in je njegov oskrbnik; Jo•e Caf je odgovoren
za bar; gospodinje v kuhinji se bodo menjavale vsake
tri mesece; Rudi Iskra je do sedaj vodil balinarje.
Sedaj je še veliko ljudi na dopustih v Sloveniji in po
Avstraliji, zato bodo podrobnejšo razporeditev dela
in dol•nosti naredili pozneje.
SLOVENSKO DRUŠTVO ST. ALBANS je imelo
letni obèni zbor tudi 1. avgusta 2004: Martin Toni –
predsednik; Slavko Blatnik – podpredsednik; Marija
Kosmina – blagajnièarka; Gusti Vinko – slovenski
tajnik; Marija Lipiè – Mattews, tajnica za angleški
jezik; Evelyn Kojc – uèiteljica; Frank Maver – stiki z
javnostjo; Terezija Maver – nadzor kuhinje; Marija
Blatnik in Franèiška Maver – ekonom kuhinje; Milica
Dular – de•urstvo v kuhinji; Janko Klemenèiè in Jo•e
Turk – vzdr•evanje; Avguštin Kokelj – bar; Jo•e
Plevnik – pomoènik v baru; David Mattews – ekonom
za bar; èlani odbora: Angela Vinko, Jo•ica
Klemenèiè, Jo•e in Ana Krajcer, Helena Maver,
Branko Kojc.
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE, ki v
letošnjem letu praznuje svoj zlati jubilej, je imelo 8.
avgusta 2004 svoj obèni zbor z volitvami: Milena
Brgoè – predsednica; Miro Ogrizek - podpredsednik,
NOVICE IZ NAŠIH SLOVENSKIH DRUŠTEV IN KLUBOV V VIKTORIJI
23misli | september 2004
Marija Oppelt Oppelli – 80 let
Rude•eva Marija se je rodila tri dni pred
patrom Bazilijem, 26. avgusta 1924, v Trstu.
V dru•ini je bila edini otrok (sestra Vanda je
umrla stara osem mesecev) in mamo je
imela zelo strogo, se spominja. Do
enaindvajsetega leta ni smela nikamor. Od
januarja leta 1947 do novembra 1953 je
delala v uradu ameriške vojske v Trstu.
Decembra 1953 je odšla v Anglijo delat kot
varuška dveh otrok v angleški dru•ini in
istoèasno študirala anglešèino. V Trst se je
vrnila februarja 1955. V Avstralijo je prišla z
ladjo Flaminia 18. avgusta 1955, Marjan
Oppelt Oppelli (rojen 11. marca 1933 v Trstu)
pa z ladjo Aurelia, julija 1955. On je bil na
ladji »escort officer«.  Z njim se je poroèila 7. februarja 1959 v katedrali St. Patrick’s v Melbournu. Poroèil
ju je pater Bazilij. V zakonu sta se jima rodila hèerka Helena, leta 1962, in sin Martin, leta 1964. Mo•
Marjan je umrl 11. novembra 1988 v Royal Melbourne Hospital in je pokopan na Templestowe pokopališèu.
Helena je poroèena z mo•en Waynom Fergeus in imata hèerko Karo in sinova Calluma in Laclana. Sin
Martin je poroèen z Rosemarie Jones.
Marija je bila s pokojnim mo•em Marjanom in z vso dru•ino vedno tesno povezana z dejavnostjo
slovenskega misijona v Melbournu. Od leta 1976 je zvesta knji•nièarka Baragove knji•nice v Kew. Po
smrti patra Bazilija pa s sodelavcema Tonetom Brnetom in Ivanom Trebšem urejuje finance. Pri razpošiljanju
Misli ima na skrbi letalsko pošto – nad 120 Misli je odpeljano iz Avstralije z letalom.
Za vse njeno po•rtvovalno delo se ji iz srca zahvaljujemo in ji •elimo ob praznovanju osemdesetih let
•ivljenja še veliko moèi in tako vztrajnega navdušenja za vse dobro, kot ga ima.
Bog Vas •ivi, Marija in vse Vaše!                          Uredništvo Misli in obiskovalci knji•nice.
skrb za stavbe; Stanko Penca, podpredsednik;
Marija Penca – tajnica; Julie Èampelj –
blagajnièarka; Lily Conlan - odgovorna za otroško
igrišèe in oddajanje prostorov; Jo•e in Danila Štolfa
– bar; Palma Ašenberger – kuhinja; Marion Svetina
- glasba in priprava dvorane; Bernard Brenèiè -
priprava dvorane; Karel Fekonja – vzdr•evanje.
SLOVENSKO DVOMESTNO DRUŠTVO
SNE•NIK ALBURY - WODONGA: Henry Šajn -
predsednik; Tone  Tinta - podpredsednik; Tonetova
hèerka Sonja Tinta - tajnica; Ben Brunec - blagajnik.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V VIKTORIJI
vodi predsednik Peter Mandelj, podpredsednik je
Werner Remšnik, tajnica Lucija Srnec, blagajnik
Jo•e Caf, èlani odbora pa so predsedniki slovenskih
društev SD Melbourne, Geelong, Jadran, Planica
in Albury-Wodonga. Letno skupšèino bodo imeli 2.
oktobra 2004.
SLOVENSKI NARODNI SVET ZA VIKTORIJO je
imel svojo zadnjo izredno sejo 5. julija 2004, na kateri
so sprejeli sklep o ukinitvi SNS. Zadnji upravni odbor
so sestavljali: Štefan Merzel – predsednik; Lojze
Kastelic – podpredsednik; Lenti Lenko – tajnik;
Franc Krenos – blagajnik; Ana Marija Cek –
odgovorna za stike z javnostjo; èlani odbora: Milena
Merzel, Marta Krenos, Valentin Lenko. SNS je
deloval od leta 1991. V èasu osamosvajanja in dela
za mednarodno priznanje republike Slovenije je
opravil nadvse pomembno delo in je bil glavni
mobilizator vseh pomembnih akcij v Melbournu. Za
vse to njihovo delo se vsem nekdanjim èlanom,
predsednikom in èlanom upravnih odborov skozi
vseh 14 let iskreno zahvaljujem. Sedaj so èlani
spoznali in sklenili, da SNS preneha delovati. Vse
na tem svetu ima svoj rok trajanja – razen Bo•je
besede, ki je veèna!                    p. Ciril
Martin Oppelli z mamo  Marijo, zet Wayn Fergeus, snaha
Rosemarie Jones, v naroèju svoje druge stare mame je Laclan,
stojita pa Kara in Callum, na levi spredaj je Gary Fergeus.
24 misli | september 2004
sv. druzina AdELAIDE
p. Janez Tretjak, OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Avenue
WEST HINDMARSH SA 5007
Tel.: (08) 8346 9674
Fax: (08) 8346 2903
E-mail:  tretjakj@picknowl.com.au
POKLICAL ME JE UREDNIK in me vzpodbudil, da
pohitim s èlankom. Ob tem sem se spomnil na
pokojnega p. Inocenca, kako je ponujal Mohorjeve
knjige. V knjigi naroènikov je zapisano sledeèe: ”Še
lanskih nisem prebrala, zato jih letos ne morem
kupiti.” Uredniku sem odgovoril, da še prejšnjih
nisem v celoti prebral... Nekaj pa bom le napisal,
kljub temu, da je zima, ko vse poèiva in si sedaj
nabiramo moèi za novo pomlad.
Pravo razpolo•enje je bilo na prvo nedeljo
v mesecu avgustu, ko nas je obiskal misijonar iz
Zambije, p. Miha Drevenšek. Pred tridesetimi leti je
bil v Avstraliji z ansamblom Minores, ko so prepevali
in razveseljevali naše rojake. V pozdravu je rekel:
»Trideset let...,  nismo veè mladi, kot smo bili, ostal
pa je lep in nepozaben spomin na tiste èase. Dobra
volja in pesem sta ostali!« V pridigi je prikazal
misijonsko delo in tudi te•ave, s katerimi se vsi
sreèujemo na razliène naèine. Vmes je zapel nekaj
pesmi v jeziku plemena, med katerim dela, za
angleško govoreèe pa v anglešèini in seveda tudi
slovensko. Po konèani maši je bil program v
dvoranici. Na programu je bil tudi ogled videa o
•ivljenju na misijonu. •al so bile baterije prazne in
jih ni bilo mogoèe napolniti. Nekateri so bili malo
razoèarani, vendar je p. Miha
obljubil, da bo poslal video
kasete in si bomo pozneje to
lahko ogledali. Ob tej priliki
se je skupnost izkazala, kot
vedno, z darovi za misijonske
potrebe. V soboto, 31. julija,
sva šla s p. Mihom v dom za
ostarele, komor hodim redno
vsak dan maševat. Po maši
je bil kratek koncert za
varovance doma. Za te ljudi
je bilo to pravo do•ivetje; na
obrazih si lahko videl veselje. Tudi varovanci so
velikodušno darovali za misijon, kljub temu, da so
prviè videli p. Miha. Èeravno je bil p. Miha samo
dva dneva v Adelaidi, je zapustil lep vtis na naše
ljudi in preprièan sem, da se ga bodo spomnili in po
svojih moèeh pomagali pri njegovem delu!
Dan naših oèetov bomo praznovali na prvo
nedeljo v septembru. Ob tej prilo•nosti bodo otroci
razveselili s svojim nastopom oèete in tudi dedke!
V soboto, 31. julija 2004, se je sreèala s svojim
Stvarnikom in Odrešenikom ŠTEFKA KOTNIK roj.
Jehart. Rodila se je  9. 12. 1927 v vasi Stra•e na
Koroškem, v dru•ini šestih otrok. Osnovno šolo je
obiskovala v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, trgovsko
šolo pa v Vuzenici. Slu•bovala je v razliènih
trgovinah. S svojim fantom Jo•etom Kotnikom sta
25. maja 1957 zbe•ala v Avstrijo in se tam poroèila;
koncem leta 1957 sta se z ladjo odpravila v
Avstralijo. Izredna delavnost je pripomogla, da sta
z mo•em odprla svojo strugarsko delavnico.
Uspešno sta delala vse do junija 1999, ko se je Jo•e
hudo poškodoval in èez nekaj dni umrl. Štefka je
delavnico vodila še leto dni, zatem jo je prodala  in
se upokojila. Smrt mo•a Jo•eta jo je zbli•ala s
Cerkvijo in je redno
prihajala v našo skupnost
ter velikodušno pomagala.
Brez kakršnegakoli
nagovarjanja je kupila dve
napravi za gretje in hlajenje
naše dvoranice, plaèala
delo in cement za stezo ob
cerkvi in ko so se orgle
pokvarile, je  zopet
velikodušno darovala. Ob
50. obletnici slovenskih
franèiškanov v Avstraliji ji je
25misli | september 2004
slovenska franèiškanska provinca dala priznanje. Velikodušna ni bila le do Cerkve, paè pa je podpirala
tudi slovenski klub, še posebej balinarje. Njena umirjena doba od upokojitve je trajala le par let. •e za
bo•iè lani se ni poèutila dobro, a je odlagala z zdravnikom. Letos za veliko noè so odkrili, da ima raka.
Nekaj èasa je bila v bolnišnici Kalvariji. Ko je odšla domov, se je še kar dobro poèutila, vendar je bila
bolezen •e tako daleè, da ni bilo veè pomoèi. Mali kirurški posegi ji niso mogli niè pomagati. Po nekaj
tednih zdravljenja v bolnišnici je odšla v domaèo oskrbo k Ritovèevim, vendar je bolezen hitro napredovala.
V soboto, 31. julija 2004, smo odšli v veèernih urah p. Miha, g. Jesenko in p. Janez k njej na obisk. Skupaj
smo zmolili ro•ni venec in molitev za umirajoèe. V ponedeljek, 26. julija, sem jo mazilil. Vedno je bila
izredno vesela obiska duhovnika, vedno sem ji rekel, da ko ozdravi, bova šla skupaj na grob bla•enega
Antona Martina Slomška. Ko sem ji podaril podobico bla•enega Slomška, jo je dolgo dr•ala v rokah v
zaupanju, da se ji bo  zdravje vsaj malo popravilo. Pri molitvi ro•nega venca je bila pri polni zavesti. Dejal
sem ji: Štefka, jutri bomo posebej za Vas pri maši molili in ko ozdravite, bova odšla na Slomškov grob. S
tihimi besedami je pritrdila, da bova šla. Preprièan sem, da se sedaj veseli z bla•enim Slomškom v
nebesih. Ro•ni venec in pogrebno mašo smo imeli 7. avgusta 2004 v naši cerkvi. Po maši smo jo pospremili
v pokopališko kapelo, kjer smo se od nje poslovili pred kremacijo. Poèiva ob svojem mo•u na pokopališèu
v Dudlley Parku. Bog ji naj bo bogat plaènik za vse, kar je dobrega storila za našo skupnost in ljudi v stiski.
Mi pa bomo za Jo•eta in Štefko  molili.
KONCERT, koncert, ..., se bli•a vse bolj hitro. Letos bo •e trideseti po vrsti. Lepa obletnica je to.
Upam, da se vneto pripravljate in vadite, da bo koncert lep. Ponovno vabim k sodelovanju mlade in tudi
tiste, ki niste veè tako mladi. Veè nas bo, lepše bo. Ne pozabite: Prijavnice lahko dobite v naših cerkvenih
središèih in v slovenskih klubih.
Vabim nastopajoèe, kakor tudi
vse, ki boste opogumljali
mlade!
Naslednji dan, v nedeljo,
3. oktobra 2004, bomo imeli
slovesnost svete birme. Med
nami bo adelaidski nadškof
Phillip Wilson, ki bo podelil
zakrament svete birme našim
kandidatom. Nekateri se na ta
dan pripravljajo resno, drugi
malo manj. Somaševali bomo
p. Valerijan, p. Filip, p. Ciril, p.
Noel Fauth, p. Janez in verjetno
še kateri od izseljenskih
duhovnikov, ki delujejo v
Adelaidi. Kljub temu, da bo
maša zveèer ob 6. uri, upam,
da bo še kdo od gostov
koncerta ostal tudi na birmi.
Umetnik gospod Lojze Jeriè iz
Melbourna pripravlja presene-
èenje za našo cerkev svete
Dru•ine. Po konèanem bogo-
slu•ju bomo imeli skupno
veèerjo! Vse lepo vabim!
                    p. Janez
26 misli | september 2004
    Sv. Rafael Sydney
p. Valerijan Jenko OFM, OAM
p. Filip Rupnik OFM
ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION
313 Merrylands Rd., Merrylands NSW 2160
PO Box 280, MERRYLANDS NSW 2160
Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478
Mobile: 0419 236 783   Fax: (02) 9682 7692
valerian@pacific.net.au  **   filipr@pacific.net.au
PROGRAM V MERRYLANDSU:
Sreèanje bolnikov in upokojencev bo v
èetrtek, 2. septembra.
V nedeljo, 5. septembra, je oèetovski dan
in bo po nedeljski maši obièajni piknik.
Praznik Marijinega rojstva je v sredo, 8.
septembra. Sveti maši bosta ob 9.30 dopoldne in
ob 7.00 zveèer.
Dru•insko-mladinska maša bo v septembru
izjemoma na tretjo nedeljo, 19. septembra, zaradi
•egnanja, ki bo naslednjo nedeljo, 26. septembra,
ko bo tudi praznovanje jubilejev.
Prav tako bo sreèanje Franèiškove dru•ine
preneseno za en teden in sicer, na torek, 21.9., po
veèerni maši.
Stojnica bo spet v petek, 3. septembra.
Priporoèamo se za primerne predmete v dobrem
stanju in za pomoè pri prevozu in prodaji. Prav tako
naprošamo vse, ki imate kaj dobrega za prodajo za
naš »Garage sale«, ki bo v soboto, 23. oktobra, po
8. uri zjutraj.
V ponedeljek, 13. septembra, je »Fatimski
dan«. Kot vsak mesec bo romanje v Penrose Park
z osebnimi avtomobili ali avtobusom krajevne
•upnije.
Naslednji sestanek •upnijskega sveta bo v
torek, 19. oktobra.
Letošnji mladinski koncert bo v Adelajdi in
sicer v soboto, 2. oktobra 2004, ob 3.00 pop. v
tamkajšnjem slovenskem klubu. Prijavnice za
nastop dobite v ve•i dvorane. Prijavite se èimprej!
Tja bomo potovali z letalom.
V soboto, 9. oktobra, bo letos •e tretjiè zapored
»Nakupovanje z avtobusom«, ki je v organizaciji
škofije Parramatta. Doprinos bo razdeljen na dva
dela - polovica bo namenjena za kritje stroškov
potovanja mladine koncem leta na svetovni
mladinski dan v Munchen v Nemèiji.
V preteklem obdobju so nas v Avstraliji obiskali
trije duhovniki. Prvi je bil Lojze Rajk, ki je izseljenski
duhovnik v Belgiji in na Nizozemskem, p. Miha
Drevenšek, ki deluje kot
misijonar v misijonu v
Zambiji in je prišel v
Avstralijo spet po
tridesetih letih. Prviè je bil
tu kot novomašnik in èlan
ansambla Minores in pa
g. Franc Zorec, ki je
ravnatelj dijaškega
Gospod Franc Zorec,
pater Filip, pater Miha
Drevenšek in p. Valerijan.
27misli | september 2004
semenišèa v Mariboru. Z njim je
prišla tudi Milena Paènik, ki je ena
izmed voditeljic skavtske
organizacije v Sloveniji.
KAKO DOLGO ŠE?
Tone Gorjup piše v svojem
rednem poroèanju v Mislih »Izpod
Triglava« v številki julij-avgust 2004,
da je višje sodišèe v Ljubljani 19.
aprila 2004 dokonèno zavrnilo
obnovo kazenskega postopka
zoper škofa Gregorija Ro•mana.
Mislim, da je to •e tretjiè, èe ne
veèkrat, da se je to ponovilo. V
junijski številki sem v uvodniku
omenil, da je bil edini »zloèin«, ki
ga je naredil, da je svaril ljudi pred nevarnostjo komunizma in so ga pape•i obsodili kot brezbo•nega in
kriviènega. In tako vsakokrat znova nakladajo zloèine, ki so tipièni za komunistièno revolucijo.
Ro•manov bivši duhovnik Metod Miku•, ki je imel takrat nalogo zbirati obremenitvene dokaze, pa
pravi, da je Ro•man zagrešil višek zloèinov z besedami, da je komunizem najveèja nesreèa za slovenski
narod. Resnica v oèi bode. Isto sodišèe tudi pravi, da so prišli na dan novi dokazi in nova dejstva o
Ro•manovi krivdi. Èlovek se vpraša, kje neki so tièali novi dokazi in kdo je sedel na njih 60 let, da so jim
šele sedaj prišli v roke. In, èe so novi dokazi, potem je pa sploh potrebna nova sodba! Izmed nas starejših
jim nihèe ne verjame, mlajšim pa bodo še naprej »prali mo•gane«, kot so to delali vsa leta. In »partija«
poskuša to še danes…
Molimo zanje, da bi spregledali.
Dušan Lajovic, p. Filip Rupnik in p. Miha Drevenšek.
Zbrani ob sveti daritvi mladinske maše, katero je s pesmijo in afriškim razpolo•enjem popestril pater Miha.
28 misli | september 2004
POKOJNI:
V torek, 3. avgusta 2004, je v Canterbury Hos-
pital, Campsie, NSW umrl MIRKO CIZERLE. Rojen
je bil 29.11.1932 v vasi Ponikve, •ivel pa je v Završah
pri Grobelnem (Celje). Leta 1956 se je v Celju poroèil
z Marijo Mastnak, ki je po rodu iz Bobova. Leta 1966
sta prišla s hèerko Danico v Avstralijo. Najprej so
•iveli v Cabramatti, nazadnje pa v Croydonu. V
domovini je bil Mirko zaposlen na •eleznici v Celju
kot premikaè, v Avstraliji pa je delal v tovarni Aus-
tral Crane v Concordu. Odkar so tovarno leta 1990
zaprli, je ostal doma in skrbel za bolno •eno. Zadnje
tri mesece je bolehal za rakom na pljuèih in od tega
tudi umrl. Dokler sta bila zdrava, sta ob sobotah s
hèerko rada prihajala k slovenski maši v Merrylands.
Pokojni zapušèa poleg bolne •ene Marije tudi hèerko
Danico. Pogrebna maša je bila v ponedeljek, 9.
avgusta, v kapeli Srca Jezusovega v Rookwoodu,
kjer je bil upepeljen v tamkajšnjem krematoriju.
V èetrtek, 5. avgusta 2004, je v St.George
bolnišnici Kogarah (Sydney) umrl FRANC HORVAT.
Rojen je bil 24.4.1944 v Levancih pri Ptuju. V
Avstralijo je prišel LETA 1964 in se je poroèil s
Franèiško roj. Opat, ki je po rodu iz Karlovca. Poroka
je bila 9.5.1970 v Unanderri. Rodila sta se jima sin
•eljko, 32 let in Danica, 21 let. Franc je bil zaposlen
v •elezarni v Port Kembli, pozneje v Mascotu in
Tempi. Nekaj èasa  je bil tudi šofer tovornjaka.
Prvotno se je izuèil za mizarja. Leta 1979 je imel
hudo prometno nesreèo z motorjem in od te nesreèe
ni nikoli popolnoma okreval. Poleg zgoraj omenjenih
zapušèa sestro, ki •ivi v
Rogaški Slatini, brat Jo•e pa
je •e med pokojnimi. Franc je
bil veselega znaèaja in se je
rad pozabaval s prijatelji. Bil
je tudi èlan Slovenskega
društva v Sydneyu. Pogrebna
maša je bila v petek,
13.8.2004 v hrvaški cerkvi v
Summer Hillu, pokopan pa je
bil na slovenskem
pokopališèu v Rookwoodu.
V nedeljo, 8.avgusta 2004, je
v Westmead bolnišnici, NSW
umrla PETRA TAŠNER.
Rojena je bila 2.5.1968 v
Mariboru. V Avstralijo je prišla
leta 1971 skupaj s starši. Njen oèe Vili Tašner je po
rodu iz Miklav•a pri Mariboru, mama Ne•ka roj.
Ornik pa je iz Prepolja pri Mariboru. Petra je prejela
zakramente v Merrylandsu. Pred tremi leti je utrpela
kap. Januarja 2004 pa je imela operacijo na srcu
zaradi popravila zaklopke, vseskozi pa je bila
šibkega zdravja. Poleg staršev in brata Simona
zapušèa tudi štiri otroke: Klaro, Deserae, Bianco in
Benjamina. Pogrebna maša je bila v èetrtek, 12.8.,
v Merrylandsu, nato je sledila upepelitev v Pinegrove
krematoriju.   -  Naše so•alje vsem •alujoèim.
V septembru bodo slu•be bo•je v naših
podru•nicah:
FIGTREE – 12. in 26. septembra ob 5.00
popoldne.
CANBERRA – 19. septembra ob 6.000 zveèer
v cerkvi sv. Petra in Pavla, Garran, ACT.
NEWCASTLE  - 31. oktobra ob 6.00 zveèer v
stolnici Srca Jezusovega, Hamilton.
QUEENSLAND – Surfers Paradise – sobota,
16. oktobra, ob 7.30 zveèer.
Klub »Planinka« Cornubia – nedelja,
17.  oktobra, ob 10.30 dopoldne.
Buderim (Sunshine Coast) – nedelja,
17. oktobra, ob 5.00 popoldne.
Na »Planinki« bodo po maši pri kapelici
molitve za vse pokojne v Queenslandu.
                                             p. Valerijan
Pri dru•inski maši so otroci, kot vedno, okrasili slovesnost svete
maše s svojo prisotnostjo in nastopom.
29misli | september 2004
PRIZNANJA ZA LETO 2003
SLOVENCEM V NSW
Na praznik dneva državnosti Republike Slovenije 2004
so bila v Klubu Panthers - St Johns Park - Triglav
podeljena priznanja Slovencem iz NSW, ki so si zaslu•ili
naslov »Slovenca leta« na razliènih podroèjih •ivljenja
in dela v naši skupnosti .
Naslov  »OUTSTANDING  SLOVENIAN SENIOR
CITIZEN OF THE YEAR 2003« je komisija z vso
pravico podelila patru Valerijanu Jenku iz verskega
središèa Merrylands.
PATER VALERIJAN
JENKO je •e od èasa, ko je
prišel v Avstralijo in do
danes veè kot polovico
svojega •ivljenja posvetil
delu v slovenski skupnosti.
Pri svojem delu se ni
omejeval samo na dol•nosti
duhovnika, temveè je bil v
današnjih komercialnih
èasih tista redka izjema, ki
nikoli ni zapustil èloveka v
stiski. Vedno je bil
pripravljen napraviti še tisti
korak ali dva veè, kot je bilo
nujno potrebno, da je lahko pomagal ljudem z nasvetom,
tola•bo, pa tudi  s pomoèjo pri te•avah ali pri urejanju
stvari, o katerih je  iz svojih izkušenj vedel  precej  veè
kot ljudje, ki so iskali njegovo pomoè. •e pred veliko
leti je  minil èas, ko se drugi ljudje upokojijo in u•ivajo
zaslu•eni poèitek. Ne naš pater Valerijan! Ko je bil mlad,
so mu pri delu pomagali po dve sestri in še drugi
duhovnik, sedaj, ko bi lahko prièakoval, da bo manj delal,
pa vse breme nosita dva duhovnika, p. Valerijan in p.
Filip, ki poleg svojega lastnega dela po potrebi tudi
zamenjujeta druge duhovnike v slovenskih verskih
središèih širom Avstralije, saj sta sedaj samo v Sydneyu
dva slovenska duhovnika.
 V današnjih èasih ne morete po urah poklicati niti
zdravnika na dom, da bi vam prišel rešit •ivljenje v sili.
Pater Valerijan iz tega nikoli ni delal problema. Èe je
kdo bolan, v stiski ali potreben pomoèi ali tola•be, nikoli
ni ura preveè pozna ali pot predolga, nikoli se ne postavi
vprašanje, ali je èlovek bil vsako nedeljo pri maši, ali si
je zaslu•il skrb in dobroto. Èe poklièete patra, bo  prav
gotovo tudi prišel in napravil bo vse, kar bo mogel, da bi
olajšal breme in podelil tola•bo.
Èe bi me kdo vprašal, kako naj opišem patra Valerijana,
katera njegova lastnost je napravila name najveèji vtis,
bi moj odgovor bil  nedvomno: »DOBROTA!« Èe je
kdo zaslu•il priznanje in ime SLOVENEC LETA v
kategoriji starejših obèanov, je bil to prav gotovo naš
pater in vsi mu izrekamo iskrene èestitke in najboljše
•elje, da bi  bil še dolgo zdrav in moèan med nami!
Posebna pohvala prostovoljni delavki leta 2003
SONJI FIŠER.
Komisija za »Slovenian of the year Awards 2003« je
izrekla posebno priznanje Sonji Fišer za njeno delo v
verskem središèu Merrylands.
Kar pomnimo, je bila Sonja Fišer v veliko pomoè pri
delu v verskem središèu Merrylands. Še posebej je prišlo
njeno delo do veljave, ko so se slovenske sestre vrnile v
domovino in je
naše versko sre-
dišèe ostalo brez
•enskih rok, ki so
tako nujno potre-
bne za red v vsaki
hiši. Tako je Sonja
prevzela veliko
dol•nosti, ki so jih
prej opravljale
sestre in sedaj
skrbi za ureditev
in okrasitev cer-
kve, za nabavlja-
nje potrebšèin za
KLUB  PANTHERS,
ST JOHNS PARK-TRIGLAV
            Piše Martha Magajna
Sonja Fišer in Walter Šuber,
predsednik Komisije za priznanja
Slovencem leta.
Pater Valerijan s priznanjem.
30 misli | september 2004
Anthony Toma•in s priznanjem.
gospodinjstvo in postre•bo pri obiskih, slavjih,
sveèanostih, pogrebih in drugih prilo•nostih, za èišèenje
prostorov in okolice cerkve in dvorane in, èe katerega
dela •e ne opravi sama, pa vsaj  poskrbi, da se bo našel
kdo, ki bo to delo opravil. V veliko pomoè pri njenem
delu so tudi drugi prostovoljni delavci in vse delovne
skupine, ki vlagajo toliko dela in truda v skrb za našo
slovensko cerkev. Seveda, nekdo mora dr•ati red in
priprave za vse njihovo delo in kot prava dobra
gospodinja, to dela Sonja. In – hvala Bogu, da jo imamo!
ZMAGOVALEC V KATEGORIJI: NAJUSPE-
ŠNEJŠI SLOVENSKI PODJETNIK V NSW LETA
2003: ANTHONY TOMA•IN, managing direktor in
100% lastnik   podjetja ROYAL GUARDIAN
MORTGAGE CORPORATION.
Tony Toma•in je prišel v Avstralijo kot 15-letni
priseljenec in je tekom dvajsetih let pokazal poseben ta-
lent in sposobnost za financiranje, kjer si je nabral
izkušenj najprej kot kreditni manager v »Mortgage Un-
ion«, nato pa kot »mortgage broker«, z velikim uspehom
in sposobnostjo.
Leta 1998 je ustanovil lastno kreditno podjetje »Royal
Guardian«, ki je imelo v zaèetku samo dva zaposlena. V
nekaj letih se je to podjetje razvilo in razširilo in sedaj
deluje iz lastne moderne  pisarniške stavbe v Burwoodu
ter zaposluje okrog šestdeset ljudi, med katerimi je tudi
veèje število Slovencev
in Slovenk. Poleg
lastnih prostorov v
Burwoodu je v lanskem
letu odprl tudi
podru•nico podjetja v
Melbournu, pripra-
vljajo pa se tudi druge
podru•nice v drugih
veèjih mestih Avstra-
lije. Med svoje stranke
štejejo tudi število
Slovencev, katerim so priskrbeli zelo ugodna posojila za
najrazliènejše potrebe, kot so financiranje za nakup
zemlje, hiš, gradnje in številne druge potrebe pod geslom
»Od zibelke pa vse do groba.« V zadnjem èasu se je
podjetje tako razširilo, da je bilo potrebno ustanoviti
oddelke, ki  skrbijo za posamezne vrste financiranja.
Kot finanènik in kot delodajalec je Toni Toma•in
obojestransko na zelo dobrem glasu in njegovo uspešno
delo je res vredno priznanja, zato mu je komisija za
»AWARDS« povsem upravièeno podelila naslov
»NAJUSPEŠNEJŠEGA SLOVENSKEGA PODJET-
NIKA  LETA 2003 v NSW.«
Èestitamo in še veliko uspehov !
              KONCERT slovenskega moškega pevskega zbora »RO•MARIN POD JU•NIM SONCEM«
               v  klubu Triglav - Panthers.
Odkar je pevovodja Uroš Ergaver v preteklem letu zbral pevce iz vseh razliènih pevskih zborov v Sydneyu in jih
povezal v novi pevski zbor »Ro•marin pod ju•nim soncem«, je zbor •e veèkrat nastopal ob razliènih prilo•nostih s
posameznimi toèkami ob proslavah in drugih sveèanostih. Koncert v klubu Triglav-Panthers je bila prva  veèja
prilo•nost, ko so pevci pokazali, kaj jim je uspelo ustvariti skupaj. Verjetno pevovodji ni bilo ravno lahko uskladiti
razliène  navade in tradicije posameznih pevcev, saj so skoraj vsi •e leta  prepevali v razliènih zborih, ki so imeli
zelo razlièno tehniko in  naèin petja. Z voljo se vse dose•e, pravijo in dobra volja je tudi pri   tem zboru pokazala,
da se lahko dose•ejo lepi
uspehi, èe imajo vsi isti cilj:
ohranjati slovensko pesem
in jo èim lepše predstaviti
publiki.
Stare slovenske pesmi in
lepi moški glasovi - to je
kombinacija , ki vedno v•ge
in res so prav lepo zapeli.
Škoda je le, da je tako te•ko
pridobiti mlade avstralske
Slovence, da bi se
pridru•ili!
Pesmi je dopolnjevala in
povezovala v celoto Martha
Magajna. Pevski zbor »Ro•marin pod ju•nim soncem« s pevovodjo Urošem Ergaverjem innapovedovalko Martho Magajna po koncertu, 15.avgusta 2004, v klubu Triglav - Panthers.
31misli | september 2004
V nedeljo, 23. maja 2004, je lovska, strelska in ribiška
dru•ina Slovenskega društva Sydney praznovala v
društvenih prostorih 24. obletnico ustanovitve. Na ta
slovesni dan naše obletnice smo tekmovali in dokazali,
katere •enske in moški so najboljši v naši lovski dru•ini.
To obletnico smo zares  proslavili s strelskim
tekmovanjem. Zmagovalci so bili nagrajeni s pokalom v
nedeljo, 23. maja 2004, ob 5. uri popoldan. Lovsko
koraènico so zaigrali èlani ansambla The Masters.
Zmagovalci moške skupine so bili: 1. Štefan Šernek, 2.
Mirko Cerovac, 3. Miro Dakoviè. Med •enskami pa so
se uvrstile: 1. Zorica Cerovac, 2. Ana Šernek, 3. Albina
Franetiè.
Èestitamo vsem strelcem in strelkam za njihove dose•ke
in pokale. Vsako leto tekmujemo za Prešernov pokal za
naše obletnice, materinski pokal, oèetovski pokal, za
obletnice SDS in ob koncu leta za najboljšega strelca –
starešinski pokal.
Lovska dru•ina šteje trideset
èlanov. Dvanajst èlanov je
pomo•nih in 18 polnopravnih
èlanov. Voditelji so: Štefan
Šernek je starešina •e devet let
neprenehoma, podstarešina je
Mirko Cerovac, tajnica Erika
• i •ek .  Organiziramo tudi
avtobusne izlete, piknike in lov
v notranjosti de•ele. Imamo
svojo koèo ob reki Macmary
River med hribi in dolinami blizu
Bathursta v New South Walesu.
Tisto majsko popoldne je za
Strelsko - lovska dru•ina Slovenskega društva Sydney
veselje poskrbel na društvu ansambel The Masters.
Kuharice so pripravile okusen - da se obli•eš - zajèji in
teleèji gola• in polento, prvovrstne peèenke in še vrsto
okusnih slovenskih jedil. Pri nas na Slovenskem društvu
Sydney je vedno luštno in veselo. Prihajajte v èim veèjem
številu, ne bo vam •al. Vsak petek zveèer imamo strelske
vaje. Posodobili smo strelišèe, da smo izpolnili zakone
dr•ave in navodila policije. Vsi naši strelci moramo imeti
dovoljenje za streljanje in lov. Veliko vaj smo imeli za
pokal 13. obletnice dr•avnosti Republike Slovenije.
Starešina Štefan Šernek se zahvaljuje vsem èlanom in
èlanicam lovsko-strelske dru•ine za sodelovanje in
razumevanje. Dru•ini •elim še mnoga, dolga in uspešna
leta. Za 25. obletnico bomo prihodnje leto pripravili nekaj
posebnega.
                 Štefan Šernek, starešina Lovske dru•ine
                  Slovenskega društva Sydney
Rojstni dan so slavili: Janez Boštjanèiè,  Sofija Šajn,  Pepi
Šiškoviè in Frank Valenèiè. Iskrene èestitke!
IZ KLUBA TRIGLAV PANTHERS:
Kakor vedno, so tudi v preteklem mesecu slavili rojstne
dneve  naši balinarji, ki so se odloèili, da bodo za svoj
rojstni dan pokrovitelji tekmovanja in veèerje med
drugimi Slovenci – balinarji v klubu.  Slavljenci v
preteklem mesecu so bili: Janez Boštjanèiè, Sofija Šajn,
Pepi Šiškoviè in Frank Valenèiè. •elimo jim še veliko
zdravih in sreènih let!
Balinarke  sydneyskih klubov so se udele•ile
tekmovanja •enskih skupin v Griffithu. Iz slovenskih
klubov so se tekmovanja udele•ile Ivica Krope, Jessica
Kukovec, Dora Hrvatin in Lidija Jeraj iz Triglava ter
Marta Tomšiè in Anèka Erzetiè iz Slovenskega društva
Sydney. Kakor se spodobi, so si vsa prva mesta priborile
tekmovalke iz Griffitha, ki so jim bila tudi domaèa balinišèa bolj znana, pa niè hudega, balinarke so pre•ivele nekaj
lepih dni ob utrjevanju poznanstev in prijateljstva z balinarkami iz vseh drugih klubov, ki se ukvarjajo z balinanjem,
tako, da so bili vsi zadovoljni.
Strelsko - lovska dru•ina Slovenskega društva Sydney.
32 misli | september 2004
•e v majski številki Misli na strani 27 sem
poroèala o pripravah in delu za 9. slovenski festival,
da so se balinarji iz vse Viktorije pomerili. •enska
trojka iz Slovenskega društva Planica z leve: Mira
Pešèiè, Vilma Vlah, Slavka Franetiè in moška ekipa:
Branko •ele, Miro Kastelic, Marjan Marsiè pa so
odnesli prve nagrade. – Moralo bi biti: •enska trojka
iz Planice in moška ekipa iz SDM. (se opravièujem
za napako in zamudo).
Direktorica ISSV ga. Saša Ceferin je
pripomogla k •e tako bogati razstavi. Razstavila je
vse fotografije dolgoletnega pouka slovenskega
jezika na višji dr•avni šoli od leta 1977-2004 ter
zgodovino in razne slike Slovenije in lepe barvne
plakate •ivali in pokrajin, kar uèenci obèudujejo. Bilo
je veliko dela in priprave, toda bilo je lepo razlagati
našim obiskovalcem iz vse Avstralije.
Dogodki na slovenskem
društvu Planica
Imamo se lepo na našem društvu. Vsako prvo
in tretjo nedeljo imamo pouk slovenskega jezika.
Preteklo je •e 30 let odkar uèimo materin jezik na
našem društvu. Letos se mi je pridru•ila gdè. Kristina
Cestnik. •e za materinski dan in festival je pomagala
pri nastopu. Lenti Lenko je odlièno posnel program
in ga predvajal na radiu 3ZZZ, za kar se mu prisrèno
zahvaljujem. Èe tako naprej in bomo imeli
najboljšega in najmlajšega novinarja med slovensko
skupnostjo. Èestitke Lenti!
Kristina pomaga kot uèiteljica v slovenski šoli
ter pripravlja uèence za nastope. Vesela sem, da
mi je prišla v pomoè, kajti mi •e pešamo in nikoli ni
preveè moèi za kakršnokoli delo. Tudi uèenci jo
imajo radi.
Po dolgih letih smo dobili lepo otroško igrišèe
za naš narašèaj. Lepo obnovljen BBQ stoji in èaka
na tople dneve, ko se bomo ob njem mastili in si
nabirali moèi za delo, ki nas še èaka na našem
društvu. •e nekaj èasa je preteklo, ko smo poskusili
BBQ kosilo vsako drugo nedeljo v mesecu. Pokazal
se je dober uspeh. Mnogo rojakov pride, se
pogovarjamo in obujamo spomine. Poskrbimo tudi
za muziko, ki nas zabava na tem sreèanju in tudi
zaplešemo. Okusne hrane je veliko na izbiro,
natakarji pa prijazni, veseli in z njimi smo veseli tudi
mi.
Na slovenskem društvu Planica urejamo tudi
arhiv. Vabimo vse, ki bi bili pripravljeni posredovati
podatke in fotografije. Imamo •e nekaj materiala.
Pripravljamo tudi sobo, kjer bo razvidno v sliki in
pisanju, kako je nastaja naš skupni dom, kako se
dela in ohranja kultura ter jezik v dobrobit naše
skupnosti.
                     Lucija Srnec, Melbourne VIC
Imamo se lepo na našem društvu Planica
Gradbenik MARJAN JURÈIÈ iz Sydneya išèe delavce, ki so pripravljeni delati na gradbišèih in pri prenovah.
Delavcem iz Melbourna je pripravljen plaèati tudi letalsko vozovnico, èe so pripravljeni priti za dalj èasa
delat v Sydney. Kdor se zanima za delo, naj poklièe na telefon: (02) 9984 1869, po 7. uri zveèer.
Marjan tudi sporoèa, da •eli spoznati gospo od 45-55 let za resno zvezo in zakon.
Zmagovalna •enska trojka iz slovenskega društva Planica z leve: Mira Pešèiè, Vilma Vlah, Slavka Franetiè in
moška zmagovalna ekipa Slovenskega društva Melbourne: Branko •ele, Miro Kastelic, Marjan Marsiè.
33misli | september 2004
Dom poèitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu,  ki nudi bivanje v domaèem
okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domaèa hrana, vesela dru•ba, popolna
zdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu poèitka ob cerkvi v Kew.
Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbeti vaš
zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni na osnovi
posameznikovega premo•enja, temveè na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege.
Ste mogoèe sami •e razmišljali, kakšno bi bilo •ivljenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval usluge
slovenskega doma poèitka, ali pa •elite kaj veè vedeti? Potem je res najbolje, da èimprej poklièete upravnico
gospo Sandro Krnel po telefonu in se dogovorite za primeren èas ogleda Doma. Ker je zadnje èase med Slovenci
precej veè zanimanja in veèje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala, kako
dolgo bo treba poèakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja.
MOTHER ROMANA HOME
Slovenian Hostel for the Aged
Phone: 03 9853 1054
Fax: 03 9855 0811
DOM POÈITKA MATERE ROMANE
Slovenski dom za ostarele
11-15 A’Beckett Street
KEW  VIC 3101
VELEPOSLANIŠTVO
REPUBLIKE SLOVENIJE
Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827
e-mail: vca@mzz-dkp.gov.si
www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/
Odpravnik poslov: Bojan Bertoncelj
Tretji sekretar: Andrej G. Rode
Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30
Konzularne  ure so od 10.00 do 12.00
Embassy of Republic of Slovenia
PO BOX 284, Civic Square
CANBERRA ACT 2608
GENERALNI KONZULAT RS SYDNEY
Generalni èastni konzul: Alfred Bre•nik
Telefon:  02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889
PO BOX 188, COOGEE NSW 2034
GENERALNI KONZULAT RS
NOVA ZELANDIJA
Telefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024
PO BOX 30247, LOWER HUT NZ
  DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
 Lastnika
  Simon Kovaèiè in James Rizzo
Tiskarna za
    brošure, knjige in barvna dela
  164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056
            Telephone: 03  9387 8488 Fax: 03 9380 2141
      LUCIANO VERGA & SONS
ALDO AND JOE MEMORIALS P/L
             10 Bancell street
          Cambellfield VIC 3061
           Work:  tel. 9359 1179
           Home: tel. 9470 4046
ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!
Slovencem v Melbournu se priporoèa
kamnoseško podjetje
IZ BARAGOVE KNJI•NICE
UÈIMO SE SLOVENSKO Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca -LET’S LEARN SLOVENIAN I, II,
III ($20 - za posamezni del). ZNAŠ SLOVENSKO – DO YOU KNOW SLOVENIAN – Teèaj slovenskega
jezika za odrasle – Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIÈNA PRAVILA IN VAJE –
Draga Gelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UÈBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena
Gobetz in Breda Lonèar, I. del $20, II. del $30.
SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA-25 years of Slovenian language in VIC - Saša Ceferin, $25.
VENETI – FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY – angleški prevod, trde platnice – 534
strani, 150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO – Ivan Toma•iè, $30.
ETRUŠÈANI IN VENETI – drugi venetski zbornik – Ivan Toma•iè, $25.
SLOVENSKE KORENINE - Ivan Toma•iè $10-mehke platnice; $15-trde platnice
ZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva -
PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $30.
TRETJI VENETSKI ZBORNIK – V Evropi 2000 – Ivan Toma•iè, $25.
RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM – Ptuj 2001, 46 strani, v slovenšèini z angleškim prevodom, $8.
100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE 1.,2.,3.,4.,5.,6. knjiga, $15.
POTOK TREH IZVIROV – èrtice, pesmi in aforizmi – Ivan Lapuh, $15.
BO•IÈNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $30.
PAX ET BONUM – MIR IN DOBRO – Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE – trde platnice $45, mehke platnice $30.
THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal, trde platnice - $20, mehke platnice - $10.
PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS – Leopold Suhodolèan, $1.
SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE – SLOVENE LEGENDS – Dušica Kunaver, $30.
POTOVANJE SKOZI ÈAS - Jo•ica Marn Gerden, $20.
TIHI GLAS IZ GLOBOÈINE SRCA - Jo•ica Polak, $15.
MOLITVENIK ZA BOLNIKE - OSTANI Z NAMI - $10.
SLOVENSKE KORENINE - I.Toma•iè, trde platnice $15, mehke $10.
GEORGE KOZIAK - Slovenian Janizary by Joseph Jurèiè, historical novel from 15. century, $15.
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR, $30
ANGLEŠKI SLOVENSKI SLOVAR, $30
POBEGLI ROBOT – Vida Peèjak, $3.
CELOVŠKE, CELJSKE IN GORIŠKE
MOHORJEVE KNJIGE, $90.
NA USODNEM RAZPOTJU - M. Peršiè, $25.
PREMIKI – Janez Janša, $35.
KRISTJAN MOLI - molitvenik, $15.
NOVE ZGOŠÈENKE (CD)        CENA $22
MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncert
KOMORNI ZBOR AVE - Eno Dete je rojeno
ANTON MARTIN SLOMŠEK - Drobtinice
SESTRE KLARISE - Marija, Mati moja
FRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opere
KVINTET SONÈEK -  Veèerni zvon
BRATJE PIRNAT
‘IGNITE’ 29. SLOVENSKI MLADINSKI KONCERT, $25
Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške
 ISSN 1443-8364
Religious and Cultural Monthly in Slovenian language.  Informativni meseènik za versko in kulturno
•ivljenje Slovencev v Avstraliji  | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan
Fathers in Australia.  Izdajajo slovenski franèiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager):
p. Ciril A. Bo•iè, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja  (Production Editor) in
raèunalniški prelom: Marija An•iè |  Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax:
03 9853 6176 | E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naroènina za leto 2004 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj
Avstralije letalsko 70 dolarjev | Naroènina se plaèuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska
verska središèa v Avstraliji | Rokopisov ne vraèamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene
èlanke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street,
Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 |
Tel.: 03  9387 8488  |  Fax: 03 9380 2141.
Misli na internetu: |Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au   - Tam klikni na MISLI.
Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške
34 misli | september 2004
Are you dentures more comfortable in a
glass...?
If so, for a free cosultation contact:
STAN KRNEL
dental technician
specialising in dentures and mouthguards
Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?
Èe ne, z zaupanjem poklièite za prvo brezplaèno
posvetovanje.
STANKO KRNEL
zobni tehnik
specialist za umetno zobovje in zašèitne proteze
391 Canterbury Rd. Vermont
tel. 9873 0888
Suite 7/14 Market St. Box Hill
tel. 9898 6293
     Australian Mallee Art
Velika izbira kvalitetnih avstralskih spominkov
         Avtentièna Aborigenska umetnost
       Roèna dela in darila
Shipping service – Interstate and overseas
Shop 3092, Level 3 Westfield Shoppingtown
Southland CHELTENHAM Vic 3192
Phone: +61 3 9584 4466
Mobile: 0419 037 054
         Email: info@malleeart.com
     Web: www.malleeart.com
GOJAK   MEATS&
SMALL GOODS
Rojakom
v Sydneyu se toplo
priporoèam!
220 Burwood Road
 Burwood NSW 2134
Tel. (02) 9747 4028
MIDITEK MUSIC PRODUCTION
RECORDING & TUITION
LENTI LENKO BA (MUS), AAGM, LAGM (TD), OAM.
TEACHER OF PIANO, ORGAN,
KEYBOARD AND THEORY.
PROVIDING PROFESSIONAL
FRIENDLY SERVICE & TUTION
WITH VERY REASONABLE RATES!
52 GLADESWOOD DRIVE,
MULGRAVE VICTORIA 3170
Phone/fax: (03) 9701- 0159
Mobile: 0438 256 257
           www.miditek.com.au
e-mail: administration@miditek.com.au
TOBIN BROTHERS
FUNERALS
LEADERS IN SERVICE AND CARE
100% AUSTRALIA OWNED
VIKTORIJSKIM SLOVENCEM
NA USLUGO V ÈASU •ALOVANJA
For all enquiries please contact our Call Centre
9500 0900
www.tobinbrothers.com.au
Royal Guardian
 MORTAGE CORPORATION PTY.LTD.
MORTAGE ORIGINATORS ~ DIRECT LENDERS
At Royal Guardian we have one
aim, to get you the best loan
and enable you to secure your
purchase.
tel.: 02 133 455
4 Railway Parade, Burwood, NSW 2134
www.royalguardian.com.au
Anthony Toma•in J.P.LI.C.M
  GLAS SLOVENIJE
 »THE VOICE OF SLOVENIA«
PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224
Telefon: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922
STIÈIŠÈE AVSTRALSKIH SLOVENCEV
Domaèa stran na internetu:
www.glasslovenije.com.au