PLANINSKI VESTNIK^^vmmmh
Naenkrat neha snežiti, veter zavre svojo uničevalno moč in zdi se mi, da ¡e tudi opazno manj mraz. Bil /e skrajni čas. Sedaj, ko se okoli mene grobna tišina spaja z vse tesnejšo meglo, sem prazen in starejši za deset ali sto let. Telesno in duševno sem izsušen kot suho listje. Ves življenjski sok je iztekel iz mene. Prvo bitko sem dobil, a kar prihaja, ni nič lažje: doslej so za naju odločali veter, sneg in megla, zdaj bova morala odločati sama.
Kmalu bo mrak, pomislim. Tedaj se megla nad mano odmakne. Pogledam kvišku in nad seboj zagledam veliko skalo, ki nama je bila za kažipot od tretjega višinskega tabora navzgor. Dviga se sto metrov nad šotori. Zaprem oči in še enkrat pogledam. Resnično je prav tista skala! Za-čuda se ne razveselim. Popolnoma sem že apatičen in rešilna skala se mi zdi tako neznansko daleč... daleč kot rešitev sama.
Temni se in tema odseva tudi v moji duši. Zdaj bi le hodil in hodil, dokler se ne bi zgrudil. Tudi Mojmir gleda navzgor, a kot bi skale ne videl.
Počasi in vztrajno pada mrak. Skupaj sva in hodiva počasi kot v žalostni procesiji. Druge noči ne smeva prebivakirati na prostem. Za drobec sekunde sem že pomislil na bivak. Nato sem se spomnil, kako, po pripovedovanju alpinistov, življenje počasi izteče iz tebe v opojni blaženosti, da se tega niti ne zavedaš. Ne! se vse upira v meni. Morava najti tabor III, pa čeprav bi ga iskala vso to noč, ki se nama bliža z dolgimi sencami. Sence?! Kjer so sence, tam nekje je tudi sonce. To pa pomeni, da se ¡e nekje nebo odprlo in se je morda celo pokazala sivina brez smrtonosne megle. In res se skozi sivino prebije žarek, ki nama ga je poslalo večerno sonce in prikaže se košček sivo modrega neba. Pred sabo zagledam Mojmira, kot v nebeško glorijo odetega, ki s palico zmagoslavno kaže nekaj, kar se svetlika pod velikim ledenim zidom. Srce mi začne razbijati. V nekaj sekundah pretečem tiste metre, ki me ločijo od prijatelja in kot najlepša tata morgana se mi v zadnjih večernih žarkih prikaže — rdeči šotorček.
ZBiRKA PLANINSKIH MISLI »GORA NI NORA«
KLINI, ZAGOZDE, ZATIČI
FRANCE MALEŠIČ
Za manj izkušene iri opremljene alpiniste stena dandanes ni prav nič manj težavna kot je bila pred petdesetimi ali stotimi leti. Gora se ne spreminja, spreminja se samo človekova usposobljenost; začetnik pa je in ostane samo začetnik, ki le postopoma pridobiva znanje in izkušnje.
Pavle Seguta
Vsaka smer je lahka, dokler je ne plezam sam	Amošt Cernik
Uspeh je navadno rezultat napačnega koraka v pravi smeri.	A, 8ernatein
Uspeh ne gre vedno v glavo. Včasih se
Andre Con tam I ne
nabere v ustih.
Ce odnesemo s seboj doživetje, odnesimo tudi smeti!
Kdor ne jemlje resno ekoloških problemov, je sam ekološki problem.
Nemški ekološki izrek
V življenju je tenka rdeča črta, ki ločuje. In kdor jo vidi, loči pogum od zaletavosti, vztrajnost od trme, ljubezen od odvisnosti,
Marjan Kordaš
Nikoli ni bilo tako lepo vreme kot potem.
ko si odnehal.
Raymond Lambert
Uspeh je samo stvar sreče. Vprašaj kogarkoli, ki ni uspel.	EarI Wilson
Smo kozle prešteli v planini: tu bili skoraj so vsi, a vendar smo ugotovili, da manjkaš edino le ti!
Vabilo mladim planincem
Ali se še spominjate tistih časov, ko je 396 bilo reklo «nekaj je v zraku« zgolj fraza?
Če sije sonce, se pripravljaj na dež. Vendar ne bodi malodušen, dosiej je po dežju še vedno posijalo sonce.
Začeti je treba pri začetku.
Maurice Herzog
Kdor gre v gore, gre na obisk k materi.
Rudyard Kipling
Zakaj? Zato! Zlesti na vrh hriba, videti, kaj je na drugi strani. Jaz nisem nikoli nič premišljeval, jaz sem kar šel.
MIha Potočnik
Zakaj sploh hodim v gore? Morda tudi zato, ker mi tam nihče ne postavlja tako neumnih vprašanj.	LucIen Berar(iini
PLANINSKI VESTNIK^^vmmmh
Več znanja prinese več varnosti, več varnosti prinese več izkušenj, več izkušenj prinese več doživetij. flndre van der Moh[
Vse, česar popolnoma ne obvladamo, je nevarno. In to, kar obvladamo, je Se nevarnejše; potem postanemo lahkomiselni.
Erlch Maria Remarqua
Zvečer vemo vedno dovolj za minuli dan, nikoli pa ne vemo dovolj za tisto, kar nas utegne doleteti naslednji dan.
Friedrich Rilckert
Kdor danes spozna, da ni tako pameten, kakor je mislil včeraj, je danes vsekakor pametnejši kot včeraj.	JAPC
Vsa skrivnost, kako podaljšati življenje, je v tem, da ga ne skrajšujemo.
Ernst Feuchlersleben
Življenje ti da to, kar iščeš.
Življenje — to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.
PJotr Andrejo»li Pavlenko
V	primeri z gorami nismo nič. Vendar, kaj bi bile gore brez nas? Kamnita puščava, Se zdaleč pa ne luči duha in trdnjave eksistence, ki jih je treba osvoji'' Herbert Cysarz
V	gorah je vse mrtvo, a le navidez; v gorah vse živi, tudi tvoja domišljija.
Izkušnja je tisto, kar nas nauči, da delamo nove napake, namesto da bi ponavljali stare.	Jack Kotold
Poslednja stopnja besede je molk. Poslednja stopnja plezanja je ne plezati.
Nafcailma Ton
Vedno težje se je srečati s pustolovščino, če si pridobiš mojstrstvo, in vedno lažje, ko mojstrstvo izgubljaš.	Llonol T9rr0y
Kdor hoče izkoristiti življenje in živeti popolno, mora tvegati.	Em[|[o Com|ci
Vztrajnost je trma v pravi smeri.
Ne smemo slepo zaupati svoji moči. Spretnost na telovadnem orodju nas Se ne usposablja za plezanje po krhkih
skalah*	Pavel Kunaver
Letošnja pomlad na Kredarici
September In oktober sta Izredna meseca za hojo po hribih. Izkoristite la Ca s, kolikor |e ta mogoče, In prinesite a seboj v dolino poleg vtisov zase tudi kakšen utrinek za Planinski vestni k — no le doživetja, ampak tudi nasvele, opažanja In predloge, ki se kakorkoli tičejo planinstva.
Temperaturni povpreček letošnje pomladi na Kredarici je znašal —2,4° C. Bil je nad dolgoletnim temperaturnim povprečkom obdobja 1956—1985, ki znaša —3,9° C. Iz primerjave navedenih vrednosti zaključimo, da je bila pomlad na Kredarici občutno pretepla. Skupno je v marcu, aprilu in maju padlo na Kredarici 392 mm padavin, kar je 94% od dolgoletnega pomladanskega povprečka padavin, ki znaša 415 mm.
Podrobnosti so naslednje: Dolgoletni marčni temperaturni povpreček znaša —7,0° C, letošnji temperaturni povpreček pa je bil samo za 3,1° C pod le-diščem. Prvi pomladanski mesec je bil torej kar za 3,9° C pretopel. Ob normalnih razmerah je april toplejši od marca, letos pa so bile razmere precej drugačne: april je bil namreč najhladnejši pomladanski mesec. Njegov temperaturni povpreček je znašal —5,1° C. Od normalne vrednosti (dolgoletnega povprečka obdobja 1956 do 1985) je bil za 0,4° C nižji. Dolgoletni majski temperaturni povpreček je ob normalnih razmerah negativen (—0,2" C}, letošnji pa je znašal 1,0° C in bil potemtakem maj za 1,2° C pretopel. Absolutni mesečni temperaturni ekstremi so bili v mejah doslej znanih absolutnih temperaturnih ekstremov Kredarice. Najvišja marčna temperatura je znašala 6,4° C, najnižja pa —16,9° C (dne 3. marca). To je bila tudi najnižja letošnja temperatura na Kredarici. Aprilski temperaturni maksimum, ki je bil izmerjen prvi dan v mesecu, je znašal samo 3,4° C, minimalna temperatura pa je bila —12,4° C dne 1. aprila. Maja so kar dvakrat, 16. in 19., zabeležili najvišjo mesečno temperaturo, ki je znašala 7,9° C. Naj'nižja majska temperatura je bila izmerjena predzadnji dan v mesecu ; znašala je — 8,4° C. Povprečki mesečne obiačnosti, ki so bili vse pomladanske mesece pod normalnimi vrednostmi, so znaSali za marec 5,0 (dolgoletni povpreček 6,3), za april 6,9 (d. p. 6,9) in za maj 6,4 (d. p. 7,0) desetin pokritosti neba. Visoki stopnji oblačnosti ustrezno je bilo nizko tudi Steviio ur s sončnim sijem, ki jih je registriral helio-graf na Kredarici. V marcu je sonce sijalo skupno 167 ur, kar je 45% od maksimalnega možnega trajanja sončnega sija v tem mesecu. V tem mesecu je v desetih dneh samo snežilo in skupno je padio 116 mm padavin, kar je 98% normalne marčne višine padavin. V aprilu je sonce sijalo samo 118 ur (29% od možnega trajanja). Snežilo je 21 dni. Skupno je padlo 163mm padavin, kar je 114% od aprilske normalne vrednosti. V maju je bilo na Kredarici registriranih 188 ur sončnega 397