P* poitl projontan: eelo leto naprej 26 K — h pol leU tetrt , mesec 13,-t 6 ,50, 2,20. V upravniitvu projoman: ta eelo leto naprej 20 K — h d1 leta Setrt , mesec 10,-, o » - . 1,70, Z« pošiljanje na dom 20 k na mesec. SLOVENE Političen list za slovenski narod. Naroimno in Inierat» •prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrackovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. isviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 158. V Ljubljani, v soboto 13. julija 1901. Letnik XXIX. Našim abiturijentom! Za solncem grem6, za solncem, za dnem . . . Ko vas gledamo, vi prvi cvetovi, ki Bte vsklili v novem stoletju iz starih šol, ko vas pozdravljamo, vi upapolni mladeniči, ki zastavljate prve korake v samoodloČilno življenje, ko vas vabimo na širno plan, na kateri se odločujejo nemirni boji usode-polnih idej, — plavajo naše misli v leta nazaj, v leta, ki so davno izbegla, a se nam zde tako blizu, kakor svetlemu poldnevu jutranja zarja. Ko se odpira bistrim očem širni svet, so prsi polne plapolajočih čustev in v glavi se vrti stotero misli. Mnogoglava bodočnost izprašuje naivno preteklost, in ta ji ne ve odgovora. Cel kosmos vprašanj se režeče prikaže pred plašnim mladeničem, in ta steguje roko, da z enim mahljejem preseka gordijski vozel, ki ga rešiti ne zna. Da, taki, ravno taki smo bili mi, kakršni ste vi! Zato pa vam pišemo, prav srčno pišemo. Smo sicer pusti črnilniki, a v črnilo nam kane često duhteča kapljica vroče srčne krvi . . . Nikar se ne ustrašite ! Nečemo vas utakniti v kute, niti v črne, niti v rjave, niti v bele ali sive. Tudi reda svetega Silvestra vam ne ponujamo. Tudi vas nečemo, da govorimo v nekem eksotičnem žargonu, posiliti za »devičnike«, tudi belih tolarjev vam ne strižemo v vaše bujne kodriče. Naš časnikarski kolega v nekem »leposlovnem« listu vas pošilja celo v Pariz, v London in Peterburg, češ, da le tam v daljavi morete zasrkati bujnih Muz kipeče mleko — ne, mi vemo, da marsikateri slovenski akademik včasih nima groša za košček sira — mi vas vabimo v zelenje naše krasne narave, katero je Stvarnik napojil s tisočerimi silami dihajočega življenja, mi vas kličemo k nedriju našega ljudstva, katero čuti v svoji duši plemenito koprnenje po sreči in razvoju, mi vas vodimo k vrelcu one neskaljene resnice, katera je z balzamom odrešenja mazilila vesmir in ki kot iz svetlega zrcala odseva iz nedolžnega očesa, kakor iz učene knjige. Vi, od prestanih izkušenj ponosni mladeniči, imate vroče, koprneče srce . . Mi, od prestanih izkušenj ponižni možje, imamo tudi vroče, koprneče srce ... A izkušnje, ki v borbi življenja moža tlačijo v prah zemske nadložnosti, mu dajejo pravico, da svobodno govori o življenju in na podlagi teh izkušenj zmagoslavno zopet stopa v življenje kot učitelj in voditelj. In kot možje, ki poznamo ponositost znanosti, sladkost umetnosti in bridkost življenja, vam dajemo nekaj kratkih navodil, katere sprejmite za kompas rešitve po va lovih razburkane boritve! Ona vera, za katero so milijoni prelili svojo kri, stoji danes pred nami še v istem božanskem, večno mladem sijaju. Ista milost, ki je izpreobračala srca pred devetnajst-sto leti, ki je množila kruhe lačnim in celila rane trpečim, ki je dajala vid slepcem in življenje mrtvim — ista milost živi še vedno. Za kar jih je toliko dalo svoje življenje, za to je pač vredno in častno kaj malega pretrpeti. Vir resnice, iz katerega izhaja zpanost, je isti, iz katerega izvira vera. Zato med njima ne more biti nasprotja. Kadar človek drugače uči, kakor nas uči naša vera, takrat je človek v zmoti, ne pa vera. Tudi vseučiliški profesorji tu ne delajo izjeme. Nravnost se ne da odpraviti z nikakim ciničnim materijalizmom. Kdor se ji upira, svoje lastno bitje podira. Propadanje nravnosti dela propale eksistence. Slovstvo, ki je v nasprotju z nravnostjo, je strup, ki mori mladeniško moč in ga dela nesposobnega za resno delo. Mi moremo rabiti le nraven, pameten in značajen zarod. Niše javno življenje ubija boj dveh na čel: katoliškega in protikatoliškega. Zaman se trudijo nekateri kratkovidneži, da bi dokazali, da je ta boj le oseben. Pugna aeterna — to je vekoviti boj, ki bo trajal do konca sveta. To je isti boj, v katerem je padel v Ecuadorju, prehoden od iramasonskih nožev, Garcia Moreno, to je isti boj, v katerem je padel v Rimu Rossi, to je isti boj, v katerem so mučili na Kitajskem nedolžne žrtve, to je isti boj, v katerem so na Angleškem pod Elizabeto krvaveli šafoti, to je isti boj, v katerem sedaj na Španskem kamenjajo samostane in na Francoskem sklepajo roparske zakone. Razloček je le ta, da se pri nas ta boj ne bije s krvjo, ampak s črnilom, s petijo-tom in z žlindro. Oni Slovenci, ki so pri Sisku vihteli bojno kopje in težke buzdo-vane »za krst častni i svobodu zlatnu«, bo se nekoliko izpremenili, odkar jih mesto Turjačanov komandirajo žurnalisti... Oseben pa je naš boj postal vsled liberalne pisave po svojem načinu. Liberalizem nima velikih idej, zato se pa zadira v osebe in jih hoče uničiti. Te osebe se branijo, in boj postane oseben. To je velika rana našega javnega življenja. Ko torej stopate v življenje mladi in čili, ko umerjate iz ozkega domovja svoje korake v širni svet, da se napojite z ono znanostjo, ki vam je potrebna za vaš poklic, imamo do vas le eno prošnjo, katero nam narekuje goreča želja: Glejte, da si vzgojite trden značaj, pridobite si pravo, solidno znanost, da se vrnete med svoj narod kot možje, ki so vredni častnega imena — slovenskega ra-zumništva. Mi se bojimo le puhlega polizobražen-stva, katero je oholo in predrzno, a neplodno in prazno. Kjer se pa goji prava veda, kjer se spoštujejo nravni zakoni, kjer se goje ideali — tam imamo svoje prijatelje, h katerim nas vleče srce, tam si iščemo zaveznikov in bratov. Pred vsem pa priporočamo akademikom, da se z ljubeznijo oklenejo ljudstva. Liberalna prijaznost do ljudstva ni mnogo prida. Eden prvih liberalcev, Voltaire, je v svoji oholosti pisal L 1768.: »Ljudstvo bo vedno neumno in surovo. To so voli, za katere moramo imeti pripravljen vedno jarem, bič in seno.« Ne, ljudstvo ni neumno, ampak ima zdravo pamet, ni tako surovo, kakor so izprijeni polizobraženci; za ljudstvo ni treba jarma, nego organizacije, ne z bičem, ampak s poukom ga je treba vzgajati. Ni mu treba dajati klaje, kakor volu, ampak pravico, da Bi more samo rešiti obstanek. Tako mora misliti vsak prijatelj ljudstva, in le tisto izobraženstvo, ki v tem edino pravem de-mokraškem duhu deluje, je vredno, da so imenuje »narodno« izobraženstvo. Če hočete postati taki značajni, izobra- ženi, krščanski možje, slovenski akademiki, tedaj si podamo roke, in naši domovini za-sine zarja boljše bodočnosti. L. Parturiunt montes. Tako bi smeli govoriti z ozirom na ob-strukcijo v tirolskem dež. zboru. Italijanski poslanci zahtevajo avtonomijo za južni, italijanski del poknežene tirolsko grofije ; vlada, nemški radikalci in kršč.-soc. pa se upirajo z vsemi štirimi ter z mrzlo vodo polivajo one nemške konservativce, ki hočejo ustreči opravičenim zahtevam italijanskih sodeže-lanov. Tirolski Italijani se že desetletja bore za popolno samoupravo. Za vlado grofa Hohenwarta je bil izdelan načrt, po katerem bi bila deželna uprava razdeljena na okrožja. Ta načrt se ni izvršil. Nato bo Italijani pošiljali na vlado prošnje, spomenice in pritožbe. Ker vse ni pomagalo, se italijanski poslanci deset let niso udeleževali obravnav tirolskega dež. zbora. Pasivna politika pa nikjer nima vepehov, to se je pokazalo na Češkem in Sedmograšketn. Italijani so ae lansko leto premislili in prišli v dež. zbor. Od Nemcev so se naučili obstrukcije in to uporabljajo sedaj proti Nemcem. Že lani bo pretili z obstrukcijo, toda potolažila sta jih pl. Grabmayr in dr. Kathrein z obljubo, da hočeta izdelati načrt za italijansko avtonomijo. Tako se vse maščuje na svetu. Tirolski Hamlet, dr. pl. Grabmayer je letos pred dež. zborom v Meranu razkladal svojim poslušalcem, da je treba Italijanom v mnogem ustreči, ker bi sicer z obstrukcijo onemogočili obravnave v dež. zboru. Za svoj načrt je pridobil dr. Kathreina, ki je iz drž. zbora znan kot mešetar. Dež. zbor je res soglasno izvolil odsek, ki naj izdela načrt. V tem odseku so: Brugnana, Grabmayer, Kathrein in Wackerneil. Izdelali «o podroben načrt, po katerem naj bi se tirolski dež. zbor razdelil v dve kuriji, deželni odbor v dve sekciji, dežela pa v dve upravni okrožji. Sedaj se je pričelo živahno gibanje po vsi deželi proti temu načrtu. Vse nemške stranke in njihova glasila so proti Grab-mayru in Kathreinu ter ožjim tovarišem, češ, da hočejo raztrgati zgodovinsko enotnost tirolske dežele. Na drugi Btrani pa se LISTEK. Sodimo! Sedaj bodemo sodili goBp. dr. Evgena Lampeta. Liberalno gospodo prosimo, naj se radi tega ne razburja, ker vže naprej povemo, da bodemo omenjenega g. obsodili. Poslufiajmo tedaj najpoprej obtožnico, katero je zoper njega vložil „Slov. Narod«. Ta list trdi, da pošilja dr. Lampe deželnim poslancem katol.-narodne stranke zelene, svilene vrvice. Kajneda, sedaj vemo vse, in takoj je naša sodba gotova. Čujmo! 1. Dr. Evgen Lampe plete zelene svilene vrvice. Nedvomno je, da s tem nepoklicano in neopravičeno poseza v vrvarsko obrt, on, ki nima za to dokaza usposobljenja. Oj, kako grozna je hudobija klerikalcev! Tako hočejo uničiti male obrtnike. Mesto da bi jim vrvarji pletli zelene vrvice, pletejo jih sami. Sedaj, ko se bližajo volitve, uporabijo liberalci lahko to dejstvo pri agitaciji. Tudi naj pozovejo v „Slov. Narodu* ali v posebni vlogi kompetentno oblast, da dr. Lampeta radi kršenja obrtnega reda nemu- ^ / doma in seveda občutljivo kaznuje. Tudi časnikarsko se da to dobro izkoristiti proti klerikalcem. 2. Dr. Evgen Lampe ima svilnate vrvice v svoji zalogi. To je pa zopet nov klerikalen „konsum!" Trgovsko društvo treba nanj opozoriti. Mesto, da bi kupovali klerikalci svilnato blage pri trgovcih, imajo kar svojo lastno zalogo tacega blaga. Liberalci naj urno poiščejo vse članke proti konsum-nim društvom, katere so doslej obelodanili, ter naj sedaj zopet prično novo gromenje. Bliža se čas kislih kumar, poročil deželnih zborov ne bo, „konsumno" gradivo bo torej kot nalašč. Na noge tedaj, liberalna gospoda! Konsum, konsum I 3. Dr. Evgen Lampe razpošilja svilene vrvice iz svoje zaloge deželnim poslancem katol.-narodne stranke. Treba, da liberalci najprvo doženo, ali so ti poslanci členi do-tičnega „konsuma", ali ne. V zadnjem slučaju bi bilo postopanje dr. Lampetovo kaz-njivo, ker bi bilo razpečavanje blaga ne-udom. Potem naj bi liberalci to kar hitro naznanili oblasti. Tudi dnevne vesti z nad-pisom „Zopet eden" lahko pišejo v vspod-buao liberalcem. 4. Dr. Evgen Lampe razpečava zelene vrvice. Znano in dognano je, da so zeleno barvane stvari zdravju škodljive, ker se navadno rabijo pri barvanju strupene primesi. Morda kedo izmed liberalcev poskusi tako zeleno vrvico, da na sebi konštatuje, jeli je nje uporaba človeškemu zdravju v kvar ali ne. Kakor namreč »Slov. Narod" poroča, vrnili so katol.-narodni dež. poslanci zelene svilene vrvice neporabljene dr. Lampetu. S pomočjo »klerikalcev" se torej škodljivost zelenih vrvic ne da dognati, zatorej naj jo liberalci skušajo dokazati. 5. Dr. Evgen Lampe pošilja svilene vrvice zastonj, dočim se mora drugje plačevati zanje denar. Tako dela dr. Lampe drugim nedopustno konkurenco. To je pa „žlindra!" Groza I S tem je sodba in obsodba dr. Lampeta končana. Ako si liberalci z dejstvi, katera smo jim tu razodoli, proti temu jim nevarnemu človeku in proti klerikalcem sploh ne bodo znali pomagati, potem so na slabem. Dosedaj, kakor je videti, si niso znali pomagati. Vseh gori navedenih hudodelstev niso videli. »Slov. Narod« napadel jo dr. Lampeta samo s psovko »rabelj«, mesto da bi mu v brk povedal vse omenjene hudobije. S tem bi ga bil gotovo uničil. S psovkami pa se bojuje tisti, ki mu je zmanjkalo dokazov in sape. V zadnji čas zmanjkalo je »olov. Narodu* zelo mnogokrat sape, ter si je moral pomagati z zabavljanjem. Kako izvirno je n. pr. Bledeče psovanje: »Ljubljanskega škofa grahasti urhi v svoji nečedni luži.« Zanimivo pa je, da je začel »Slov. Narod« v svojem razburjenji v zadnji čas napadati celo liste, s katerimi je sicer neizmerno: zadovoljen. Namreč: »Jug« napada tudi liberalce. Njegov urednik pa v »Zvonu« priob-čuje pesmi, in te pesmi imenuje »Slov. Narod« v svoji jezi nad »Jugom« take, »da te je po trebuhu ščipalo in te je mraz tresel«. To je huda kritika »Zvonovih« publikacij, in opozarjamo »Narod« kolegijalno na ta njegov lapsus, ki je provzročil dosti smeha intra muros pa tudi extra. Mirno kri torej, dragi liberaloi, radi toli črtonega dr. Lampeta. Sodite tako, kot smo mi sodili, pa bodete prišli do cilja. Saj ste vendar prepričani, da vas reši »konsum« in »žlindra«. Ali se morda varate? Italijani repenčijo, ker se avtonomijski načrt ne ozira na vse njihove zahteve. Od vseh italijanskih listov edina „Voce Cattolica" ¿e zagovarja dogovore četvorice deželnih poslancev. Vlada od strani opazuje ta boj za tirolski dualizem ter se upira italijanskim zahtevam. Minolo leto je ministerski predsednik dr. pl. K o e r b e r v obširnem pismu italijanskemu voditelju, baronu Malfattiju, označil vladno stališče, ki je nasprotno italijanskim težnjam. Dr. Grabmayr,_ Kathrein in ožji somišljeniki so sedaj v največji zadregi, ker hoče večina dež. zbora v spora zumu z vlado to vprašanje odložiti na prihodnje leto. In to je sedaj vzrok, da so italijanski poslanci, liberalni in konservativni' kot eden mož pričeli obstrukcijo v deželnem zboru. Obstrukcijo so pričeli dne 9. t. m. z raznimi interpelacijami. Deželni glavar grof Brandis je izjavil, da ne premeni dnevnega reda, pretrgal sejo z dostavkom, da hoče bodočo sejo naznaniti pismeno. To kaže, da se tirolski dež. zbor morda letos več ne snide, ako italijanski poslanci ne odnehajo od obstrukcije. Mi nismo prijatelji ne obstrukcije, ne italijanskih pretiranih teženj. Toda z ozirom na podobne razmere na Štajerskem nas to vprašanje jako zanimlje. Vseslovenski in istrsko hrvatski shod v Ljubljani je mej drugimi vsprejel tudi naslednjo resolucijo: „Shod priznava za rešitev naše narodnosti kot najsigurnejše sredstvo narodno avtonomijo. Zato zahteva, da vlada predloži v državnem zboru zakon, ki podeli vsem narodom narodno avtonomijo in omogoči ustanovitev posebnih narodnih kulturnih zastopov za vsako narodnost, ki imajo v vseh svojih narodnostnih in jezikovnih potrebah samostalno razsojevati in sklepati«. Glede štajerskih Slovencev je shod zahteval, da se razdeli dež. šol. svet v nemški in slovenski oddelek, za Sp. Štajersko ustanovi posebna kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom itd. Te in druge skromne želje štajerskih Slovencev gotovo niso na-Bprotne ali nevarne zgodovinski celoti dežele, a so vedno le želje, ker se jim vpirajo Nemci in jih vlada prezira. Ko pa bi vlada tirolskim Italijanom dovolila, kar jim more in sme z ozirom na državne koristi in celo-kupnost tirolske dežele, potem nima izgovorov z ozirom na štajerske Slovence, ki so vsi edini v prepričanju, da jim v Gradcu režejo le ovsen kruh. Res, da Be vlada ne more in ne sme ozirati na italijanske zahteve, katere goji liberalna irredenta. In svoj čas so zagovarjali na Tirolskem avtonomijo večinoma le možje, katere je srce vleklo v blaženo Italijo. Ti možje so bili veliki nasprotniki avstrijskih državnih mislij in starotirolskih načel. Ustavljala se jim je nemška konservativna večina v deželnem zboru, a tedanja liberalna vlada si je kot »tertius gaudens« mela roke po znanem načelu: divide et impera. Vlada je Italijanom deloma celo ustregla, ko je v Tri-dentu ustanovila za Italijane poseben oddelek dež. vlade. Nemška večina v dež. zboru pa Med romanskimi narodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Dalje.) 15. Lourdes-Lyon. Težko je slovo, a mora biti. Po zadnjem priporočilu še krepek požir iz hladnega studenca, potem pa naprej skozi južno Francijo. Romarji imajo navado, da prižgo svečo in jo nataknejo na svetilnik v votlini. Mislim, da moja lučica še ni pogorela do konca, ko sem bil že daleč od Lurda. Toda začela je pojemati tudi ona in naposled vgasnila popolno. Ave Maria! Pri mestu T a r b e s smo zopet poleg reke Adour, ki priteče iz romantiške kam-panske doline. Tu so sloveče toplice Bag-neres de Biporre, kamor zahaja v poletnem času mnogo imenitne gospode. Na kolodvoru je čakalo več izletnikov, med njimi družba višjih vojakov v sijajnih uniformah, ker so spremljevali odhajajočega generala. V natlačeno polnem vozu smo imeli tovariša duhovnika, katerega zato omenjam, ker je bil tako sličen ranjkemu g. Froncu od sv. Jošta, da bi ga v naglici zamenjal ž njim. Pri prvem pogledu sem se je ustavljala tudi opravičenim zahtevam italijanskih sodeželanov in tako je od leta do leta raslo nasprotje mej strankama, da je konečno vlada razpustila tudi oddelek v Tridentu. Razmere pa so se predrugačile. Danes so edini vsi tirolski Italijani, njih skupni program je narodna avtonomija. Največji pesimist pa ne more trditi, da bi bili tirolski poslanci irredentisti, kakor so nekateri njihovi tovariši iz Primorja. V narodnem oziru tudi ne zahtevajo večjih koncesij, ker imajo vse, kar potrebujejo v javnem življenju. Njih zahteve se raztezajo le na gospodarsko polje. Nemci sami priznajo, da so v zadnjih letih v tem oziru prezirali italijanski del dežele. Že leta in leta noben deželni odbornik ni službeno stopil na italijanska tla in tako se Italijani opravičeno čutijo prezirane. Občinske razmere med Italijani so v velikem neredu, a ni ga človeka, ki bi stvari spravil v pravi tir. Zato menimo, da nadaljno odlašanje ne bode tega vprašanja spravilo s sveta. Mi smo odločni nasprotniki laški irredenti, tudi ne bi nikdar mogli kot zvesti Avstrijci odobravati, da bi se tirolski Italijani državno-pravno odtrgali od nemško večine, toda pravico imajo zahtevati svojo avtonomijo v zgodovinskem okviru dežele. Seveda čujemo ugovore: narodna avtonomija bi bila prvi korak do razdelitve dežele, kakor to zahteva nemška irredenta na Češkem. V tem oziru pa je treba možem povedati kratko in odločno: do tu in ne dalje ! Mi sodimo, da so tirolski Italijani v ogromni večini zvesti »compatrioti«, da niti ne sanjajo o zjedinjeni Italiji. In če dosežejo opravičene svoje zahteve, potem bodo tudi po-gazili one življe, ki morda teže po popolni razdelitvi dežele. Mi torej tega vprašanja ne presojamo tako tragično. Le velike katastrofe morejo premeniti državne meje, ne pa peščica mal-kontentov ali narodna avtonomija. Tirolski Italijani niso imeli avtonomije, a Napoleon jih je bil navzlic temu odtrgal od Nemcev. Državo v prvi vrsti podpirajo proti raznim nasprotnikom zadovoljni državljani, zadovolj-nost pa pospešuje in utrjuje ravnopravnost. In kar zahtevamo za Slovence v obmejnih pokrajinah, tega tudi tirolskim Italijanom nočemo odrekati, dokler so zvesti svojemu vladarju in državi. Zato mislimo, da je veliko preveč hrupa po nemškem časopisju, ki brani nemško posest. Kranjski deželni zbor. (XII. seja dne 13. julija.) Deželni glavar pl. Detela otvori sejo ob »/«10. uri; vlado zastopa dež. predsednik baron Ilein. Naklada na žganje. Poročevalec Hribar. Kakor znano, je letos državni zbor sklenil, da se zviša državni davek od žganja in ta višji dohodek razdeli med posamezne dežele po razmerju konsuma. Dotični zakon pa ima določbo, da se morajo vse dežele s 1. septembrom t. 1. odpovedati samostojni deželni nakladi na rekel: To je Tavčar-redivius. Značilno pa je tudi to, da se ni strinjala med njima samo telesna podoba, temveč ves značaj ju je delal enaka, kakor bi bila vnanjost pogoj enakih duševnih lastnosti. Prišedši bolj pozno v našo družbo, ko se je vlak že pripravljal za odhod in ni bilo več prazne police, položi svoje blago vrh neke druge robe, a revež pride v nasprotje s hudo damo. Bog zna, kaj je imela posebnega v svojem zavitku. Jeze rudeča porine ptuj kovček v stran, iz ust pa se jej vsipajo zaradi te malenkosti ne ravno prijazne besede. Gospod se ne da spraviti iz dobrotljivosti, prenaša molčeč babje očitanje, vzame kovček nazaj ter ga drži, namesto prepirati se, raje na kolenih. Znana reč je, da so nekatere ženske zelo hude, a nisem verjel, da se razdražijo iz ničvrednega vzroka. Ubogi možje, ki morajo skupaj prebivati s takim zmajem! In kako se je maščeval naš sopotnik nad žensko? Ko se je poslovila na postaji St. Gaudens, jej pomaga še prtljago spraviti iz voza. Sploh je vsakemu rad postregel ter se moral, sedeč pri vratih, mnogokrat umakniti, pa vsikdar brez nevolje. žganje. Vsled tega je ministerstvo za notra nje stvari sporočilu potoni deželne vlade, naj deželni zbor sklene, da Be dežela od 1. septembra t. I. do 31. decembra 1909 odpove pobiranju te deželne naklade. Minister-stvo tudi ukazuje, naj deželni zbor sklene, da se povrne vsa deželna naklada, ki se je za dobo od 1. septembra dalje morda že vplačala. Finančni odsek predlaga, da se v smislu poročila vsprejmo vsi dotični predlogi. Zbornica jih vsprejme soglasno. Poslanec Žitnik sproži pri tej priliki vprašanje glede dacarjev. S 1. septembrom t. 1. bode dežela morala odpustiti 30 do 40 deželnih dacarjev. Nekateri so ože-njeni in morda že po več let v dež. službi, a utegne se zgoditi, da bode ta ali oni odpuščen, ki bode nenadoma brez službo. Zato bi bilo umestno, da deželni odbor o pravem času naznani onim dacarjem, katere misli odpustiti. Dalje je občna želja dacarjev, da se jim preskrbi primerna provizija za starost ali pokojnina. Že 17. febr. 1894 je dež. zbor sklenil, naj dež. odbor razmišlja, ali in kako bi se mogli dacarji po zadovoljivi službi upokojiti. L. 1895 je dež. odbor res predložil obširno poročilo s pokojninskim pravilnikom. Iz raznih tehtnih razlogov pa je dež. zbor tedaj vrnil poročilo dež. odboru z naročilom, da z ozirom na oženjene dacarje in službeno dobo pokojninski pravilnik za-varovalno-tehnično presodi in v tem smislu predloži nove nasvete. Toda dež. odbor je to vprašanje položil na polico. Ker pa bode dežela zaradi naklade na pivo in zakupa državne užitnine morala še vedno obdržati okoli 80 dacarjev v službi, zato je pač vredno in potrebno, da to vpra šanje ne zaspi. Dežela je koncem 1. 1899 imela za pokojninski zaklad nabranega 16.136 gld. 25 kr. Kaj bode s tem denarjem? O tem je pač treba, da se dež. zbor odloči. Z ozirom na to predlaga poslanec Žitnik naslednji resoluciji: 1. »Z ozirom na to, da s 1. septembrom t. 1. preneha samostojna deželna naklada na žgane opojne pijače, se dež. odboru naroča, da pravočasno odpovč službe onim dacarjem, katere misli odpustiti. 2. Dež. odboru se naroča, da z ozirom na sklep vis. dež. zbora z dne 11. feb. 1895 v bodočem zasedanju predloži načrt pokoj ninskega pravilnika za dež. dacarje«. Prva resolucija je bila vsprejeta, druga pa je bila izročena fin. odseku v presojo, da o njej poroča. Poročevalec Hribar v imenu finančnega odseka tudi predlaga, naj se izreče zahvala g. dež. glavarju pl. De teli. ki se je mnogo potrudil za to, da dežela ni bila prikrajšana pri žganjarini. Ta predlog obvelja med živahnim odo-bravanjem._ (Konec prih.) Deželni zbor goriški. IX. seja dne 9. julija. Po dovršenih formalnostih se je volitev v odsek za uravnavo zdravstvene službe v občinah določila za konec seje. Tako blagih ljudi se ne nahaja veliko na svetu; lažje dobimo napuh, hlimbo, kleče-plastvo, brezznačajnost, prav po pesnikovih besedah: V lice se ti smejejo, v srcu zlobo grejejo. Toda kljub temu ne smemo soditi svojega bližnjega preostro, ker biva med nami še marsikak nesebičen človek, ki vsakemu dobro želi in tudi stori dobro, ako se mu nudi prilika. Večkrat mislim o samem sebi: V tem slučaju bi jaz ne bil ravnal tako plemenito, kakor ta ali oni. Dvomim, da bi se bil premagal, on pa se je vedel tako spravljivo. Tu ne vidim samo srečne narave, temveč pridobljeno čednost kot posledico zatajevanja, krotitve, zmage nad strastjo. Prišli smo v slavno Toloso (Toulouse), nekdanje glavno mesto zapadnih Gotov. Daleč na okrog se vidi dolgočasna toda rodovitna planjava, kjer so se vršili v davno preteklih stoletjih važni dogodki. Toulouse ima burno preteklost in posebno v cerkveni zgodovini tako važno ulogo, da se imenuje „Rim na Goroni". Najhujši viharji so bučali tod okoli ob času velikega papeža Inocencija III. (1198—1216). Tu je namreč Poslanec Panigaj je utemeljeval svoj predlog o potrebi pogozdovanja neobdelanih zemljišč, močvirjev in peščin v Ogleju in Gradežu in zahteval 2000 kron deželne podpore. Predlog se je na željo poročevalca od-kazal v poročanje finančnemu odseku. Preko prošnje za premembo zakona glede preskrbovanja ubožcev in zakona glede gradbe in vzdrževanja občinskih cest se je na predlog poročevalca prestopilo na dnevni red, Ljudski zastopi v občinah hočejo, da naj se oskrbo ubožcev in cest pusti davčnim občinam, deželni odbor pa zahteva, da imenovane troške nosi skupna županija. Zmagal je deželni odbor. Poslanec dr. Egger poroča o načrtu zakona glede občinskih taks. Načrt zakona določa sledeče takse: Občinske takse se smejo nalagati izključno le na sledeče naslove : 1. Za sprejem v občinsko zvezo (občinstvo ali pristojnost); 2. za prostovoljno dražbo premičnin; 3. v stavbinskih zadevah (za dovoljenje stavbe ali uporabe); 4. za dopustila in dovolitve javnih plesov, javnih razstav, umetnostnih predstav, kabinetov, kosmoramov, menežarij in dr., dalje kavarnam in krčmam, da smejo ostati odprte čez predpisano uro; 5. za rabo javnega sveta (za sejme, za razstavo miz in dreves pred kavarno, krčmo itd.; za oboje v slučajih gradbe ali popravljanja poslopij); 6. za javno meritev (javne tehtnico mostne in decimalne in merščino vina); 7. za klanje odraslih živalij in drobnice (rabo občinskih klavnic); 8. za preiskavo živine (zdravstvena preiskava odrasle živine in drobnice, ki je določena za klanje); 9. za uvažanje in izvažanje mrličev; 10. za pogreb (navadne jame itd.); 11. za hrambo nosil (oziroma za začasno hrambo mrtvecev v mrtvašnici, kadar jih je izvoziti ali položiti v rakev itd.); 12. za odkopavanje mrličev; 13. za razkuževanje (v slučajih epide-mičnih ali kužnih živalskih boleznij); 14. na posest psov; 15. na posest velocipedov in avtomobilov ; 16. na kočije in potratne konje ; 17. za listine in uradna dela v korist strankam (živinske potne liste, domovnice, potrdila izvirnosti in dostavo uradnih pečatov); 18. za prodajo sodine vode v steklenicah. Pri splošni debati se oglasi poslanec Grča ter pravi, da mu načrt ne ugaja radi nekaterih točk in da bo pri nadrobni debati stavil svoje predloge. Prvih devet točk je bilo vsprejetih brez ugovora. Pri deseti se oglasi posl. Grča, ki želi, da bi se takse pod 10., 11., 12. in 13. izpustile in utemeljuje ta predlog. Pravi, da je pač zadosti, ako se taksa dovoli za uvažanje in izvažanje, ker vse druge točke so razširjenje prve. Če pa že ni drugače, domovina glasovitih, cerkvi in državi nevarnih Albingenzev, ki niso zavrgli le ene ali druge verske točke, temveč bi bili radi porušili ves družabni red. Zato Inocencij ni brez vzroka trdil o njih, da so hujši kakor Saraceni, ter je moral sklicati zoper nje križarsko vojsko. S kakim orožjem se je boril z njimi sv. Dominik, in koliko tisoč jih je pripeljal na pravo pot, je menda dovolj znano. Mesto s svojimi 150 tisoč prebivalci, z dolgimi, večinoma ozkimi in skrivljenimi ulicami, je središče prometa med sredozemskim in atlanskim morjem. Na zapadni strani teče reka Garonne, čez katero peljejo trije mostovi v predmestje St. Cyprien, ob vzhodni strani pa je izpeljan Canal du Midi, ki sega od lionskega zaliva do mesta Bordeaux. Nadškofijska stolnica St. Etienne ima lepo gotsko svetišče s tremi ladijami, a predcerkev, katero podpira na listni strani mogočen steber, ni v nobeni simetriji z glavno stavbo. Na vrhu masivnega brezstrešnega stolpa visi osamljen zvon, s katerim delajo naravne sile, kar se jim poljubi. naj ostane če ena ped 10. za pogreb, a z dostavkom : na občinskih pokopališčih. Dr. Tu m a govori zoper predlog po slanca Grče; predlaga pa k točki 10.: »za pogreb na posebnem prostoru in vrsti«. Dr. Gregorčič predlaga, da se izpusti ta taksa. Dr. Venutti, Marani in Verze g n a s i zagovarjajo takso za pogreb brez omejitve in so zmagali z glasom dr. Turne, ki je svoj predlog umaknil. Poslanec Grča predlaga, naj se črta taksa pod točko 11. in 12., a predlog je padel z glasom deželnega glavarja. Burna debata se vname pri točki 13. Grča predlaga in zagovarja črtanje te takse. Poslanci na italijanski strani jo zagovarjajo. Sklicujejo se tudi na navzočega zdravnika dr. Aleksij Rojica Le-ta potrdi potrebo raz kuževanja, a trdi, da to mora biti dolžnost občine. Preko vseh razlogov so Italijani zmagali z glasom deželnega glavarja in sprejeli načrt zakona, kakor je tiskan. Konečno se še enkrat oglasi poslanec Grča in pravi, da je hotel koristiti posebno mestu Gorici, ko je predlagal črtanje premnogih taks na mrtvece, ker premnogo taks bo skrčilo izvažanje mrličev; da pa še enkrat pokaže zanimanje za mestno blagajnico, predlaga novo takso, namreč „na ptičke v kletki«. Z veselim smehom so pozdravili ta predlog poslanci v zbornici in na galeriji občinstvo. Sledila so poročila finančnega odseka, računi za leto 1899 in proračuni za 1. 1900, deloma za 1900 in 1901 in so bili vsprejeti po predlogih dotičnih poročevalcev. Politični pregled. V Lj ubij an i, 13. julija. Deželnozborske volitve. Te dni bivata na Dunaju namestnika Češke in Moravske, grofa Coudenhove in Pininski, da se posvetujeta z osrednjo vlado glede razpisa in vršitve prihodnje deželno-zborske volitve. Kolikor je dosedaj znano, želi vlada, da se vrše volitve v prvi polovici meseca oktobra, da se s tem pridobi čas za sestanek drživnega zbora v drugi polovici oktobra. Poljaki so neki s tem rokom zadovoljni, ne tako pa Čehi. Ti žele, da se snide deželni zbor k zadnjemu zasedanju še v septembru. Zborovanje naj bi trajalo vsaj do Brede meseca oktobra. Po tem računu bi se mogle vršiti volitve šele v novembru, s čimur pa vlada bržkone ne bo zadovoljna. — Volitve v ostalih deželah se vrše brezdvomno v prvih dneh oktobra. Dr. Koerberjeva politika. Praška »Politik« objavlja v jedni zadnjih številk daljši uvodnik, v katerem se peča z dr. Koerberjevimi izjalovljenimi poskusi. Znano je, da je sedanji kabinetni načelnik prevzel nalogo, zboljšati skrajno nezdrave naše notranje politiške razmero in pomiriti narodno razburjenost, ki je zavzemala najširše meje za Badenija in Thuna. Po daljših in napornih poskusih se mu je res posrečilo dobiti sredstvo: pričel je zdraviti z vodo. Železnice, posebno in v prvi vrsti pa kanali so napravili v zbornici najlepši red in ob največji zadovoljnosti ministerskega predsednika se je zaključilo zadnje parlamentarno zasedanje. Zdravljenje z vodo je torej jedno najboljših sredstev, toda universalno sredstvo pa voda vendar-le ni. Nemiri in viharji so sicer polegli v dunajski zbornici, a preselili so se v razne deželne zbornice. Dogodki v nekaterih deželnih zastopih so pl. dr. Koer-berja o tem že lahko prepričali. Na Češkem in Moravskem se je vnel stari prepir mej narodnostima, na Dunaju so si v laseh kršč. socijalci in židovski liberalci, v štajerskem dež. zboru ni Slovencev, zasedanje isterskega in tirolskega zastopa so onemogočili Italijani, poleg vsega tega so pa še Rusini ostavili lvovsko deželno zbornico. Boj torej ni prenehal, sloge, kakoršne si želi Koerber, ni in voda je popolno izgubila svojo moč. Temeljno zlo tiči pač v tem, ker se bolezen ni pričela zdraviti na pravom mestu, ker ni še rešeno pereče narodnostno vprašanje. Dokler v tem oziru ni rešitve je zaman vsak poskus za trajno spravo avstrijskih narodov. Dr. pl. Koerber, končuje imenovani list svoja izvajanja, bo moral temeljito premeniti svojo zdravniško metodo, ali pa prepustiti zdrav- ljenje kakemu drugemu možu. — Seveda bo še mnogo težavneja rešitev drugega vprašanja, kajti še za zdravljenje z vodo je bilo treba mnogo poskusov, predno se je dosegel vsaj trenutni vspeh. Shod moravskih nemških katolikov se vrši v prihodnji jeseni v Olmucu. Čas za ta važni sestanek še ni določen, vrše se pa že najobširneje priprave. Iz skrajno nepo-voljnih poročil, ki jih objavljajo dan za dnevom nemško-liberalna glasila, pa je posneti, da te priprave dobro napredujejo. Posebno značilna pa je opazka dunajske Židinje, da prireditelji bodočega katoliškega shoda ne morejo dobiti nikakega predsednika temu shodu. Skrb dunajskih krivonoscev za mo-ravske katolike je res vzglednal Morda pa naprosi pripravljalni odbor Noskeja, Vrabca in Adlerja? Potrebne sposobnosti in gorečnosti za katol. stvar jim itak nihče ne moro odreči! Razprave o carinskih pogodbah. Nekateri dunajski listi so pred nedavnim poročali, da se v kratkem prično mej našo državo, Nemčijo in Italijo dogovori glede bodočih carinskih in trgovinskih pogodb. To poročilo sedaj dementuje »Pol. Corr.« in pravi, da se vrši konečna določitev tarifov, ki se predlože postavodajnim zastopom v Avstro - Ogerski in Nemčiji, še la v jeseni, in da sedaj za tako delo še ni nobene podlage. Mej vladami imenovanih treh velesil se vrše sicer zaupni dogovori o tem predmetu, ki pa se sučejo v najožjih mejah in imajo le značaj splošnih poizvedb. O kakih obveznih dogovorih ter pogajanjih pa sedaj še ni možno govoriti. Seveda se zadeva dolgo ne bo smela odlašati, ker do oktobra mora biti delo dognano. Sicer so pa Italijani menda že na čistem; tako se da vsaj soditi iz izjav italijanske vlade. Avstro-ogerski poslanik pri Vatikanu, grof Reverterá je v ponedeljek ostavil svoje mesto, na katero se skoro gotovo ne povrne več. Mož se poda na Dunaj. Groí Reverterá je dosegel starost 75 let in je upravljal posel poslanika pri sv. stolici od 29. okt. 1888, torej Bkoro 13 let. Kot njegov naslednik se imenuje v prvi vrsti grof Karol Kuefstein, ki je sedaj poslanik v Bonnu. Sestanek treh vladarjev. Sredi meseca avgusta se snidejo blizu Monguncije nemški cesar Viljem, ruski car Nikolaj in angleški kralj Edvard. Prvi bo došel kot običajno k veliki vojaški paradi, car bo bival v gradu Wolfsgarten pri Darm-stadtu, kralj Edvard pa v Hombergu, oba bota imela jednako daleč v Monguncijo. Ta sestanek je po mnenju merodajnih in tudi nemerodajnth politikov velike politiške važnosti. Važen sicer ni radi tega, ker ruski car pride na obisk nemškega cesarja, saj sta si v zadnjem času podala že dokaj dokazov prijateljstva; tudi radi obiska angleškega kralja na nemških tleh dogodek ni tako velepomemben, ker je itak znano, da vlada najboljše prijateljstvo mej Viljemom in Edvardom. V Kini so Nemci vedno ustrezali angleškim željam in na ljubo Angležem v Berolinu ni bil sprejet predsednik Krüger. Pač pa ni dosedaj bilo opaziti nikake prisrčnosti mej carjem in angleškim kraljem in ravno na Kitajskem je bilo mej tema dvema velesilama največje nasprotje. Sestanek teh dveh vladarjev na nemških tleh ima torej veliko važnost radi tega, ker se bo sklenilo mej nasprotnikoma neko akoravno morda le začasno prijateljstvo, ki bo zagotovilo v zvezi z Nemčijo zanesljiv evropski mir. Ti trije vladarji uresničijo lahko, ako so jedini, mirovni ideal, kajti v njih oblasti je vse, karkoli bi moglo dati netivo za vojsko. Prememba v nizozemskem mini-dterstvu. Nizozemski kabinet bo v kratkem pre-osnovan in sicer v smislu, kakor so izpadle zadnje volitve. V svrho premembe v mini-sterstvu jo odpotoval drž. minister baron Mackav h kraljici v grad Het-Loo. Poprej pa se jo posvetoval z voditeljema dveh, zbornično večino tvorečih strank, z dr. Schaepmanom kot vodjo katolikov, in z dr. Kypperjem, voditeljem protestanške stranke. Ta dva moža bota bržkone stebra v novem kabinetu. Oba izjavljata, da večina ni povsem jedina, vendar pa bo solidarnost mej obema strankama tolika, da bo večina lahko kos manjšini. Novi kabinet sicer ne bo po-polno tak, kakoršnega si želi dr. achaepman, a imelo bo vse njegovo delovanje čisto krščanski značaj. Preganjanje kristijanov na Koreji. Kolinskim listom prihaja iz Soeula naslednje skrajno tužno poročilo z dne 6. t. m., ki smo je že včeraj na kratko omenili : Na otoku Quelpart so se skozi deset dnij vršili vroči boji mej katoliškimi misijonarji in njihovimi gojenci na jedni in mej ondotnim prebivalstvom na drugi strani. Petnajst sto domačinov ter 300 gojencev je padlo v boju. Guverner pravi, da so boja krivi misijonski učenci ('<), ker so davkarji l njih pomočjo poberali pri prebivalstvu previsoke davke. To razumi, kdor more. Ker sta padla v boju tudi dva francoska misijonarja, je odplula proti otoku jedna francoska vojna ladija. Našli so oba še pri življenju. Koreanska vlada je naročila uradništvu Btrogo (?) preiskavo in je odposlala na lice mesta nekaj vojaštva. — Iz tega poročila pa ni razvidno, ali je tu govor o novih nemirih, ali pa je to samo zakasnjeno poročilo o zadnjih krvavih dogodkih. Bržkone bo prvo resnično, ker so prvokrat na pomoč došle ruske in angleške vojne ladije že odplule od otoka in je znova vzkipelo brezmejno sovraštvo domačinov napram kriBtijanom. Razgled po slovanskem svetu. Radoslav Lopašič 1835—1893. Jutri dne 14. julija bodo postavili kar-lovški rodoljubi svojemu zgodovinarju Ra-doslavu Lopaš.ču lep spomenik, ki ga je izdelal znani mojster Rendio. Vredno je, da se pri tej priložnosti spomnimo tudi mi tega znamenitega hrvaškega zgodovinarja, ki je tako krasno opisal v zgodovinskem pogledu ravno Sloveniji najbliže hrvaško kraje. Radoslav Lopašič se je rodil 20. maja 1. 1835. v Karlovcu od očeta Mirka, tedanjega župana in nameBtnega sodnika mesta Karlovca in od matere Magdalene, rojene Dobrilovič. Očeta je izgubil že 1. 1838., a mater 1. 1843. Gimnazijo je obiskoval v svojem rojstnem mestu s prenehljaji, ker je bil od rane mladosti bolehen ter je moral čez celo leto 1849. radi zdravja ostati na graščini Hrčiču. Se prav mlad je rad bral Kačica in druge koristne knjige, katere so ga upozorile na raziskovanje domačo zgodovine. Posebno rad je že takrat prebiral Valvasorja, iz katerega je kasnejše tako često zajemal gradivo za svoje zgodovinske opise. Svoje nauke je nadaljeval na zagrebškej gimnaziji 1. 1852., a 1. 1856. se je upisal v pravoslovno akademijo v Zagrebu, ali je ni pohajal radi bolezni, ki ga je zadržavala v delu mnogo let. Šele na svežem zraku na svojem domačem posestvu Hrčiču so je počasi okrepčal. Tukaj je gospodaril in se bavil z občinskimi stvarmi, — a povrh vsega seveda tudi še b hrvaško knjigo. Že leta 1858. je zbral mnogo gradiva za zgodovino mesta Karlovca, katero je kasneje izdal. Ker ga je poznal veliki župan Ivan Kukuljevic kot vrlega, resnobnega in marljivega človeka, ga je dal v prvi župa-nijuki skupščini zagrebški 14. febr. 1861. izvoliti za kotarskega pristava v Severinu na Kolpi, kjer je bil za sodnika njegov prijatelj dr. Josip Vranicani. On se jo zasebno vsposobil za pravnika ter izvrstno opravljal kot sodni pristav svojo službo do smrti Vranicanove, in tedaj jo bil imenovan 10. maja 1. 1866 za kotarskega sodnika. Kaj je bil Lopašič svojemu kotaru, zna samo narod, ki ga je blagoslavljal ter se ga še dandanes zahvalno spominja. Bolj blagega, bolj pravičnega in bolj skrbnega človeka ni imel nobon kotar za poglavarja. V tem času se je pokazal Radoslav tudi marljivega nabi-ratelja zgodovinskih spomenikov in listin ter je zbral in spravil v svoji okolici vse kar je mogel. Že od 1. 1861. je začel pisati v »Kar-lovačkem Viestniku«, v »Glasonoši« in v »Leptiru« zgodovinsko črtice »O karlovačkih generalih«, »O postanku Krajine«, »O banu Tomi Erdedu«, »O porazu Udbinskem«, »Smrt Merbarda Turjaškega kod lladonjc«, »Tomo Miklošič«, »Bitka kod Siska«, »General Jurij Lenkovio u Klisu 1696.«, «Zrinj- ski in Frankopan na stratiitu.« Prvo večjo in čisto samostalno razpravo je obelodanil 1. 1866. v »Književniku«, pod naslovom »Cetin.« Med tem je bil meseca oktobra 1. 1871. prestavljen v Zagreb kot podbeležnik zagrebške županije, kjer je poleg svojih knji-ževniških drugov in svetovavcev lepo napredoval. Tukaj je priobčil v »Viencu« od leta 1874. do 1883 več študij o Severinu, Karlovcu, Bosiljevu, Dubovcu, o Nikoli Juri-šiču o Kisegu, potem monografijo o Ogu-linu, Bariloviču, Lipi, Kamenskem, Bihacu, Žumberku, Jastrebanskem, Križanič — Tur-nju in Novemgradu. Leta 1877. ga je izvolila »Matica Hrvatska« za odbornika, postal je i podpredsednik njenega gospodarskega odbora, a 21. dec. 1888. ga je imenovala tudi akademija za svojega člana dopisnika. Leta 1880. je izdal Lopašič svojo znamenito in krasno knjigo »Karlovac. Povjest i mjestopis grada i okolice«, za katero je dobil mnogo priznanja, a mesto karlovsko ga je za to delo odlikovalo s čbstnim meščanstvom. Ta knjiga je bila tako priljubljena, da je bila v kratkem razprodana. Leta 1889. je napisal Radoslav prelepo knjigo »Dva hrvatska junaka — Marko Mesic i Luka Imbrišinovič«, katero je izdala »Matica Hrvatska« v proslavo dvestoletnice osvobojenja Slavonije izpod turškega jarma; a že sledeče leto je napisal delo »Bihac- i bihaeka Krajina.« V tej knjigi je opisana grozna borba, ki so jo imeli Hrvati pretrpeti s Turki do izgubo Bihača (1. 1592.), a omenjeni so tudi kasneji dogodki v teh krajih. Neutrudljiva arhivalna raziskovanja, s katerimi se je bavil Lopašič skozi več let v Po-kulpju, na Kranjskem, v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu in Beču, so rodila lep plod. Prvikrat je zbiral podatke za zgodovino Karlovca v vojnem ministerstvu na Dunaju 1. 1879.; drugikrat je bival na Dunaju 1. 1881. kot zastopnik hrvaške vlado radi šumberškega vprašanja, tretjič je bil tamkaj 1. 1885. s podporo hrvaške vlade, da dovrši in popolni svoje zgodovinske zbirke, a slednjič jo bil 1. 1887. v Budimpešti radi hrvaških arhivalij, kar mu je bilo pa prav neugodno opravilo iz znanih razlogov. Za akademijo jo zbral in priredil za Usek od I. 1884.—1889. svojo glasovito zbirko listin za zgodovino Krajine: »Spomenici hrvatske Krajine« v 3 zvezkih. Za zgodovino turških bojev 16 in 17. veka jo to delo za hrvaške in slovenske krajo najvažnejši vir. Razen tega jo priobčil v »Starinah« celo vrsto podatkov za zgodovino 16. in 17. veka posebno še: »Nekoliko priloga za povjest Petra Zrinjskoga in Franje Fran-kopana«; „Priloži za povjest hrvatsku 16. in 17. vieka iz štajerskog zemaljakog arhiva u Gradcu;« „Hrvatski izveštaj o velikom dubro-vaškom potresu«, »Spomenici tržačkib Fran-kopana.« »Priloži za povjest protestanata u Hrvatskoj;« »Spomenici o Slavoniji 17. vieka;« »Hrvatska gazda u Draždjanima i Pots-damu« itd. Ko jo slednjič postal tajnik kr. deželne vlade, je moral Radoslav v februvarju leta 1891. posle štiriletnega bolehanja iti v mir, v katerem je živel le dve leti, ker je že 25. aprila 1893. umrl v Zagrebu v 58. letu svojo starosti. Pogreb mu jo bil jako veličasten, ker mu je prisostvovala vsa hrvaška inte-ligencija. Kar smo do zdaj omenili o njegovem delovanju, ni še vse. Ravno v svojej bolezni je on uredil vse svoje ogromne zbirke listin, katerih je bilo na tisoče. V tem času jo uredil in dal akademiji za tisek »Hrvatske urbare«, zbirko v hrvaškem jeziku pisanih urbarjev od 1. 1436 do konca 17. veka. To delo je prvo take vrste v hrvaškej književnosti, pa je važno za kulturnega zgodovinarja in za jezikoslovca. Tiska on ni doživel, kajti I. zvezek dela jo izšel šele po njegovi smrti. Dva meseca pred smrtjo je predal »Matici Ilrvatskej« načrt dela »Oko Kupe i Korane«, v katerem je opisal 25 hrvaških mest in občin. „Matica" jo posle njegovo smrti izdala to delo, katero je dopolnil E. Laszovvski. V zapuščini Lopašiča so se našle mnogoštevilno zbirko listin »Aeta croatica«, »Poslanico hrvatske 15. 16. i 17. vieka«, „Hrvatsko listine 17. vieka", »Stariji hrvatski zakoni in naredbe o narodnom gospodarstvu, trgovini i obrtu od 1395—1700', „Monu-iueiita nabsburgio«-, »Pisma zagrebaČkim biskupom u 17. vieku«, »Monumenta eccle-siae graeooorientalis in Croatia et Slavonia«, „Poslednji Zrinjski Nikola i Petar u suvremenih spomenicih«, »Spisi o Rakocijevoj buni«, in de mnogo drugih manjih spisov, ki pa čakajo še veči del na tisek. Vse te zbirbe so kupljene za akademijo. Po tem kratkem opisu moremo sklepati, da je bil Lopašič med hrvaškimi zgodovinarji eden najvestnejših in najmarljivejših, a kot človek pravi poštenjak, oduševljen rodoljub hrvaški in čez vse dobra duša. Rojstno njegovo mesto mu more s ponosom postaviti spomenik, ker ga je zares zaslužil. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno raziskovanju hrvaške prcšlosti. Slava mu! Sestanek cecili^inega društva v Zatičini 18. julija. Dosedaj se je zglasilo k sestanku 70 udeležencev, mej njimi trije mešani zbori: Št. Rupert, Š'. Vid pri Zatičini in Ribnica. To je lepo število, a pričakovali smo še večje udeležbe, misleč, da čist, umetniški vž.tek bo pač bolj vlekel, nego cirkus Barnum. Dasi je doba zglaševanja potekla, vendar nam dobro došli vsi, ki pridejo 18. julija z nami, ker zdaj je tako preskrbljeno, da ne pridemo v zadrego. Pevci naj prineso seboj »Cecilijo« in za svetne pesmi Aljaževo »Pesmarico«. Ob osmi uri 55 minut zjutraj pričakujejo udeležence vozovi na kolodvoru Zatičina in odtod skupni odhod, sprejem pri slavoloku in ob V, 10. slovesna sveta maša, katero blagovoli služiti tajnik cecilijanskega društva preč. gospod stolni kanonik dr. Andrej Karli n. Po maši v slavnostni dvorani nagovor predsednika, potem govori gospod dekan M. Arko, gospod dr. Evgen Lampe, gospod Fr. Bernik, gospod P. Hugolin Sattner. Po govorih prosti razgovor. Ob V31. uri skupni obed v gostilni gospoda Viljema Fritz, med obedom petje, prijateljska zabava. Ob 3. uri slovesne večer-nice, počeščenje sv. Rešnjega Telesa, vmes poj o zbori po sledečem vsporedu: Mešani zbor Št. Rupert: 1. O sacrum convivium, Ign. Hladnik, 2. Poznam Srce premilo, P. Angelik Hribar. 3. Lauda Sion, Ignacij Hladnik. Mešani zbor Št Vid : 4. Kyrie iz Missa XI. Toni, dr. Fr. X. Witt. 5. Kot po mrzli studenčnini, P. Hug. Sattner. 6. O eBca viatorum, P. Piel. 7. Jesu dulcis memoria, Jos. Pilland. Mešani zbor Ribnica: 8. Češčena si Marija, P. Ang. Hribar. 9. Vsi zbori zadonite, M. Haller. 10. Ave Maria, Ign. Hladnik. 11. Jubilate Deo, Aiblinger. 12. Tantum ergo, koral, pojo vsi udeleženci, blagoslov. 13. Laudate Dominum iz »Cecilije«. Po cerkveni slavnosti si ogledamo za-tiške znamenitosti in z večernim vlakom od-idemo. Bog blagoslovi naše početje in nam daj lepo vreme. Na svidenje v Zatičini dne 18. julija!_ Tedenski koledar. Nedelja, 14. julija: 7. pobinkoštna, Bonaventura škof; evang.: O lažnjivih prerokih. Mat. 7. — Ponedeljek, 15. jul.: Razdelitev apostolov. — Torek, 16. jul.: Marija škapulir. karm. — Sreda, 17. iul. : Aleš spozn. - Četrtek, 18. julija: Kamil Lei. sp. -- Petek, 19. julija: Vincencij Pavi. sp. — Sobota, 20. julija: Jeronim Emil. sp. — S o 1 n c e izide 20. julija ob 4. uri 36 min., zaide pa ob 7. uri 37 min. — Lunin spremim Mlaj 15. julija ob 11. uri 9. min- zvečer. — Musica sacra v nedeljo, 14. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v čast imenu Jezusovemu zl. R. Kravučke, graduale Ant. Foerster, ofertorij Utto Kornmüller. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v F-dur zl. F. Uhl, graduale »Os justi« Ant. Foerster, oiertorij »Veritas mea« zl. J. B. Tresch. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. julija. Promoviran je bil doktorjem prava na dunajskem vseučilišču g. Jož. Vilfan, sin g. Jožefa Vilfana, višjega stavbinskega svetnika pri pomorski upravi. Deželni sbcr je ime! danes sejo do '/,1. ure. Ker morajo odseki refiiti še več važnih stvarij, bode prihodnja seja v torek. Imenoval je dež. predsednik absolvi-ranega iurista g. Ig. pl. R u b e r j a kon-coptnim praktikantom v politični službi na Kranjskem. — Poštni oficijal g. Jožef Štrukelj v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem v Pulju. Zrelostni izpiti n a c. k r. I državni gimnaziji v Ljubljani so bili včeraj 12. julija dovršeni. Iz oddelka B je prišlo k ustnemu izpitu vseh 32 osmo-šolcev. Odliko jih je dobilo 5, in sicer: Frančišek Košenina z G omil-skega na Štajerskem, Karol Kuhelj iz Ljubljano, Vladimir Prijatelj iz Novega Mesta, Henrik Smrekar iz Ljubljane in A d r i j a n Zupančič iz Ljubljane. Zrelostno izpričevalo brez odlike jih je prejelo 20; ponavljalni izpit iz enega predmeta jih bo po počitnicah delalo 6; eden pa je popolnoma pogorel ter sme šele čez eno leto zopet priti k izpitu. V obeh oddelkih skupaj jih ima odliko 7, prvi red 38, ponavljalni izpit 11 padlo pa |ih je 5. Samomor učenca ljudske šole Ve liko pozornosti je mej liberalnim svetom pred tednom dnij vzbudila „Narodova" vest, da 6e je v Mirni pri Trebnjem obesil učenec ljudske šole Ig. Komat, ker mu je kaplan zatrdil: »Če se mi ne bodeš bolje učil, te ubijem!« To »Narodovo« poročilo je zlagano, resnica je samo, da se je res obesil učenec ljudske šole, a ne Ig. Komat, ampak Alojzij G r a z e r, ki ni hodil, kakor »Narod« trdi v I. razred, ampak je obiskoval ponavljavno šolo. Popolna laž je, da je kaplan prejšnji dan pred katastrofo dečka hudo pretepel, kajti v soboto ni bilo kršč. nauka, deček se je pa obesil v nedeljo. Deček se je res silno težko učil. Nekaj dnij pred njegovim samoumorom ga je vprašal kapelan krščanski nauk in deček je takrat izjemoma nekoliko znal, na kar mu kaplan ni rekel „če se mi ne bodeš bolje učil — te ubjem", ampak ka plan mu ni rekel nobene grajalne besede, pohvalil je dečka in mu rekel: »L e uči se, bode že šlo!« To so bile zadnje kaplanove besede do nesrečnega dečka. Včeraj je m> ral »Narod« priobčiti popravek g. kaplana Frančiška Majdiča, ki v svojem popravku trdi, da dotičnega učenca ni nikdar strahova!, nikdar pretepel in mu nikdar s hudim ravnanjem žugal. — Tako se je torej pojasnila „Narodova" senzacijonelna vist o samomoru učenca ljudske šole. Čudimo se »inteligenci« da se še vedno dobro počuti v kloaki takih »Narodovih« lažij. Uršulinske iole v Ljubljani so končale danes letošnje šolsko leto s slovesno sv. mašo v samostanski cerkvi. Šolsko ravnateljstvo je izdalo tiskano letno poročilo, ki prinaša na prvem mestu opis praznovanja sedemdesetletnice Njega Vel. cesarja Franca Jožefa I., zatem pa nadaljevanje jako koristnega spisa »Vrla gospodinja«. Vešča pisateljica M. L. prav spretno opisuje, kaj mora znati gospodinja o hrani Iz šolskih poročil so razvidni podatki o učilnih zavodih, ki jih oskrbujejo uršulinke. V otroškem vrtcu je bilo 50 deklic. — Vnanja ljudska šola je imela v 10 razredih 533 učenk. Za višji razred je sposobnih 422, nesposobnih 100, neizprašanih 1J. Slovenska meščanska šola — dosedaj edina meščanska šola s slovenskim poučnim jezikom — je štela 102 učenki, izmed teh je 96 sposobnih, 6 pa nesposobnih za višje razrede. To šolo obiskujejo učenke, ki stanujejo zunaj zavoda, poučujejo se tudi v francoščini in v igranju na klavirju in citrah. — V notranjo petrazredno ljudsko šoloje hodilo 200 učenk; sposobnih je 166, nesposobnih 28, neizprašanih pa 6. — Notranjo meščansko šolo, ki je — kakor notranja ljudska šola — združena s penzi-jonatom, je obiskovalo 125 učenk, 116 z ugodnim in 8 z neugodnim vspehom, 1 učenka je neizprašana. Vsi ti zavodi imajo pravico javnosti. Dalje oskrbujejo uršulinke zasebno učiteljišče; lotos je bil otvor-jen le drugi letnik, ki je imel 18 gojenk. S prihodnjim šolskim letom se otvori zopet prvi letnik. Sprejemajo se le gojenke, ki stanujejo v penzijonatu. Notranje gojenke se poleg šolskih predmetov poučujejo v modernih jezikih in godbi. Šoli odrasle gojenke, ki si žele v t h predmetih svoje znanje izpopolniti, in s*3 vaditi v umetnih ročnih delih in gospodinjskih opravilih, obiskujejo takozvani prosti tečaj. —lzltt-nega poročila tudi izvemo, da ju c. kr. mestni šolski svet razpravljajo o nadzoro-valnem poročilu c. kr. okrajnega šolskega nadzornika z zadovoljstvom vzel na znanje, da se nahaja pouk v uršulinskih šolah v dobrem stanju in da je učiteljstvo vestno in trudoljubivo izpolnjevalo svoje službene dolžnosti. C. kr. mestni šolski svet je zategadelj izrekel učiteljskemu zboru svojo zahvalo in priznanje, zdravstveno stanje učenk je bilo jako ugodno. Kljub temu, da so bj širilo v L ubljani nalezljive bolezni, ni bilo število obolelih učenk večje kot druga k ta, v zavodu Bploh ni bilo bolezni in izmed 10JO učenk, ki obiskujejo urSu linske šole, je umrla le ena, stanujoča v mestu. C kr. višja realka v Ljubljani priohčuje v svojem letošnjem „Jahresberichtu" spis Job. Weritze!a „Eni Baitrag zur Bil-dung^gesehichte des Tbales der Neuinarktler Fe stiitz" s pedobo. Koncem šolskega leta je bilo na realki 444 dijakov. Od dijakov je bilo: Slovencev 226 (lani 209), Nemcev 193 (?), Lahov 15, Čeh 1, Hrvatov 3. Z odliko je dovršilo šolsko leto 29 dijakov, prvi red ima 265, ponavlialno skušnjo 62, drugi red 65, tretji red 14. Radi bolezni n'so bili izprašani 3. Šolnina je znašala 13.820 K. Štipendistov je bilo 23, skupna svota ustanov znaša 2978 K 52 h U^nih močij je bilo 25. V obrtni nadaljevalni soli je bilo 293 učen cev, od katerih je bilo 566 Slovencev. C kr druga drž. gimnazija v Ljubljani je danes sklenila šolsko leto. Ob 7. uri zjutraj se je mladina zbrala v uršu linski cerkvi, kjer je bila peta maša nato se je pela zahvalna in k sklepu cesarska pesem. Dijaki so sami oskrbeli lepo litur-gično petje. Gimnazija, ki nosi ime slovenska gimnazija, je izdala „Izvestje" v slovenskem jeziku. Namestni učitelj g. I Koštial v njem kaže slovanske življe v nemškem besednem zakladu ; je pač dovolj zanimivo, da vidimo tu dokaze, da so tudi Nemci od nas nekaj naše kulture sprejemali. Iz šolskih poročil, katera je sestavil c. kr. ravnatelj Fr. Wie8thaler, povzemamo o šoli: poučevalo jo v petih šolah s paralelkami v prvih treh razredih, torej v 8 razredih 13 učnih moči. Dijakov je ob sklepu 57 Ljubljančanov, 201 Kranjcev sicer, 6 Štajercev. 14 Korošcev, 2 iz drugih dežel, skupaj 280. Po narodnosti so vsi Slovenci, razven 1 Čeha. Vsi so katoličani. Vspehi v posamnih razredih : v V. ima 5 dijakov odliko, 15 prvi red, 3 dvojko, 3 trojko, 5 ponavljalni izpit; v IV- ima 32 dijakov prvi red, 11 drugi, 2 tretji red, 4 ponavljalni izpit; v III. a 1 odliko, 20 prvi, 6 drugi, 3 tretji red, 2 ponavljalni izpit; v III. b 18 prvi, 9 drugi, 7 tretji red, 2 ponavljalni izpit; v II. a 5 odliko, 16 prvi, 5 drugi red, 1 ponavljalni izpit ; II. b 3 odliko, 15 prvi, 6 drugi red ; v I. a 1 odliko, 26 prvi, 7 drugi, 5 tretji red, 2 ponavljalni izpit; v I. b 4 odliko, 24 prvi, 5 drugi, 2 tretji red, 1 ponavljalni izpit. Vspehi v številkah na videz niso ugodni, a v resnici so povoljni; gimnazija je namreč šele z letošnjim letom postala višja, ima še mnogo dijakov torej, ki so na to gimnazijo prišli z mislijo, da hočejo le nekaj razredov za silo dovršiti, nekaj dijakov je bilo seveda dobrih, a najboljše jemlje z gimnazije alojzi-jevišče, katero pošilja svoje gojence v prvo gimnazijo. Prihodnje šolsko leto se otvori na gimnaziji VI. razred ; prične se 18. septembra, vsprejemne skušnje pa 16. sept. Mestne ljudske šole v Ljubljani so danes zaključile šolsko leto. Letno poročilo mestne slovenske o s e m r a z -redne dekliške ljudske šole izkazuje, da je bilo na šoli učnih moči 15, vseh učenk je bilo koncem leta 487. Slovenk je od teh 478, 5 Nemk in 3 Čehinje, 1 La-hinja. Za višji razred jih je bilo sposobnih 382, nesposobnih 90, neizprašanih 13. V poštni hranilnici so učenke nahranile 1097 K 60 v. — Druga mestna p e t r a z -redna deška ljudska šola je imela koncem šolskega leta 12 učnih moči in 638 učencev, od katerih je bilo 634 Slovencev. Sposobnih za višji razred je 494 učencev, nesposobnih 188, torej 21-6%. Nerazredjenih je ostalo 6. V poštno hranilnico so učenci nahranili 2037 kron. Zi vstop v srednje šole se jih je r glasilo 102 — Obrtna pripravljalna šola je imela na II.' mestni deški ljudski šoli 4 učne moči. 01 gojencev je imelo 138 dober vspeh, 44 manj d ;ber in 8 jih je ostalo nerazredjenih. V šolski delarni se je poučevalo 43 učencev iz dveh višjih ra/.redjv ljudsko šole. — Mestna nemška petrazredna deška ljudska šola je imela 7 učnih moči. Učencev je bilo koncem šolskega leta 194 (lani 217), od katerih je bilo Slovencev 114 (!) in samo 70 Nemcev, 10 jih je bilo drugih narodnostij. Za višji razred jih ji sposobnih 131, nesposobnih 59, neizprašanih 4 Za srednje šole se jih je oglasilo 29. — Mestna dekliška nemška šestrazredna ljudska šola je imela 15 učnih moči, 414 učenk, od katerih je bilo Slovenk 170, Nemk 234 in drugih narodnostij 10. Za višji razred jih je bilo sposobnih 343, nesposobnih 59, neizpra-šan h 15. — Prva mestna petrazredna deška ljudska šola je imela 15 učnih moči in 645 učencev, torej 19 več nego lani. Slovencev je bilo 643 in 2 Laha. Za višji razred je sposobnih 477, nesposobnih 163, neizprašanih 5. V poštno hranilnico so učenci vložili 1939 K 60 h. Za vstop v srednjo šolo se jih je oglasilo 107. Na c. kr. Franc Jožefovi gimnaziji v Kranju se je zaključilo šolsko leto danes. Letno poročilo prinaša na čelu spis pref. dr. Jož. Tominška: »Humanizem gimnazij v stari in novi luči.« Gimnazija, ki je imela letos vseh osem razredov, imela je toliko dijakov, da je moralo petero prvih razredov imeti vsporednice. Koncem leta je bilo na gimnaziji 457 dijakov. Prvi red je dobilo 329 dijakov (58 odličnjakov) 53 dijakom je dovoljen ponavljalni izpit, 4 niso bili izprašani radi bolezni, 46 dijakov je dobilo drugi, 25 pa tretji red. Štipendij se je izplačalo 10 432 87 K. Sestanek duhovščine in vlaganje temeljnika. V torek dne 16. julija imajo vsi duhovni voditelji Marijinih družb v veliki dvorani knezoškofijske palače v Ljubljani sestanek, pri katerem se pogovoré, kako naj bi se kongregacije vspešno vodile, da bodo dosegle svoj namen. Na Bestanku bode imel dve konferenciji č. o. Karol Lull e \v i g iz Jezusove družbe. Prva se prične zjutraj ob 10. uri, druga ob dveh popoldne. O J sestanka naravnost se lahko udeleže čč. gg. duhovniki slavnosti vlaganja temeljnika pri novih škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Ob štirih se popeljejo z vlakom po državni železnici do Vižmarjev in bodo lahko dospeli na slavnostni prostor do petih popoldne, ko se slovesnost prične. Želeti je, da bi se te redke svečanosti zlasti častita duhovščina udeležila prav v obilnem številu. Biskup Strossmayer je prišel tudi letos v Rogaško Slatino. Orglarska šola. je 11. t. m. končala 24. leto z izpraševanjem učencev iz raznih predmetov, čemur so sledile produkcije v koralnem in figuralnem petju, v igri na orglah in na klavirju. Izmed 20 učencev je naredilo zrelostni izpit 5 abiturientov, h katerim se je pridružil en privatist; dva sta dobila spričevalo sposobnosti za orglarsko službo z odliko, ostali 4 pa so dobili spričevalo sposobnosti z dobrim vspehom. Novo (25.) šolsko leto se začne 18. sept. t. 1. Rousseau na ljubljanski dekliški šoli. Piše se nam : Dobro ste posvetili zadnjič ljubljanskim občinskim svetnikom, ki so krivi, da se na dekliško šolo kot vzor napiše Rousseau evo ime. Dostavite še to : Jean Jaques Rousseau — ali po naše: Janez Jaka Ruso — je dal v najdenišnico najprej dva otroka. Ko mu je njegova prilež nica Reza rodila še tri, jih ni hotel rediti, ampak jih je poslal tudi v najdenišnico in pri tem izrekel frivolni dovtip: »Dajam jih tje kot ud Platonove republike, kajti v družbi bi postali ti otroci itak le „štifelpu-cerji" in zločinci.« Ko je prišel nekoč v najdenišnico, syojih otrok od drugih ni znal ločiti! Tak vzor vzgojitelja so ljubljanski liberalci napisali na dekliško šolo mladini v posnemo. Ljubljanske ma- tere, kaj pravite vi k taki vzgoji in k takim pedagogom? „Glasbene Matice' redni občni zbor se vrši danes zvečer ob 8. uri v društvenih prost r h. Ljubljanska pekovska zadruga bode 18. t. m. praznovala lepo slavnoflt. Ta dan bodo namreč blagoslovljena nova zadružna biča v Komenskega ulicah. Po blago-«lovljenju bode slavnostni banket v Hafnerjevi pivarni. Sestanek abiturijentov na Reki. Odbor za prireditev sestanka abiturijentov na Reki nas prosi naznaniti, naj bi vsak, kdor bi želel udeležiti se sestanka, naznanil svojo udeležbo odboru vsaj do 20. t. m. Šentjakobsko trnovska moika podružnica v Ljubljani je izročila dru-žbini blagajni 171 K in sicer: letnine 76 K, potem 86 K Ciril - Metodovega daru, ki so ga podarili nastopni gg.: po 10 K stolni dekan Zimejic in F. Podlimbarski; 8 K kan. Rozman; po 5 K gen. vikar F,is, A. Zupančič, Vrhovnik ; po 4 K prt f. Gnjezda in Nadrah; po 3 K dr. Fr. U^eničnik, ote-ska, Fr. Ferjančič, dr. Pečjak, dr. Poček, Jož. Vidmar; po 2 K Andr. Kalan, dr. Kar-lin, Kržč, Trtnik, Sim. Treo, Stroj, dr. Ge strin; po 1 K Jereb, dr. Förster, dr Žitnik; za velikovško Solo je daroval g. župnik F. Jeršič 5 K; podpornine in raznih darov 4 krone. Jutri na dobrodelno slavnoBt! Opozarjamo, da se vrši jutri zvečer ob 7. v prostorih »Nar. doma« dobrodelna slavnost slov. del. pevskega društva »Slavec« v prid nesrečnim pogorelcem v Kropi, Gorenjivasi, Dobrunji in Bizoviku. Ker je ves čisti dohodek določen v tako človekoljuben namen in je vspored veselice tako vsestransko vab ijiv, se je nadjati, da dobe ponesrečeni vsled obilega obiska od strani občinstva znatne denarne prispevke. Pripomniti je tudi, da tu ne bo nobenega odiranja pri prodaji jestvin in pijač. Is Ljubljane se nam piše: V izložbi trgovino Gričar in Mejač je izpostavljena diploma „Slovenije" za dr. Tavčarja. To diplomo naj pogleda, kdor hoče vedeti, kako je ime možu, ki je raztrgal „Slovenijo" in kateremu je sloga med Slovenci puhla fraza, zveza z Nemci pa vrhunec slovenske mo drosti. Umrl je včeraj v Tomaju č. g. Anton K u h n. duhovnik v pokoju. Rojen je bd v Rudolfovem 10. junija 1839. — Več j ri-hodnjič. Spremembe v krški škofiji. Čast. gospod Franc Božič je nastavljen kot kaplan v Vetrinju, č. g. Karol Plaš kot kaplan v Škocijanu v junski dolini, č. gosp. V P o 1 a n e c pride kot kaplan v Kotarče in č. gospod J. Dragasnik kot kaplan v Glo-basnico. č. g. Jožef S te f a n pride kot drugi mestni kaplan v Volšberk. — Za slovenskega propovednika in spovednika v uršu linskem samostanu v Celovcu je imenovan i. gospod Anton Stres, prefekt v Marija-nišču. Nesrečen dan v Postojini je bil vtorek 9. julija. Zjutraj je skočila neka zakonska žena — Frančiška Milharčič — v vodnjak. Revici se je v glavi zmedlo. Potegnili so jo hitro iz vodnjaka, in hitri zdravniški pomoči se je posrečilo, ohraniti ji življenje. Dal Bog, da bi ozdravela tudi na duhu ! — Zvečer istega dne je utonil v Pivki pri kopanju 151etni Jakob Cič. — Mizar Frančišek Cestnik pa je padel tako nesrečno z lestvice, da bi si bil skoraj zlomil tilnik. — Zaznamovati imam še nekaj manjših nesreč : Neki gospod si je poškodoval nekoliko prst na roki, neki delavec se je usekal, tudi neki konj je bil nesrečen in voz sena se je zvrnil; v neki družini pa so bili v velikih skrbeh, kam je šla njih mala hčerka; šli so jo iskat in jo našli že o mraku na potu od postojinske jame, kamor je šla pogumna deklica sama — na izprehod. V sredo zjutraj so se povsod po Postojni pogovarjali o mnogih nesrečah preteklega dneya. Klub slov. biciklistov „Ribniška dolina" priredi v nedeljo 11. avg. 1.1. cestno dirko na progi: Ribnica Sodražica-Podklanc in nazaj, skupaj 28 klm.; start in cilj v Ribnici, pred sodnijo. Začetek ob 4. uri pop. Dirka se v dveh oddelkih: I. junijorji in II. senijorji. Darila za junijorje v vrednosti 50, 30 in 20 K, za senijorje pa 20 in 10 K. Poleg tega dobi še vsak dirkač, kateri prevozi progo v določenem času. časovno svetinjo. Vloga 3 K. Po dirki je v gostilni g. Ivana Arkota »pri kolodvoru« veselica z godbo in prosto zabavo in se bodo ob enem dirkačem razdelila darila. Dirka je pristopna vsem članom kluba, kateri so pristopili do 28. julija t. 1. in so do takrat plačali svoje prispevke za tekoče leto. Prijave, s priloženo vlogo sprejemajo se do 8. avg., kajti s tem dnem se zaključi vsprejemanje prijav. S to dirko stopi klub »Ribniška dolina« prvikrat v javnost in je upati, da doseže s to dirko, za katero je med domačimi kolesarji mnogo zanimanja, lep vspeh in bi bilo želeti, da so tudi manjši dirkači udeleže te prve ribniške dirke. V prid pogorelcem je daroval g. dr. Val. Krisper, odvetnik v L ubljani 50 K, ker mu ni mogoče udeležiti se jutrišnjo dobrodelne slavnosti. Dražba premičnega blaga iz za puščine pokojnega g. spoda dekana Josipa K rese ta v Kočevju se bode začela v torek 16 t. m. (v župnišču). Mej drugim bo na proda] tudi par konj. njih oprava, kočija, koleselj. sani ter različno poljsko orodje. Pomoč zadrugam Z Dunaja se poroča, da je biia 9. julija v trgovskem ministrstvu seja stalnega oi's-ika za pospeševa nje obrta. Podpore so bile dovoljene mi zarski zadrugi v Št. Vidu in čevljarski zadrugi v Ljubljani. Za dacarja! Rekel je v družbi neki dež. uradnik to le : Poslanec baron Schwegel je utemeljil svoj predlog, s katerim je ta prijatelj svobode uzel dež. uradnikom pasivno volivno pravico, s tem, da pri nas vsak služnik dežele v svoji službi lahko deželi veliko več koristi, kakor v dež. zboru; Schvvegel naj tedaj pusti dež. zbor in naj gre za dacarja. Svojo hišo zažgal. V občini Zamarko pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je zažgal kočar Janez Dvoršak svojo hišo z namenom, da bi dobil zavarovalnino. Sodišče ga je takoj zaprlo. Skok iz petega nadstropja. V Trstu je skočila Terezija Tomsich, prodajalka tobaka, iz petega nadstropja na dvorišče. Razbila si je glavo in bila je v hipu mrtva. Sadna letina na Vipavskem. Poročajo, da je preteklo že več let, da so zastonj popraševali kupci marelic in drugega sadja iz raznih krajev po sadnem blagu. Vsako lit) skoro je bilo že ob cvetju neugodno vreme. Letos pa kaže izvenredno dobra letina, posebno za marelice. Opozarja se na to pred vsem kupce Slovence, da se potrudijo v imenovane kraje, da ne bodo le Nemci odnašali dobičkov od slovenskih kmetovalcev. Za spomenik cesarici Elizabeti v Trstu se v Ljubljani pridno nabira vsled poziva delavskega odbora v Trstu. Imenik dosedanjih darovalcev je na razpolago v našem uredništvu. Darove sprejemata g. N. V. Nučič in g. Tašker, portir na južnem kolodvoru v Ljubljani. Obsojen liberalni hujskač. Tajnika baron Rokitanskega »Bauernbunda« Neu-vvirtha so porotniki v Ljubnem na Štajerskem obsodili radi goljufije. Dobil je pet let ječe. Kakor se vidi, so si liberalni osreče-valci kmetov povsod jednaki. Demonstr« cije proti bošnjakom v Gradcu je te dni nagradilo graško dež sodišče. 22letni medicinec Ant. B 1 e i c h -s t e i n e r , sin vseučiliškega profesorja, je dobil radi upora proti straži tri dni, medicinec Fr. Z o 111 in tehnik Al. L a b o w i t z radi demonstracij pred polic, ravnateljstvom pa štiri ozir. sedem dnij. Poleg tega je dež. sodišče potrdilo razsodbo okr. sodišča, ki je obsodilo podžupanovega sina Frica W i r t h v osemdnevni zapor, ker je b pfui-klici pozdravljal bosniško godbo. Tatvina. V času mej 5. in 8. t. m. je neznan tat ukral zasebnici Miiller v vili pri Šakalji vasi kaseto z zlatnino. Z odra padel je danes pri gradnji ju-stične palače laški delavec O. Terezini ter se znatno poškodoval. i* # Velik požar. V Blcisteinu na Bavarskem jo predvčerajšnjim pogorelo 73 glavnih in 76 gospodarskih poslopij. Pogoreli ste dve cerkvi in jeden samostan. Nova drakonska Kitchenerjeva odredba. Lord Kitchener je sedaj zabranil v Južni Afriki razpečavanje vseh inezemnih časopisov. To je stori! gotovo radi tega, ker na svetu skoro ni neangleških časopisov, ki bi odobravali angleško barbarstvo v Južni Afr.ki. Volitve v okrajne zastope na Dunaju Pretekli teden so bile dopolnilne volitve v razne okrajne zastope na Dunaju. Liberalci in nemški radikalci so šli združeni v boj proti krščanskim aocijaloem. Ta židovska zvtza je povsod sijajno — propadla. „Narod" je slabo prorokoval. Kaj pa „inteligenca". H i s t o r i j a o zelenih vrvicah. .Narod" je imel hude skrbi zadnje čase. Vodstvo katol.-nar. stranke je namreč oficielno vprašalo razno gg. poslance ali žele še kandidirati za dež. zbor. To je nekaj tako naravnega in vsakemu normalnemu človeku umljivega, da se more le kak „Narodovec" izpodtikati nad tem. Saj se mora vendar vsakdo prej vprašati, ali hoče biti poslanec, prej ko se proglasi javno kandidatura. Pisma so bila VBa do-slovno enaka; tudi poslanec Pakiž je dobil ravno tako pismo kakor vsi drugi, in je vse zlagano, kar „Narod" o njem piše. Ker je liii na teh pismih podpisan dr. Evgen Lampe, je »N >rod" spletel celo „historijo", ki je značilna za duševni ni\6 „Narodovcev". Dr. Tavčar se je že v dež. zboru z njemu lastno oliko norčeval iz poslancev, „Narod" pa je pisal, da je dr. Evgen Limpe „stolni krvnik", „rabelj sultana Susteršiča", da »prinaša do-aecUnpm konservativnim dež. poslancem zeleno v rvico v hišo, češ, si daj se obesi sam, k^r t.i •■t^nka več ne potrebuje", da dajo „migljaj h kolom", da so „laže", da mu „jetra i tekajo in da je vsak dan bolj ne umen", da je „konjska smrt". Dr. Tavčar je lahko ponosen na te cvetke, ker so čisto primerno liberalni „inteligenci". Ker ni vredno, da bi se resno pečali s tako polemiko, prepuščamo dr. Tavčarjevo »zeleno vrvico« v porabo svojemu — podlistkarju. Sejmi po Slovenskem od 15. do 20. julija. Na Kranjskem: 15 v Vinici; 16. v Metliki; 17. v Zdenski vasi; 20. v Koprivniku. — Na slovenskem Štajerskem:! 5. v Zdolah: 16. v Dabju; 17. na Muti in pri Sv. Filipu v Vcračah; 20. v Arnužu in Vitanji. — Na Koroškem: 15. v Gradišah — Na Primorske m: 15. v Drenciji. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 13. julija. Uradni list objavlja potrjen zakon glede povišanja žganjarine. Trident, 13. julija. Včeraj je v odsekovi seji poročal župan o dogodkih v deželnem zboru zaradi avtonomij-skega vprašanja, ki je ne le v Tri-dentu, ampak tudi v drugih južnotirol-skih okrajih vzbudilo veliko gibanje. Župan je rekel, da zaključenje deželno-zborskega zasedanja nikakor ni pomirilo tega gibanja. Sklenila se je resolucija, v kateri se najostreje protestira proti postopanju deželnega glavarja. Po celem Trentinu se pripravljajo take protestne izjave. Inomost, 13. julija. Dež. zbor je po najvišjem naročilu včeraj zaključil zasedanje. Inomost, 13. julija. Na tirolsko-italijanski meji so neznani zlikovci dne 9. t. m. razdrli pet državnih avstro-italijanskih mejnikov. To se smatra kot iredentovska demonstracija. Praga, 13. julija. Zaradi prihodnjih deželnozborskih volitev je bilo tu skupno posvetovanje staro- in nilado-čeških zastopnikov. To je prvi oficijelni razgovor o tej stvari. Posvetovali so se o skupnem postopanju v taktičnih, političnih in gospodarskih vprašanjih. Še le, če se ti razgovori ugodno končajo, se bodo začela pogajanja z zastopniki ostalih čeških frakcij. Z gotovostjo se pričakuje, da se bodo Staro- in Mlado-čehi pogodili. Posvetovanja se nada-ljujejo. Mor. Ostrava, 13. julija. V Vil-kovici so pokradli tatje iz ondotne cerkve več kelihov in monstranc v vrednosti nad 1000 K. Krakovo, 13. julija. Listi javljajo, da se bode že pred zasedanjem državnega zbora ustanovilo rainisterstvo javnih del in da dotični minister postane dr. pl. Bilinski. Pariz, 13. julija. Zunanje minister-stvo izjavlja v poluradni noti, da vladi ni došlo nikako pismo iz Vatikana v zadevi kongregacijskega zakona. Bruselj, 13. julija. (0. B.) Belgijska kraljica je včeraj v Spa bržkone vsled velike vročine omedlela, vendar je prišla kmalu k zavesti. Nevarnosti ni nobene. Rim, 13. julija. „Corriere della Sera" poroča iz Jauine, da je turška vlada dovolila ustanovitev italijanskih poštnih uradov v Epiru in Albaniji. Turin, 13. julija. Anarhista Grig-nola je zasledil nek stražnik. Anarhist je stražnika s toliko silo udaril, da se je stražnik mrtev zgrudil na tla. London, 13. julija. „Times" javljajo iz Novega Jorka, da je zbor demokratov v Ohio zavrgel Bryanovo politiko. Srebrno vprašanje sedaj bržkone popolno izgine iz ameriške politike. Novi Jork, 13. julija. Blizu Spring-fielda v Peusilvaniji se je podrl železniški most. Devet delavcev je ubitih, osem ranjenih; skoro vsi so Italijani. London, 13. julija. Reuterjev urad poroča iz Zeerusta 8. t. mes.: General Methuen je na potu v Enselsberg 3. t. mes. zvečer presenetil burski tabor in ujel 43 Burov. Ugrabil je 29 pušk, okolu 1200 glav živine, 38 vozov in 500 vreč žita. 40 burskih rodbin so odvedli v angleški tabor. Buri imajo dva ubita, Angleži dva ranjena. Burski poveljnik je ušel (?). London, 12. julija. Iz Shanghaja poročajo, da je princ Tuan z veliko armado na potu proti pokrajini Sansi in da se mu je pridružil prestolonaslednik. To se je moglo zgoditi le z vednostjo in dovoljenjem cesarice-vdove. II m ril no: 11. julija. Anton Malič, pisar 32 let, Stari trg 21, jetika. — Julijana Malkovič, brivčeva hči, 3 leta, Pred Skotijo 11, jetika. V bolnišnici: 7. julija. Martin Škerjanec, prisiljenec, 42 let, Hydrops universalis. 8. julija, Fran Harbič, kajžar, 37 let, Hemoptoe ex tuber, pulm.— Marija Divjak, hranjevka, ostare-lost. — Jakob Šinkovec, hlapec, 18 let, jetika. Žitne cene dnž 12. julija 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 6U kilogramov. Pšenica za jesen.......K 8 30 do 8 31 Ri za jesen........„ 7-23 „ 7-24 Koruza za julii-avgust . .... 6 66 „ 6-57 „ „ septemberoktober . . „ 6 78 „ 5 79 „ maj-junij 1902 . . . „ 6 28 „ 530 Oves za jesen.......„ 6'63 . 6 61 Na budimpeštanski borzi: PSenica za oktober . Rž za oktober . . Oves za oktober Koruza za julij . . „ avgusta . „ maj 1902 (Effektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka . južne žel. R f- - „ Ječmen „ „ „ ob Tisi Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol ..... 800 6-81 6-27 5-24 5-34 4J9 7-80 7-40 6-60 6-75 7-60 7-76 8-01 6-82 5-28 6-26 6-35 500 do 8-35 7-65 5-70 7-10 7-75 10-00 Meteorologiöno poročilo. ?igina nad morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0mm. Cu opa-i.Tanja H tanj« barometra * mm. Teinp«-ratara po ColJtija V.tr.Tl •S?" 12| 9 zvež. |~7Tb-8 | I8r4|| g|. gever. |del. jasno I Tj 1. zjutr. I 736 7 I 15 4 j sT. jug. i del. jasno ; 0-0 ¡2. popol.j 734 0 I 26 7 j «r. jzah. | del oblač. | Srednja včerajSnja temperatura 18 9 normale: lfl'7* Zahvala. 688 1—1 Globoko ginjena po mnogobrojnih dokazih iskrenega sočutja povodom smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda dr. Ivana Jan-a izrekam za darovane lepe vence, za mnogo-brojno zadnje častilno Bpremstvo in za vsa toliko tolnžilna ustna in pismena sožalja v svojem in v imenu svojih nedoraslih svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. Posebno se. pa zahvaljujem č. g. župniku Ažmanu, g. V. Černetu, g V. ,!anu, g. nadučitelju J. Ži-rovniku, gg. uradnikom ljubljanskega magistrata, si. bralnemu in g silnemu druStvu za ginljivo petje ob grobu, in onim neustrašenim možem, ki so Sli pokojnika iskat pod Hralovljo peč z nevarnostjo lastnega življenja. Gorje, dnd 12. julija 1901. Marija dr. Jan-ova. i Naznanilo. Naznanjam tem potom p. n. občiDstvu, da sem svojo **J(rojaško obrtmi premestil Iz lldmata v Snebenje št. 16, ¿gr po domače pri Somreku, in sem istotam ob jednem prevzel tudi **** gostilno **** , z lepim senčnatim vrtom, kjer bodem vedno s pristnim, domaČim ctfl- ' čkom, kakor tudi z gorklmi iu mrzlimi Jedili postregel. Se za mi do sedaj izkazano zaupanje najbolje zahvaljujoč, priporočam se i nadalje in ostanem x odliCnim spoštovanjem Valentin Čeme 686 3—1 krojač in gostilničar. Barve iiJtietmke, dr.schonfeidal v puSicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer- jeve, dobe se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 7 11—1 Krepak deček, sin poštenih starišev, se takoj sprejme kot učenec v špecerijsko trgovino. Kje, povo upravništvo »Slovenca«. 6G7 3-2 prodajalka, stareja. se sprejme. Kje, se izve pri OOSP. ZVEZI v Ljubljani. 685 1 1 ¡,.Styria"-kolo S« dobro ohranjeno se po nizki e«nl proda v Lijubljani Rimska eesta štv. 11. priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta ¿t.<3 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko srojo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. ? 52 J. N. Potočnik, krojaški mojster, v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanj e duhovenske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 678 4 2 Gimnazijski konvikf tielMi® samostana Št. Pavel v lepi, zdravi legi labodske doline — v „raju KoroSke". Javna, popolna gimnazija. — Prospekte pošilja na zahtevale vodstvo konvikta. 125 5-3 Vsprejemna izpita sta dne 15. julija in 16. septembra. 5>Ti ID Ljubljana, Kolezijske ulice štev. 16 (v Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne NOfle TBB po najnižjih oenah. 679 26-1 Kupuje in prodja staro vinsko posodo. oTrati Sariorij k.onccsijonirani telegrafski instalater Ljubljana, Rožne ulice št. 3g priporoča se za sestavo hotelskih, hišnih in sobnih telegrafov in telefonov po najnižjih cenah. 67G l?-l V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na naravna alkalična kislina Ta pijača vpliva ohladilno in oživa oče. vzbuja slast do jedi, pospešuje p rebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo (VIII.J 10 26 Izvirek: Giessliiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajnlnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner ju in Peter Lassnik u v Ljubljani. Slatina. Južne železnice postaja: Polčane (Poltschach). Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah, za sladkorno bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd. Prospekti se dobe pri raviiatelju. 350 17—15 C. In kr. prlv. umtvalna voda ca konje. Cena steklenioi 2 K. 80 h je tekočina, 2e 40 let v rabi po dvornih, vojaških in civilnih konjskih h'evih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvinijo nogo, če jim odreveni kite itd. Ta tekočina delu konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v 1. Avstro-Ogerski. 630 20-18 Glavna zaloga Frane Jan. Kvvizdn, c. in kr. avstr.-oger , kr. rumun. in kneiji bulgarskl dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. V pomoč Salezijancem! Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901. r. SI S PJ za zgradbo zavetišča in odgojevališča v Ljubljani. Srečka HO v. Srečke se d. bivajo v odborovi pisarni v Ljubljani, Gosposke ulice. tfaj prodajalcem popust. 675 3—2 Važno! Za V«no! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cve^a, korenine itd. tudi po Kncippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila v.-sake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega Čaja, ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in soly za kopel. 304 17 Oblastv konces. oddaja strupov. — Sa IU-|iis8©jje© = posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Projerija flntnn Katic Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3 C. kr. koncesij ono vani posredovalni zavod za prodajo realitet Iv. Nep. Plautz-a v Ljiihljani, Rimska centa prevzema zaznamovanja 652 3-3 nakupovanj in prodaj vsakovrstnih posestev in poslopij itd. itd. pod najkulantnejšimi pogoji. KflraviliŠCC Toplice na Kranjskem postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akrato-vrelec z vodo od 33 do 38° C. vročo. Se pije in koplje. Voda je izredno zdravilna zoper protin, revmatizem, ishljas. nevralgijo. kožne in ženske bolezni. Veliki bazlnl za kopanje, posamezne banje in barne kopeli. Lepo uravnate sobe za tujce, društvene dvorane in sobane za igre. — Zdravo obnebje. Gozdi v okolici. Dobre restavracije z nizkimi ceuami. — Kopališka doba od 115^5-5 1S- oktobra- " Vsa pojaSDila daje brezplačn° topliško oskrbništvo. Oznanilo. 683 3-1 Dne 21. julija 1901. ob 3. uri popoludne se bode v Hribu pri Vrhniki vršila prostovoljna dražba nekdaj Obresovega mlina in žage- Cena in draibeni pogoji se izvedo pri C. kr. notarju Antonu Komotarju na Vrhniki. prodaja i I konkurme mase Amalije Bitenc omož. Stuplca, trgovke v Ljubljani, Prešernove ulice št. 5. Konkurzno oskrbništvo produ celotno zalogo na blagu (manufakturno kratko blago) in trgovinski inventar (red. štev. 1 — 222 inventurnega zapisnika) v cenilni vrednosti 2867 K 40 vinarjev tistemu, ki največ ponudi. Konkurzno upravništvo ne prevzame nikake garancije za popolnost m resničnost inventurnega zapisnika in za kakovost blaga in si pridrži pravico, ponudbe sprejeti ali tudi odkloniti. ... . Ponudbe naj se pismeno dopošljejo g. dr. Val- KrisperjU, odvttmku v L,ubljan-, dO 25. julija t. I.? z»jedno s ponudbo je položiti 10% vadij, t. j. 286 K 74 v. Inventurni zapisnik je na ogled pri g. dr. Val. Knsperju in pri deželnem sodišču v Ljubljani. Dr. Valentin Krisper, 680 3—2 konkurzni oskrbnik. 8 F. P. Vidic & v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, zarezne strešne opeke (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo sfekleno zareZno opeko. Strešna okna iz litega železa. $ Peci in štcililiia ognjišča (lastni izdelek). 12 Roman-cement in dovski Portland-cement pa tudi vso druge za stavbe potrebne predmete. ****** Najnižje cene. ****** Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih Wi i. MM ogniišč kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 508 29-4 ^fF-—■ Lastni izdelek. Ceniki franko in brezplačno. Prodaj alnica s skladiščem v novosezidani hiši v Prešernovih ulicah št. 5 687 3 i se da v najem s 1. avgustom. Naznanjam, da imam v zalogi vedno frišno in trjietno blago VBake Trate za (aatlte gospoda duhovnika. Tudi »lav. p. n. obiinatvn n»-«nanj&m, da imam t »logi vsake vrste moderna itofe ter tudi nepra-moiljiv tirolaki loden za havlloka. Tudi imam narejene haviloke vaake vellkoati za goapodein dečka po niiki ceni. Dijakom znižane renel --—--—- w krojaikl mojnter, Novo metito, Veliki trjc 5t. i>g v priporoča ae preč. duhovščini v izdelovanje vaakovratne obleke, poaebno ¡Ji^." talarje, površnike itd. po najokuBnojšem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče dolo natančno po meri. < Priporočam se preč. duhovščini, da mo blagovoli počastiti s ccnjo-1 nuni naročili, zagotavljajoč, da bodcm vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri delajo najboljše delavske moči; zatorej so jamči za elegantno lepo iu moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo prilega. M II i * X * i S tt X Jiirjevica pri Ribnici, Kranjsko, izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom, priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje j^l^®«:»».:®.:**.«* in žice, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur nike, golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line kleti; mesne sitnico, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mlin, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. 564 12-7 Oenilci na zalitevanje brezplačno. K K K K K K K K K * K K K K K ^ y v Popolno prenovljena! < < | Hafnerjeva pivarna in restavracija, | ji Tako priljubljena veranda je sedaj pokrita";s steklom. A ^ Prostorna na vrtno stran odprta poletna jedilnica je M ^ novo zgrajena. ^ A Veliki jedilni salon je najfineje prenovljen. A f\ Novozgrajen velik kuhinjski prostor. A Izvrstna kuhinja, ¡zborno pivo iz pivovarne v Gdssu ft V jako dobra pristna vina. h ■ ^ Senčnati, neprašni vrt dovoljuje, kot znano, radi vzvišene, proste in bi Suhe lege V poletnih nočeh do jeseni dolgo bivanje na prostem. fj g J Za prav številni obisk od strani p. n. občinstva prosi L J U velespoštovanjen || 645 4-3 Ivan Hafner ii L hišni posestnik in restavrater. U -.'«r—.v—i\ ¿"T-m^* * I ** mma»^*» a* j «l.'*'^ k /At^m am. ■ J reg-istrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po 1098 40-21 4xja odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. Razglas. 663 3-3 Vipavska grajščina prodajala bode na prostovoljni dražbi po parcelah ali večjih skupinah na licu inesta nastopna posestva : I. Dne 8. julija 1901 ob 9. uri predpoldne hišo štev 19 na Colu z vrtom m pašnikom, ob 11. uri predpoldan gojzd „Doline" ležeč v katastr. občini Vodice, ckr .j Vipava, v izmeri 67 oral 163Q° ali 38 II 60 a 30 m' II. Dne 12 julija 1901 ob 9. uri predpoldne hiše štev. 22, 23 in 28 v Vipavi, nadalje mlin in žago z vodno silo na Vipavi, kakor zraven stoječa gospodarska poslopja. III. Dne. 15. julija 1901 ob 9. uri predpoldne gojzd „Zadlog" ležeč v katastr občini Zadlog, okraj Idrija, v izmeri 297 oral 780[T ali 183 II 97 a IG m\ IV. Dne 22 julija 1901 ob 9. uri predpoldne gojzde ležeče v katastr. občini Črnivrh, okra] Idrija, v izmeri 108 oral 1428[3° ali 62 II n 87 m1 — in gojzd lož c v katastr. občini Lome v izmeri 282 oral 678Q° ali 170 II 81 a 20 m*. Spisek iz zemljiško knjige, posestni listi in dražbeni pogoji ležijo na vpogled v c. kr. notarski pisarni v Vipavi. Vipava, clnt5 28. junija 1901. Mark Pushiiik. c. kr. notar. Št. 24 046. 682 3-1 Dobava bukovih drv. Podpisani mostni magistrat kupi 300 do 320 sežnjev 24 palcev dolgih, suhih, zdravih bukovih drv, katere bo tekom moseca avgusta lotos oddati v mestna skladišča. Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 25. t. m. mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 10. julija 1901. Za na želodcu bolehajoče! Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, v/.ivanja slabili ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor: želodčni katiir, želodčni kri1, želodčne bolečine, težko prebuvljaiije ali zažlezenje, naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je Huberta Ullrich-a zelišcino vino. To zellsčlno vino je prirejeno iz izbornlh zelišč z dobrim vinom ln okrepča ln oživi prebavni organizem človeka Zeliičlno vino odstrani motenja pri prebavi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, koloanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju. y»im'tif in njega nePr'jetml posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje /id|ll l|l/ Sroa, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščinim vinom časih hitro odstranijo. ZeliSčino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev. Medla, bleda barva, iiedostajanje krvi in oslah- sj„n* k so večinoma posledice slabo g a prebavljanja, nedostatnega snovanja krvi in bo-J J lezni na jetrih, Ob nedostajanjl apetita. nervozni oslabelosti in razdra-ženostl in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. ZeliSčino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz. ZeliSčino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to, Zellsčlno vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-50 in 2 — a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, AjdovSčini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor tudi po vsem Avstro-Ogerskem po vseh lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliSčinoga vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske. 672 12—2 ŠOT* Pred ponaredbami se svari. Hgfl Zahteva naj se izrecno Huberta Ullrieli-a zeliščino vino. ^Ka ^E« ^^^ ^Ka ^Ca ^Ea ^Ea ^Ea ^Ea ^^^ T T 'Ji TtTT 'i' 1' 'A' TT T T tPT t V W T T T T '1' T V yv Podpisan» ima v salegi najraznovrstnejše trpeino, krasno blago »a bandera, baldahine, raznobarvna plačče, kazule, pluviale, dalmatike, vb-lume, albe, koretelje prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi Tezeuje, preuovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošleuo po najnižji ceni bundera In vso drugo obleko. Prečastite gospodo prosim, da se blagovule pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažuiejo tujih tvrdk, družitev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spožtovanjam se priporoča 566 52-7 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove alloe 4. ^EL »Ti JL »T^ Ji /fi /fj -VV KJV .T. »TJ tV» Jfc Jv JV iT. »Ti »Ti JA »TA JV, / TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTK Udelovafelj strojev za pranje Kraus & Comp., Dunaj, XVIII, Währinger Gürtel 53. Največa in najstarejša tovarna te vrste v Avstriji, prevzame napravo popolnih pralnlo in razpošilja zajamčeno dobre: 673 20—2 Pralnestroje na par. priznano najboljáe vrste, za na roko al na par, od 2« gl. do 2000 gld. Centrifuge, delujoče brez ropota, za na roko ali na par, od 140 gld. više. Najboljši Wring-stroji Stroji za valjanje perila, (za ožemanje perila) v najboljše se-vseh velikostih, od stave, po 24 gl. 14 gld. više. in više. Stroji za likanje perila od 86 goldinarjev više. Natančni ceniki s podobami vseh strojev za pranje na željo brezplačno ln franko. v» as E5 Ustanovljeno leta 1870. J»- ilutes uerila za Ko ji. menjam J le iz blaga od B. Schroll-a Graumann-a in Slegel-a. Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za lzborno delo in najreelnejo postrežbo jamči tvrdka c JCamann, £ju6ijana, Mestni trg štev. 8, Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov. Tu je v zalogi originalno dr. Onatav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pleis-ovl, Httokel-ovl, Plohler Jevl klobuki Iz dlake ln lodna, najboljše v žoklh, nogovloah, kravatah, moderolh in žepnih robolh, razno drugo modno in pleteno blago za gospode, dame in otroke itd. itd. Lastna iz delov alnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Gene so v primeri z dobroto blaga brez konkurenoe. bi se pripetilo, da bi kupec bil nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, ga rad ali pa na zahtevo vrnem denar. 1092 26—12 t-03 era S a» INI v« ~y Tf c i i 4 4 t ( t 41 ',4.4 , +Û KU t t ** 4 i > 4 p 4 i >+< i 4 # 4 t ( Dragrotin Puc tapetnik in preprogar z zadružno prodajalno pohištva šentvidske mizarske zadruge LJnbljana, GwmMëèe M* S priporočam svojo novoustanovljeno delavnico ln zalogo blaga p. n. občinstvu ter si usojam opozoriti na sledeče ugodnosti: Deloval sem več let v svojem obrtu pri največjih tvrdkah ter sem se izuril tako, da mi je mogoče najfinejša tapetniška in preprogarska dela okusno in moderno izdelovati. Priporočam fino izdelane garniture za salone, dlvane za jedilne tobe, otomano, modrooe, lično izdelane «tole in drugo pohlitvo po najnižji ceni. Tapetirane sobe in preproge po sobah na najnovejši način in okusno izdelane po najnižji ceni. P. n. občinstvo dobi torej pri meni zanesljivo dobre mizarske ln tapetnlike Izdelke, s kojimi bode gotovo zadovoljno. 660 3—3 Zavod za slikanje na steklu MLStuUpl izdeluje slikana oknu za cerkve in hiše v raznih slogih. Gosp. Edvard stubl, umetnik za slikanje na steklu, jo izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj po 45 m visoka in 1-6 m široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane ob južni železnici, dn6 29. marca 1899. Jan. Lenart, duh. svčtnik, župnik. Gosp. Edvard Stubl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna. Farni urad Lučine ne Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899. Anton Dollnar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Igno^se priporočam Stulll. 'WWVWWWW^ VVW AA AAA AA A AAA AA^ A AAA franja fteršol v Ljubljani, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvrSenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. 621 4 Zunanja naročila se izvršujejo točno 111 ceno. V wwvw AAAAAAAAi Kupuj pa „le v steklenicah". V LJubljani pri gospodih: 394 5 Jan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin Anton Ječminek A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik Hed: O. Wülfling, P. Homan. rnomelj: A. Lakner, K. Müller. B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S. Türk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelencc, Jan. Kramar. Kamnik: Alojzij Cerar, A. Pintar, Fran Šubelj. Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Peče, J. Röthel. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fr. Dolenc, Vitf. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici. Adolf Kopriva Jožef Kordin Anton Krisper Peter Lassnik Karl Lexander A. Lilleg Ivana Perdana nasledniki Rudolf Petrič Karol Planinšek J. C tRöger A. Sarabon Viktor Schiffer Anton Stacul Fran Stupica Kriko: F. H. Aumana sin, R. Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri škofu. Novo mesto: Küssel & KoaCan, Adolf Pauser. Polhovi Oradeo: J. Ana Leben, Postojna: Anton Ditrich, Fr. Ko- geja vdova, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo, J. Haller. M. E. Supan Ferd. Terdina J. Tonich Uradniško-konsumno društvo Badovljloa: L. Fürsager, Friderik Homan, Oton Homan. odražloa: Jean Levstik. ikoCJa Loka: E. Burdych, M. Žigon. Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Laiče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrhpolje: Fran Kobal. Vrhnika: M. Briley, Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. Müller sen. Žužemberk: Jakob Dereani. gMB Dunajska, borza. On« 12. julija. mpm državni dolg v notab . . . - > j pni driavni dolg v «rebru .... * ltrijcka zlata renta 4 °/0..... X . ttrijska kronska renta 4"/„, 200 kron ..efska zlata renta 4°/0...... .:,:er»Jfa kronska renta 4°/0, 200 . . . a .-itro-ogprske bančne delnice, 600 gld. ' r d) trie delnice, 160 gld..... ! .mdon vista ........ t ¡nfiki drž. bankovci ta 100 m. nem.drt.velj. 99-10 9905 118-50 95-60 118-30 92 90 1640 — 623 60 239-55 117-47'/, 20 mark.............23-49 20 frankov (napoleondor).......19-06 Italijanski bankovci..................90 95 a kr. cekini........................11-28 Dn6 12. julija. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . . 182 60 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170-75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........206 50 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po >00 kron . 95-25 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......143-50 Dunavske vravnavne srečke 6°/,, .... 267-76 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 105-30 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-26 Prijoritetne obveznice državne leleznice . . 425-26 » » južne leleznice 3"/„ . 341-— » » južne železnice 5°/„ . 121-10 » » dolenjskih železnic 4°/„ . —' — Kreditne srečke, 100 gld..............388— 4°/, «rečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 450- - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48 60 Ogerskega » , » 6 » . 24-90 Budimpešt. bazilika - srečke, 6 gld.....16 50 Rudolfove «rečke, 10 gld. . . . • 68-— Ss'move srečke, 40 gld........201-— St Genčis srečke, 40 gld................234 — Waldste>nove srečke, 20 gld..............386 — Ljubljanske srečke....................60 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. ■ . 263 50 Akcije Ferdinandove sov. želez., 1000 gl. »t- . 5720— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........837 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. • . . 84 60 Splošna avstrijska jtavbinska druiba . . . 143- — Montanska družba avstr. plan............404— Trboveljska premogarska druiba, 70 |ld. . 425'— Papirnih rabljev 100 ..................263.— ■UT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n 1 n a i z v r i i t c v naročil na borzi. Menjarnióna delniška družba „II EBCU I., Wollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobslgasse 2. 66 ¡sam PoJasL.Ha 1X6 v vseh gospodarskih in Inmičnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkih vredasatalh papirjev in vestni --vili za dosego kolikor je mogoče vuocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g- i. a -v n i o.