Novi zakon o osnofnlh šolan. Večkrat napovedani in dolgo časa pretresani zakon o ljudskib. šolah je izšel. Pri njegovi sestavi je sodelovala glroka komisija strokovnjakov iz profesorskih in učiteljskih vrst. Njegovo Veličanstvo lcralj je 5. decembra ta zakon podpisal in »Službene Novine kraljevine Jugoslavlje« so ga objavile v pondeljek, 9. decembra. S tem dnem je stopil v veljavo ter je prenehala veljava dosedanjih. zakonov, zakonskih. naredb, uredb in predpisov, kl so se nanašali na narodne šole. Iz zakona, ki obsega 183 členov, povzemamo najvažnejše odredbe. Namen, vrsta In otvarjanje naiodnlh fiol. Narodne šole so državne ustanove, katerih naloga je: da s poukom in vzgojo v duhu državnega in narodnega edinstva ter verBke strpnostl pripravljajo učence za nravstvene, udane in aktivne Clane državne, narodne in družabne skupnosti: da razširjajo prosveto v narodu nfiposredno in posredno s sodelovanjem s kulturnimi institucijami za narodno prošvcto. Pouk je v narodnih Solah sploSen in obvezen v vsej kraljevini Jugoalaviji. Država skrbi za ustanavljanje narodnih šol, nastavlja in plačuje učiteIje po odredbab. tega zakona. Pouk je v narodnth šolah brezplačen v mejah tega zakona. Učenci ne plačujejo niti vpishine niti šolnine niti kakšnih drugih davkov. Narodne šole so: osnovne in viSje narodne šole. Narodne šole so tudt zabavišča, Sole ra nezadostno razvito in pohabljeno deco ter ustanove, ki služijo sploSni narodni prosveti, tako analfabetski teCaji, gospodinjske šole in tečaji, kmetijski tečajl, higijenski in slično. Osnovna šola traja štiri leta (prvi do četrti razred), vlšja narodna šola za otroke, ki so dovršili osnovno šolo, pa traja tudi štiri leta (1. do 4. razred) do izvršenega 14. leta. Za vseh teh 8 razredov je šolski obisk obvezen. Otroci, ki po dovršenem četrtem razredu osnovne šole nadaljujejo študij V meščanski, srednji ali strokovni šoli, se oproščajo od nadaljnega obiska na narodnih šolah. To velja tudi za učeniM, ki pred dovrSitvijo 14.1eta odidejo v obrt ali trgovino, ali obiskujejo obrtno ali trgovsko Solo. Kdor izstopi iz omenjenih šol ali obrtov pred dovršitvijo obveznega šolskega roka v narodni šoi, se mora vrniti v njo, da dovrši predpisano šolsko dobo. V osnovni Soli se vrSi samo redni pouk, na višji narodni Soli pa rednl ali skrajšanl pouk. Kjer so staršem neobhodno potrebni otroci ix višjib. narodnlh šol za pomoč za čaaa poljskih del, more prosvetni minister ni predlog krajevn. šolskega odbora uvestl reden pouk v petih zimskih mesecih od novembra do marca in skrajšan pouk v ostali dobi golskega leta. Ljudska §ola se ustanovi tam, kjer je v okolici z radijem 4 km najmanj 30 šoloobveznih otrok. Kjer vladajo zelo slabe prometne razmere v sosedne šole, zadoatuje 20 otrok. Zakon predvideva tudi takozvane Solske postaje (atanice), kjer traja pouk od 1. septembra do konca januarja. Dolžnostl šelskih In upravnih obfiin. iSolska obCina je upravna edinica, ki jo tvorijo ena ali več upravnih obCIn ali njenih delov. Dolžnost šolske občine je, da vzdržuje eno ali več Sol. Vsaka vas mora biti v sestavi ene šolske obCine. Vsaka Solska občina ima svoj krajevni Solski odbor. Kjer mora biti v smlslu tega zakona v enl upravni občini več Sol, določa občinskl odbor kraj In podroCje za posamezne šole. Določltev zemljlSCa in dodelitev področja določa konfinoveljavno ban. Dolžnosti upravne obfilne za šolo so te: Dati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvoriSče, igriSče, zemljišče za praktičen kmetijski pouk, uCiteljski vrt (v vaseh obvezno, v mestih po možnosti), za učiteljska stanovarija, po možnosti v bližini Sole, skrbeti, da bodo vsa pota, ki vodijo v Šolo, dobra. Dolžnosti Solske občine so te: 1. Zgraditi in v dobrem stanju vzdrževati šolska poslopja, kjer morajo biti: potrebne učilnice in delavnice, opremljene po higijenskih in pedagoških pravilih, po možnosti dvorana za šolske svečanosti, kl služi tudi za sobno gimnastiko, potrebne pisarne in posvetovalnica, stanovanja za učitelje in sluge. 2. Nabaviti pohištvo^in učila za šolo, siromašnim otrokork pa knjige in šolske potrebščine. 3. Dajati kurjavo za šolo, upravitelja in Solskega sluga če stanujejo v šolskem poslopju. 4« Skrbeti za otvarjanje novih šol, oddel< kov in tečajev v zmislu določb tega ža> kona. 5. Skrbeti po možnosti za šolsk« kuhinje, kakor tudi za deška oskrboi? vališča. 6. Kjer je le mogoče, ustanovfi ti in urediti šolska kopališCa in otroj ške poliklinike za specijalno zdravlj* nje. 7. Plačati vse dejanske potrebe h vzdrževanje 8ol (oprava šolskih poslo pij, plačanje sluge, razsvetljava, oro<l ja za zabavišča In drugo). 8. Pomagat podpirati prosvetne ustanove, s kateri* ml se širi prosveta v narodu. Industrijska podjetja so dolžna po» magati šolski občini pri zgradbl šol-j skih poslopij in učiteljskih stanovaufc če ne plačujejo v razmerju z velikosljd podjetja v tem kraju občinskih bre-J men, ali Če nimajo lastnih šolskih po-j slopij. Vsaka šola mora poleg stanoveJ nja upravitelja imeti v bližini šole toj liko predpisanih stanovanj za učiteljei kollkor ima šola posebnih oddelkov^ Brez predpisanega števila takih stanch vanj se ne more otvoriti ljudska šolaj V mestih in trgih lahko občine plačajd stanarino, na mesto, da bi dale stano-J vanje. Ta stanarina znaša za vsacegei učitelja mesečno v Beogradu in Zagre^ bu 500 Din, v mestih preko 50.000 prfrj bivalcev 400 Din, v mestih od 30.000 do 50.000 preblvalcev 350 Din, v mestili pod 30.000 prebivalcev SffO Din, v trgih 200 Din. Verouk in veronSitelji. Verouk je obvezen za vse priznant veroizpovedi. Verouk predavajo du^ hovnlki ali učitelji dotične veroizpovedi po želji staršev. Duhovnik-verow« čitelj mora biti državljan kraljevine Jugoslavije. Kjer se starSi odločijo, da predav« verouk učitelj, pa ni ufiitelja iste veroizpovedi, kakršne so učenci, predava verouk duhovnik, kjer pa ni niti enega niti druzega, predavajo verouk druge primerne osebe. Veroučitelje-duhovnike postavlja minister prosvete iz vrst kandidatov, predlaganih od pristojne oblasti dotične veroizpovedi, nagrade pa jim odrejajo in plačujejo krajevne verske obti" ne ali starši sami. Isto velja tudi za druge osebe, ki v pomanjkanju duhovnikov in učiteljev predavajo verouk. Veroučitelji-duhovniki polagajo za^ radi pridobitve potrebne usposobl^enosti poseben veroučiteljskl izpit. Veroučitelje-duhovnike in druge osebe izven učiteljskih in duhovniških icrogov, ki predavajo verouk, bo minister prosvete na predlog banske uprave razregil dolžnosti, ako njihovo delo 7 šoli ne odgovarja pedagoškim načeom in ako njihovo zadržanje v šoli in izven nje ni v skladu s splošnimi cilji aarodnih šol. UCni načrt in program verouka predpisuje minister prosvete po zaslišanju ministrstva pravde. UčencL Vsi vpisani učenci morajo redno obiskovati Solo, za kar so odgovorni starši ali varuhi. Izostanek opravičujejo ti slučaji: bolezen otroka, smrt v družini, elementarne nezgode (povoden, aevihta, vihar, snežni zameti). O neupravičenih Izostankih vodi učitelj pregled ter poročilo o tem pošilja vsakega 1. in 15. dne v mescu preko šolskega upravitelja krajevnemu šolskemu odboru. Ta odbor pokliče preko obfinskega poglavarstva starše najdalje roku 14 dni ter izreče kazen ,in sicer: opomin, 2. denarno kazen od 10 do Din Ea eden izostali dan. Denarne fcazni gredo t državni šolski fond. T«Bsna kazen učencev Je prepovedana. ruge kazni se morejo uporabljati sa10 v toliko, kolikor ne ubijajo volje ali lamozavesti učencev. Učenci ne morebiti fclani društva na verski podlagi iti društva, ki bi v kakršnemkoli ozioviralo versko strpnost ali bilo pronarodnemu edinatvu Srbov, Hrvatov !n Slovencev. Šolsk! odborl. Krajevnl šolski odbor tvorijo pred»ednik upravne občine, upravitelj narodne Bole, ki Je obenem poslovodja odbora, upravitelj meščanske Sole, obJSinski okoliški zdravnik, pet uglednih oseb naših državljanov, kl jlh za vsako lolsko občlno izvoli obfiinski odbor. KJer šolska obfiina obsega ve8 upravnih občln, voli vsaka cnega člana v krajevni Solsld odbor. Po možnosti naj bodo šolaki odborniki onl, ki imajo de«o v Solah in so obenem obfiinski odfrornikl, ln kl so Iz raznlh krajev, Ce tororijo šolsko obfcino raznl kraji. Dolžnosti njegove so med druglm: Brigati se mora, da upravna občina nalančno izpolnjujo vse dolžnosti, ki so f zakonu predpisane; vsako lato sejfcavlja proraCun za vzdrževanje iole; iziti mora, da »e vsa fioli dorasla devpiS« v Solo ter da redno zahaja v 3lo; brigati se mora za obleko, Kdra- jla in hrpno ubogih otrok, za izlete Ičencev ter pomagati šolskemu upra- itelju o priliki Solskih prireditev. /Vaaka banska uprava ima svoj banolinski Bolski odbor, kojega predsednik m banov pomočnik in ki se dell na BirH in ožjl odbor. Manjšinske ln zasebne Šole. ,t V krajih, kjer v znatni meri stanujejo državljani drugega jezika, se otvorijo posobni oddelki osnovne šole za njihovo dcco. V teh oddelkih ne sme biti manj kakor po 30 učencev. Izjemoma se more otvoriti tak oddelek tudi s 25 učenci, o čemer odloča minister prosvete. Program in učni načrt je istl kakor v ostalih osnovnih šolah v državi. Pouk v teh odelkih se izvaja v materinskem jeziku učenca, državni jezik pa se predava kot obvezen predmet. Kjer je v kraju več oddelkov iste narodne manjšine, morejo imeti svojega posebnega upravitelja. Kar se tiče zasebnih šol, določa člen 164 v prehodnih določbah, da tiste zasebne žole, ki obstojajo na dan, ko je ta žakon stopil v veljavo, morejo dalje obstojati, ako se najdalje v teku 4 mesecev popolnoma prilagodijo predpisom tega zakona. Postavljanje u.čiteIjev zasebnih narodnih šol je podvrženo odobrenju prosvetnega ministra. Nove ^asebne šole se ne morejo otvoriti niti obstoječe premestiti Iz kraja v kraj.