'J'^trto tpkoči račun št 24. Conto c.orrente con la posta. Posamexmi številku 20 stottitk. Izhaju : vt-ako srcdo popoldne in soboto zjiitraj. Stane za < elo leto 15 L. „ pol leta 8 r Za inozemsivo celo leto 3't L Na narocil.i brei do- poslu.te naročnine v nc ni:>rcmo ozirai.i. Odgovnrni urednik: Polrfe Ker.ipcrls. mmmtä St 22 V Gorki, v sredo 18. marca 1925 Letovui. Se}rankirana pisma s* ne sprejemajo. Oglasi se rcuunajopo d< govoru in sc pijčajo v naprcj List izt'aja konsorcij „GOPIŠKE STRAŽE" Tisk Zadndnc tiskarnf v Gorki Riva Piazzutta it IS. Vprova, in un-dništvo: ulica Maine!: štcv. 5. ¦-¦ (pry Scuole). — Nočeino samoumora! Slovensfu komunisti so vovsem \ svoje vrste ljudje. Ko smo u'h v zad- j njem easu parkrat poklicali na wlgo- \ vor za zlodejstva, ki so jih zugrušilt J nad našim ljudstvom, se nikdar niso \ stvarno bran.IL Privlekli so namreč v j fdzpravo vedno kake vee ali manj iz- i nusljene, navadno jLe zelo zaaVirele bajke o papežih, karditvailih in škofih. Večinoma je to šara iz orožarne pred- vojnega svobodomlselstva, ki ie v za- dregafi navadno zacelo grometi proti *klerikalizmu« in slienim strahovom. Tudi komunisti hočejo na ta način pri- kria svoje y.regrehe in osmcšiti nustt ¦ trendjenjcL Zato ne bo odveč, da u- zotovimo dvoje; Kmnunizem je odlotuo vrotiversko %'hvüie. Ne hon se samo proti more- bitnim napakam, ki so se do god He v področju katoliške cerkve, temveč ie do vseh svojih frstven'.h mičelih in vsem svojvm udejstvovanju nroti ve- rt. Ker vc, kako je versko prenrieanje Kloboko vkoreninjeno v srcih nascga Ihidstva. zato skuša svoj boj navadno maskirati z bojem proti »kler'.kali- i zmu*. Veasili pa mu zdrkne z obraza Mnavska krinka in takrat nride na dun gola ist'na. Tako pise predzad- n'ie »Delo« v podlistku: »V boju zoi>er huržuazne predisod- ke ini prnznoverja, zavz-ema boj prcvti veri ixrsebno mesto. Mom se voditi ^ikt;jkn, (ubo^a slov.nica! op. u*.) s Poeohno opreznostjo, posobno pa med *'^tinii ka-tcgorijaini clelovnili slo.icv, v katerili ima vera i?loboke korenine.« *J\ I- //>»•»; '¦^¦,'v/'.1* <¦¦ ',%~(iy Jiv-^cvray^ no odkritosirnostjo povedatto in pri- viano, da je boj proti veri za komti- ''izem ena najpoglavitnejših milog in da morata biti hinavšcina in znhrbt- nosl v tern boju najodličnejše orožje? Nupadl na posamezne duhovnike, be- ¦edičenje o nadvlmli »kleriholizma«, gromenje proti pohlepnosti. kapita- Uzmu in nestrpnosti škofov, papežev in rimske cerkve, vse to ni nie druge- m hot oatudnu hinavščina. — »Delo« pravi: oprezna tciktika —, v resnlci velja boj -~ veri, verskemu vrepriča- nju in eustvovanju nusegu ljudstva. Kdi pa vomeni to za naše ljudstvo, o tern ne homo razpruvljali, ker smo si vsi na jusnenu Kdor trga vero iz srea našega eloveka ter ga t'.ra v goli, mrzli, sebieni mcterualizem. ta je njegov grobokop. Slovenski komunisti so prot'narod- ni, njim je narodna zcvest deveta bri- ga, zato hi nus-najr*tj.e čimprej ytopill v neki megleni mednarodnosti. Za nas . primorske Jugosiovun:' ne vomeni to nie drugega Hot da bi se poit'ilijan- čiii. To narodno brezbarvnost komu- n'tst'cne st ranke sino zc veekrat do- baz'ili. Nikdar in nikjrr n'so zast'ivitl svojih sil in svoje besede, ko ie šlo^ za nose narodne praviee. S kaznj vo hrezbrižnostjo so se prikrito mitzali, | ko je ph'sal po n'fsih plečah bit nuših j n< > rod nisi nasprotnikov. Še vcčl V i *l)elu« so eelo zapisali, da ie narodni boj pravzaprav brezmiseln, kajti na- rodno vprašanje je treba vtoniti y ce- lokuvnosti raznih gospodursk.h in so- | eialnih vprašanj in eakati na revola- eijo, ki bo vse resit a. Seveda, če bo komunizem tako napredoval kakor napreduje zadnju leta, ko gre povsod rakovo pot, te »odresilne rcvolueije« ne bo nikoli in bo naš narod že dav- ., U.Z,,J .. ,r..,.t... .-¦* I.- . U.. .....Z-J ¦ ¦ padati na zemljo komunisti ena mana. Ker pa mi hoeemo živeti. kulturno in liospodarsko napredoyati ter kot satnosvoj narod vztrajati na tej naši zemlji, zato odklanjamo pogubni j konwnizem, ki pomenia za nas samo- ' umor. Kaj se godi po svetü? Začetkom iega meseca je bilo vse ! svetovr.o časopisje polno dolgih član- •(<">v o mini. Najbolj bahavi so bili naslovi „Svetovni mir", „NiČ več vojn", ^Nemčija gradi teme'.je za miren razvoj Evrope", „Anglija rešiteljica sveta", itd. ^'dobne krame si lahko dohil na vseh koncih in krajili. Poročila v listih so P3 bila taka, da na koncu nisi pray *a prav vcdcl, za kaj gre. To so večji syetovni listi tudi namenoma delali, da bi zavedli javnost vsak na svojo stran. ^o se je hrup polegel, dajmo si na kratko ogledati politične dogodke, ki ^) wnemiriaii vse evropske dr?ave. i »Dajte nam miru in kruha!" Ta klic se rar.lega skoxi vse dr^ave Sveta že sedmo leto po vojni. LjudstVA ^otejo zopet delati, si hočejo sczidati Svuje podrte domove, hočejo nasititi Svoja izstradana telesa. Državnikom "Obn/f ra iisesa ta klic kot mogočen ypoinin, naj nsmerijo svoje politične ^rake po Željah izmučenih narodov. l^ l>i lažje delili ljüdstvom pravico, 550 osnovale države na pobudo vtlikili ^ii'otvorcev „Društvo siarodov" v Že- '•evi. visoki dvor pravicc za ves svet, ^ai»ini bravcem je žc iz par naših PolitiCuih pregledov znano, da se je, ^libog, ta us'tanova izrnalicila v neko v'soko šoJo za učeiie državniSke raz- Prave, mesto da bi tukaj Pravica visoko drža!a svojo tehtnico, ne oziraje se na želje in trenutno korist mogočnejših in vpHvnejših članov društva narodov. ^etidar ima tudi ta visoka sola, čc jo SlTiemo tako imenovati, eno dobro plat: da imajo voditelji držav eno stalno ustanovo, pod koje okriljem se lahko | lotijo perečili vprašanj in jiin ni treba šele delati „prvih predpriprav za pri- prave k raznim pogajaniem." Tako so se sestali tudi v pondeljek 9. t. m, diplomatje v Ženevi k 33. zasedanju sveta drisStva narodov. Trebalo je rešiti j ali vsaj razpravljati o nekaterih točkah, | ki so stalna nevarnost za evropski mir. j Poleg manj važnih vpraSanj o narodnih , manjSinah v Turčiji in na Grškcm, o | izgonii carigrajskega pravoslavnega pa- trijarha, o sporu med Poljsko in svo- bodnim mestom Gdanskim, o finančni obnt)vi Avstrijc in Madžarske, so bili najbolj važni razgovori zastran pod- plsanja ž^nevsk^ga garancij- skega protokola in vstopa Nem- čije v društvo narodov. Če hočemo to dvoje razumeti, je treba poseči ne- koliko nazaj. Stebri svetovnega miru. Ni 5c dolgo od tega, ödlkar jc eel svet stnuel nad ženevskim proloko- loin kot »najboljširri! podipornikom svetovnega miru«. Velike države so se v teni protoikolii izjavile za mirov- tie do^ovore v Versnillesu z nekatcri- mi dodatki. Dodlnli lso ix)leg drugih tudi nov člen ki pravi, da se ta ali ona točka alj po- ^rodba sporazuinno sine nizvuljaviti, če jo ni mogoče izpeljati. Qlavno be- scdlo pri protokolu so imeli pa Fran- cozi. Zato je povscm unievno. da je ' tiotri vse polno dolocb, ki se tičejo pred vsem premagane Nemčije. Fran- j cozi se t: ko ueznansko boje, da bi jim Ncinci lepega due ne planili za vrat, da izsiljujcjo od svojih zaveznikov -vse mogoče določbc, da tiščlio Neni- ce k tlorn. Zasedli so Alzadjo in Lo- t-irinško ter s tern do'bili Ren kot na- ravno severrio-vzhodno fraiiicosko rrtejo, upeljali votaSko kontrolo nad s-tarsko kotlinp in Porurjoin, si pri- 'd'obili Poljiko in ČcŠko za vojaško zvezo proti Nemčiji, zabili klin nued \iduxlno in zapadno Prusijo s polj- skim kork'orjem do svobodnega me- sf.a Odanskega ter tako vzcli Neniocm na vzhodu bogate žitnice, na zapadu PLi.»črni domant«, premog. Ko so še r-izorožili nemško državo, so si obri- snli pot raz čelo, se odd'ihnili in za- vpili na ves glas, da je treba. da osta- re zenevski protokol, ki vscbiije vs'j; t Nemčija za Francoza vedno l^reveč oborožcna, umevno pa je tudi, da ne bo Nemcc In gledn] kri- žem rok, če se vsi njcgovi sosedje o- borožnjeio. Nj-egov nacioiuiHstičen čnt, da ie Nernec prvi1 za Bogom na sv-etu, ffa še bolj podr/i^n, da skuša sncti z vratu francosko zanjko. Novi zidarji boijših časov. Nemci irnnjo v osebi scdaniega zu- nanje^ja irsinistra drja. Strcsemanna svo:ega povojnega Bisinarck'i. Vidi pred s[ibo kotični cili, veliko Nemčijo, i\ previ'diio še molči in sknSa imjprej pot gladiti. Koncem deeembra lanske- | ga let-i je izueni.di! vsc velike države z novim prcdlogom, kako naj sc vst- vari svetovni mir. Združile naj bi se Anglija, Francija, Italija, Belj^ija in Nemčija v skupno zvezo in bi si med seboj zasigurale meje, zlasti rensko. Vzbodue neniškc ineje proti Poljski in ¦ Ceski, naj bi pa društvo narodov še j enkrat prončilo in mogoce tudi po- i pravilo. « Ne.nčija bi vstospila v Zvezo n iro- dov, sevcid'y. hoče, da bi znnjo nc ve- Ijal ölen 16. zveznih pravil, ki določa, da mora vsaka čianica drnštva naro- dov dopustiti sko-zi svoje ozemlje prc- hod čet, Ce t:apade kaka država eno izmed članic. Tako se lahko ves svet radosti k'ir nad trenii prcdilogi, kako l:o zavl'ida! blaženi inir na svetii. Prvi ie francoski, ki zagovarja zvezo med A'!Llijo, Francijo in Bol^iio, ki naj zasignra. svetovni mir. Neinčiii je tre- ba še tesneje napcti natfolxrMli. Polj- ska in Češka sta twd'i za to. ker se bo- je Nemčije. Drugi nem. predlog, strc- mi za teni, da se najprej osvobodi na vzhodu, se mogoče oknepi še z Av- strijo in poteni obračuna tndii na za- padu. Tretji prcdlog ie pa, naj ostnne v polni veljavi zenevski protokol. Za te^a se pogania prodvsem angleška delavska stranka. Prvi francoski im- rerinlistični prcdlog k padel koj spo- četka v vodo. Zakai, bomo i\'/brali iz sledcčega odstavka. Ostala ie še iz- hira med slcdnjima dvema. OJlocitev pa je ležala v rokah Anglije, tiste dr- žavc, ki lahko stop; takoj za vrat svoji.m evropski in dolžnikonn. Po zadi- njih račimili angl-tskejixi zakladn-ega lirada je dolžna Evropa Veliki Brita- in ogronino svoto 10.3Ü0 milijoiiov zlytih mark! Ta stevilka pa stniSi tu- di Francoze. Se lx>H jili je pa propla- :vl {.{las, da so Angleži z nemŠkhii i>rcd!offom zadovoljni. Kako naenkrat tak preobrat, ko so \rendar p'-ej tnko z;tgovarjali zenevski protokol? Gibalo angie^ke zunanje • politike. Vsi angleški zunajiji politiki zago- tavljajo, da j'm je zelo pri sreu sve- tovni mir. To jim lahko tndi vcrja- memo, saj je od tega odilsna vsa njih trgovina. Trgovina in dobiček pa ne po'/ru'ta rada znvezn'kov. zl#\sti ko «re za dlelitev. Z^to tiihi, a vztrajni odpor, ki ga '/.c dolga. stoletia goji Angioz proti svoiernu tekmecu on- stran k^nala. Francija je z^počela tčijno tekii'o z angltška industriio. Ko jc dobila Alzaciio in Lotarmgijo je sicer dobila velikiinske železnc rud- n'ke, ki so last franeaske diiizbo »Coiuite des ?>ory;esbil i nn svetovnem trgu ungleSki prcmoR j in kovinsk-e izdelke. Na t-i način se f«ng1e?ke kraninrske žolje krüejo z ideahuv m;sli:o r> svetovnem miru, ki nnj zopet prisije. da se okrepi a.nele- ška knpčija. Zato naj se zasedb-i Po- rnria o-pusti, sorcimc Nemčiia kot e- nakovredna v drnštvo narodov. S tern slednjim korakom hoče Austen Chamberlain, anglcški zunanii mini- ster, odvrni'i Nemee odi zveze z Ru- sijo in Azijo, ki bi izpodjedab koreui- rie.--angl^ske trgovine na vzhodu. Ta- ko so si Angleži vse lo:p'> uredili da bi speljali svetovno politiko v svoje vode. „VisoVa Sola" ob bregovih lemanskega jezera. Ko se je otvorilo zasedianie svetii drnštva narodov in so obravnali že o- nienjena stranskia vpraš''nia, so pre&ti na zenevski protokol. Francoski od- ppslanec Briand ga je z všo s'lo za- govarjal, krepko sta ubirala za njim strunc |X)ljski minister Skrzynski in dir. Beneš. Italijanski odiposlanec se- nator ScMoia si1 je r?a boli nagilwl na Chamlxjrlainovo stran. Na zadnji seji i>a je vstal dr. Bejieš m predlas>al ncke vrste izhod iz polažaja, ker ni- so hotcli ne Anulczi nc prijatelv /,e- nevskciia protokola otiniMiati. CeSki rimnnji ministor je dejal. nai se se- el a j kar nič ne prepira.io, aimr-k od- ložijo to vprašanie rui prihodnje za- «edsinje drustva narodov na jesen. Sloviti rrotokol ie bil s tern nekako pokop'jn. Nemčiji so ]>a odipisali gle- dt: spreiema v društvo narodov, da z veseljem nozdruvljnio njen sklep, a jo sprojmeio v svoj krog le, če sprej- tne Vse člene pravil drnStva narodov. To je pa seveda odvisno od Nenicev snmih. Konceni vseh konoev ie span- ski poslanik Oninones^šc povabil vse državnike na dbisk v Spanijo in aka- deiiKska prcihivanja so končala, ne da bi se položaj bistveno izpremcnil. . Le Antjleži so zopet s svojo hladno- krvno politiko dosejrli en nspeh: "Stran 2 ¦'»|->!«KA ^TPAZV Francosko - bclgrsko - poljsko - 6c- ški obroč okoli Nemčije so zrahljali, ker je to v sklndu z njih trgovsko po- Iitiko. Odločilo se bo torcj ;ia. jescn, kako nnj pride Evropa do zazeljcnega mi- ni ali po pupirnatili nrotokolih ali z razorožitvijo duha. Vojna škoda in vojaške rekvizicije. Da bi dobil od viatic toine in ob- vczne pismene izjave ulede Urjutev nrsproi: Avstriji in Ogrski, ie viozil poslcnee Besednjak no iinanawga ministra De Stefanijn dvc in ter pel a- ciji. Prva interpelacija se glasi: »INTERPELACIJA na f nwaiega ministra v Rimu, da hi zvedel dalekoscžnost in rravi namen kr. (YJloka od 11. januarja -1925. .<•/. 50, s kcterim se je nalozila vojnim o- skodovaiwem novih pokruiin dolž- nf>st, da prijavijo vso škodo. ki so jo povzroc.le rednc in izrednc rekvizi- cije avstro-ogrskih Cet in oblastev. Ker je v imenovanem odloku rečc- no, da stase Avsirija in Ogrska obve- zali pleat1 nastalo škodo, bi podpisa- ni rad vede. ali bodo nove prijave vpliva'e na višino vojne odskodnine, ki je že b.lu ali ki bo v bodoce dolocc- na m"d vojnimi oškodovanci in kra- \ Ijcvim erarjem. \ Če vpoštevumo namreč. kf'ko tol- macijo zasebivki, časniki in fimtnaie intendnnce imenovani odlok. dobinw vtis, da bodo mornti pos'im^zni vojni oškodovan:i vrniti drznvi denar, ki jim je hit že izplačan kot odškodni- na za rekvizicije, katerc so oblastva bila i r'.znala kot vojno škodo. oziro- ma da bodo morali vojni oškodovan- ci utrpeti znižanje vorne odškodnine v vseh slučajih, kjer škoda ni še bila likvidirana in izphwana. Podpisani prosi f.nančnega mini- stra naj (hi pojasnila in zagotovi voj- ne oškodovancc, da jim ne bo trdnt vrniti niccsar od iega, kar i.m je bilo ze izplaeano, tcr da ne bodo oblastva pri bodocih ugotovitveh kraisale voj- mm oskodovancem njiliovih prav.c. Finančni minister naj zagotovi vojne oskodovance, da se bodo krajivi obla- stva drzida pri ugotpvltvi vojne od- skodnine slej ko prej izk'jucno točnih •doiočil, Enotnega bescdila zakona o voini škodi z dne 27. marca 1919 St. 276. Strah, da bo treba že izplačani de- nar vraeati, oziroma da bo vojna od- skodnina nižana, bega+ljudstvo in ga zadrzuie od pri jaw mesto da hi ga vlada k pri Java m vzpodbujala. Podpisani vztraiu zato pri svoji za!:tevi, naj minister tudi v intervsu pravic, ki jib ima It ilia nasproti Av- s/rji in Ogrski, razčisti položaj. Podiisani prosi kancno m'.nistra, naj v razj'isnjenje odlok'i mla eim prej (rok za pri Hive zajmde 21. aprila t. I.) tndi pravilnik, k! naj služi kot prava in resnična uradna razlaga od- loka. Engelbert BesediijnK državni poslnnec. Zaželjen je pismeni odgovor. V Rnnu, 13. marca 1925. * * * Dnma intcrpchicija se glasi: I INTERPELAC1JA na Hnancnega winistra v Rimu, du hi zvedcl natancno in jasno, ko.j pomenijo ri'dne iv. izrednc rekvizicije, o katerih govori kr'ljevi odlok od 11. iannf1rija 1925. St. 50. 2eli pismeni odgovor Ensrelbcrt Besednjak držaivni poslanec. V Rimu, 13. marca 1925. DNEVNE VESTI Zadnji dnevi za vpis v „Goriško Mohorjevo družbo*. Opozarjamo svoje cenj. eitatelje, da totckajo zadnji dnevi za vpis v »Goriško Mohorjevo druzbo«. Kdor se še ni vp.sc.l, nai stori to ncmadoma pri domačem poverjeniku (duhovni- ku), ali naravnost pri druzbeni pisarni v Gor.ci — Riva Piazzutta 9. j Kelih drja. A. Gregorčiča. | Goriški Slovenci so i;oklonili svoje- ! mu ooetu in voditelju drju. Qregor- čiču oh njegovi zhti maši dne 11. ja- nuarja drago;en kelili z dragoeeno pa ten o. Ta kelih jc bi! res simbol vseh trudjv in žrtev, ki jili je imel veliki in preblagi rokoinik za nas. Pil je oe- ( lo svoje življenje iz kel ha žrtev in bridlkosti. Zato je bilo res primernOi da so mu ob zlati m;ši poklonili dri- gocen kelih. Upamo zatrdno. da pije njegova dusa sedaj v nebes:h iz keli- ka sladkosti in vese-lja, kakor si je z"služila s kelihom bridkasti na zem- Iji . . . Da bi se pa dragoceni kelih drja. GregOTČiča ohranM kot dragocen spo- min na velikega mož;», so dedici skle- nili, naj se izroči Slovenskemu siro- tlšču, kjsr naj rnolijo vsvki d:m zu njegovo dušo. Ginjeni ro toliki naklo- njenosti p. n. dedičev do naSega za- voda, izrekaimo prisrčr.o zalivailo in obljil/l:anio, t!ti lioceino drgoeeni bi- ser ves-tno Itrairti in se v molitvah stHwro^jali velikega pokojnika. Vodstvo Slovenskcga sirotiša. Smrtna kosa. U-mrl je na Reki ravnatelj t'^mosire mestnc Kiavnice in živinozdravnik France MuniJi, naš rojak iz Sv. Lu- cije. Pokojnik je po končanih stmdl'jah nastoril službo okrajnega živino- zdravnika pri glavarstvu v Voloskcin, zetern je postal inestni živinozdrav- nik na Reki, kjer je bila na podlugi nje- govih lüxrtov in izknšenj, ki si jili je pridobil s potovanjem po Neinciji in po Severni Ameriki sezidana nova, nioc'icrno urcjena klavnica. Naj v mi- ni jx)čiva in blag mu spoinin! Ob^inski tajnikt. Due 14. februarja, sc it vrš"l v Go- rici sest'dnek obcinsk'h t'^jnikov, ki so posečali pripravPalni tečaj za t \i- niški izjvt, oziroma, ki so v decern- bru položili izpit. Namen sest'mku je bil prcdvsem razgovor o nujnih stro- k.ovnih zad-evali. Sprei^li so se vazni sklcni zadcvHjoči tnjnikc, ki pridejo v p'jstev v smislu določb kr. odloka z dne 11. 1. 19?3 štev. 9. — Med< dru- gim se je pa tudi sklenilo: I, Prične se z zopctnim izdajanjem mesečne rcvije »Prihtclj ol:6in«. Iz- hajala bo pod' uredništvom g. dr. Per- na in s sodelovanjem vseh tovarišev, ki so dobre volje. II. Vsak dioigi četrtek v niesecu se bo vrš:la v Gori'ji konferenca tajni- kov, v svrho skupnega prončevnnja in prrktič^ega uveliavljenja sluzbe- nih ui ra^rednih zadev. Prvi t"k sestanek se je vršil v če- trtek dne 12. t. m. v ^rostorih »Na- rodne tiskarne«. V^bila so se rpzpo- slala samo po-znanim nr'shvom, a od- ziv je bil povsem povoljen. Tom po- tom pa vabirro na prihodnji sestanek, ki se bo vrsil due 9. rprila v nrostorih N°rodne tiskarne, vse tovariše in to- vpf'sicc. Na te.m zadnjem sestanku sc je sklenilo: I. Da se mesečni sestanki vršijo po gotovem prnvilniku, katercga sestavi tovariš V. SfLl;goj. II. Razna vpr?§anja, na katera ze- liio tovariši odgovor, se mrirajo do 25. vsakega meseca doposl°ti tovari- su Aloizija Stiia, t^jniku v Brnzz°no. 1U. Za pribo:lnji sestanek r>ai vsak tovariš princse scznam neuradnili del, ki ji.h navadno taiir'ki izvršujeio za stranke, da se do'loci enotno posto- panje. IV. Tovariši se pozivajo, da zasta- vijo vse sile, da občinski zastopi sprejmejo zahtevo sindak"ta za iz- redno draginjsko doklado, in c> rezul- tatih obvestijo sekcijskega tajnika tov. Biidana v Krmimi. Sc na- pro^a ostalo časoprsje za Lbgohoten ponatis. — V. S. Hrvatje brez svojega zastopstva. Odfoor za overovl:enje novih p;>- sluncev v Bel'gradn je zaključil v pondoljck svoje zascdanie. Najveeji politični -dogicidck je rjzve!ja'vljen;e vseh 61 Radičevih m-andiitov. Kald z::plc'traji bodo sedaj nastali šc ni povsem jasno; gotovo pa je, da se je s tern činom s-ix>ra%nm med Srbi, Iir- v ti in Slovemci zapef daleč, dalcč odiiiaknil. Novodobne poslansVe zbornice. Deinokr^tičnost, pravijo, si osvaja svtt. Ljuds-ka vodia je ociločujoč čmi- telj v državi. Pogbj-mo kako to razu- )f:(jjo n'zni oihhstniki. V It^Jiiji sddfc v poslanski zbornici 1c zaLSitopniki \"!;;clne stranke. Vei kot polovica l:iu.i- Mvra je od sooidlločevajija pri uprav- Ijanji! države izključcna. Oj)ozicijo igrajo v zborniei le komimisti in par ¦liier lcev. Oboiini so fašisti iz dna srea hvaležni, ker tehko razgbšajo v svet, da< ima t:uli opoziciia besedio. Bolj brihtni so v .lugoslaxifi. Tn se- dejo vladni poslanci lepo skupaj in skioie'o, naj se kur vničiio po- slanski mandati vnsdi Radičevih rristi'sev, da jimii ne bocto delali prerrhvic. Prvenstvo v reševanju ta- kih vpraišanj so pa brez divoima odne- sli Madžari. Ker jim je opozicija ušla iz zbornice, so vladni nrista.šj kar iz- niecl S'jbe določili par poslancev, ki sed "j -spilajo« op;jzicijo. Pa iinajo Mod/ari neokrnjen p rUi'iiicnt, kjer npoštevajo tudi »vludi nasprotne glasovc«. Pa reci kdb, 6e mores, da se danes terta Ijivdiska volja! i Prof s tafno diplomacijo! S tern geslom je n:1 stori la Mae Do- mklova dclavska stranka na Angle- kem vlado. Kot opozieionnhia stran- ka se že vedno liori za to. Prodi krat- kim je eden izmed deluvskih voditc- ljcv T revel yen stavil v zborniei pred- iog, da nt? sine zunanii minister p:xl- irs-'ti nikakHi listin s kako tnio drža- vo bre/. pristanka poslanske zbornice. Predlog ie S'cer prop'1 del, a laburisti so izjavili, da se bodo še naprej bo- rili za to. Po evangeliju revolucije. V juliju 1. 1923 je s-noipar Rega'zzi v d'ruzbi z drugimi črnosrajčniki nstre- lil socinl'sta Petra Ma.rani.ia v Moli- nelli. Šele ko se je ^vignilo v vsej de- želi velikL'nsko ogorčenje, se je mo- žak sam javil oMastvom. Price s:> pod prisego izpovedale. dti jc Re.?'izzi res nmoril Maranija. Pred nedavnim ča- som so pa sodniki morilca oprostili vsake krivde. Osebno glasilo faši- stovskega glavnega tajnika Forinac- cija ntemelinje ta pravdorek tvikole: >Porotniki so nrav naredili. da niso revolucijonarncga «Jina- vrgli v en koš z navadn'm zločinoin.« Najbrže se bodo tega pravila držali tudi v Matteotf jev-eni procesu? Uvod v nemške volitve. Zadnji teden so sklicnli nemškj ko- rnunisli velik volivni shod v mestu Halle. Nastopil je tudi konmnistični kandidat Zii «Mavnega1 predsednika. Thälmann. Za njiirn sta govorila od'- posJanca ang!eške jti frasneoske ko- munistične straiikc. Ker st:v v svojem go vor u napadda prejšnjo nemšiko vla- do in državo, je pulicija zborovilce razgriala. Ti pa se niso hoteli z lepa . umaikriti. Prislo je do buia med po- Ucijo in komunist'. Na zborovališču je o-bležalo 7 mrtvih in 80 ranjenih. Prijateljsko svidenje... Iz Ameriike po^iljcjo zopet v svet vest', da bo predscdlnik scvernoaane- riških združenili držav Coolidge za- pot sklical meddrzavno zborovanjc za razorožitcv. Menda se shaia'o po- litiki in državiiiki le na ¦pdj"toljske sestanke, ker doslej §e nisiro cudi, da bi taka zborovanja kje kaj pour-gala. Borba francoskih katoličanov. Nasprctstva nied1 katoliki in raidH- kalno-social'sticno fram^sonsko Hcr- rio'ovo vlado se vedno bolj poglab- Ijajo. Te dni bi se morala otvoriti v mestu Colmarjn v Alzaciji brezver» ska Sol-'. Kot protest proti temu sikle- pu je oibj') vil štrasburski škof proglas na venn'-kc. Pozivlia ii 11, nai ne pošlje- jo svojili otrok v solo. Naj se kot kri- žarji srednjega veka upre;o temu na- P'!du na verski cut in pr^vice ka.toli- ških 5?tanšcv. On blngoslavl'ra- njih prrtvično borbo, ki bo priiK-sLi «.lavo tudi Franciji. K"kor se vidi knha Her- rio-t precej vrelo kašo. „Rudeč" fn „rumen". Sovjctsiki mogotci se Sikušaio iia vsak način izncbiti bivšega rdečega vrliov- nega gen era la Trockij?, ki »boleho« nekje na Krimn. Zdhj ga posiljijo nied nimicuokozne Japonre za posla- nika. Trocki je pa odvrnij, da mu nič ne prija rostati »rumen«. Za prestol. Doslej so Nemci postavili že šest ^andic'jWov za Ebcrtove raslcu»iikc. KatoMški centrum kandidira dr. Mir- xa, nemški nacionrlci J"rres'\ demo- 'kratjc I:lba;ha, socialisti Br-unsi, korrruiisti Thälmanna in ncmiki fnši- sti von LctUwn. Do volitev se bodo pu še gotovo ka-ki novi kandidat je pojavili. Kje dobitp prav dobra in prisfna domača vina in tropinsko žganje? V Oorici, Via Mameli ?t. 8 (nrej Via Scuole) ima »Vinarska zveiza« svojo I'^stuo klet. V njei do^bite vedno po zmernih cenaih pristna c'omrca, vi- na ter tudi pravo tropinsko žganie iz dornberške »Vinarske z-'drugc«. Raz- pnsilja se vino po že!czTiic;, več strcn- kam v enein okraju tudi v autom, v bližini Gorice pa se dostavi na dom. »Vin^rska zveza« lepo narreduje, a se veiliko bolj bi, ako bi vs-kdo storil svojo dožnost ter podipiral svoje do- rnače zadruge. GOSPODARSTVO. Vojna odškodnina in vojne rekvizicije. (Iz tajni3tva Knutsko-delavske zveze. — Pi^e dr. B težnik.) Ko je bil n'zglasen v »Gazzetta Uf- ficiale« dogovor med Avstrijo, oziro- ma Ogrsko in ItaJijo, ki se tiče prij-nv vseh terjatev nasproti Avstriji, kte- re so obstoji'.le pred 3. mwcuibrom 1918. let a se je maiokdo zavcdal mo- rcb:tne revarnosti tc?a dogovora z-\ vojne oSkodlnivancc. Mnogi so videli v njem samo korist za vso deželo. Tod a grozna nevrrnost je post'1 la za vsakogar popoinoma jasna. ki je sa- n-ostoiro proučil okrožnico trž"šVe •finainčne intcndance od 14. januarja 1925. st. ?8-XI. p. G., ako se je pečal z vojno'-.idskodiiinskim vpni.s'injam. JVbse vojnih ciškodovrjucev so se pa razburile še le takrat, ko jim je postala znana vsobina te okrožnice. Poseb^o je vplivada na množice voj- nih oškodovancev grožnja finančne inte"dance, da bo teriala povračilo že izplačane vojne odskodnine. če ji ne prii-vijo svoj h terj-tcv vsled vojnih rekvizicii nMsproti AvstriM do 24. a- prila !9.?5. UsoderoLnu d-lekosežnost nnpač^e, preŠTokis in protizakonite ruzlage tega dogovora ;e nosto-la oči- vidna', ko je fin^nčiri intend0nca ]io~\ slala lcpo število pozivov voin'm o- škodovnccm, da mr)r\io novrniti v roku dr;eh mesecev že 'z^'acano voino odsifodni.no, češ da je dolžna plačati priz-'deto škodo Avistriji. To po«to Nevarnost postopa'nja in rzl^e si- i nančne 'rtendance smo t'-'koi ohčuti- li. Vedeli smo, da je niena razlaga^ v n*ijvcčjeqn ir'Siprotstvn z ¦merodhjni- nii vojnoodškodninskimi zakoni ka- kor tudi z vso sestletno pmkso vojno- odškodninskih ur-dov in finančne foi- tendancc siure pri reis.cvon.iu vajnood- sko-d'ii"skill pro sen j. KnrJu smo spo- zn-Ii, db post°vlh fmančpa in te"d-n- ca s svoio razlago toga niecldržavne- La dogovora vojnoodškocHinsko vPrašunje na «rtevo in da povzroča s t<'m na vo'ro^dskodirn keni polju ne- varno in hudo revolucijo. Podpis'ini je t'-vkoj pozvql poslanca i Besediijaka hrzo'aivno iz Rim a ter inn J'^vii, dn se bo moral t; koj znova po- vrniti v Rm z zalitevaimi, ki bodo po- Polnomvi ods4;r°niile vsyko nevrnost La vo;ne oškodovimce. »Go-rišika Stra- ^«Ta je prevzela po treznom In vsestr^skem premising hi polno od~ Sovornost nase ter jc lindstvu ir»sve- to-vpin, da ročaka vr'idn0 iz'.ave o- Srednje vlade v Rimu in koncn'h na- vodil trled.e rribv v vsch kočljivih Su»čfijih. Dniga-č© je da la samo nn-- sve.tc gledls prijav, ki se föe'o takili •sVod. ki üh je prevzcla Avstriia v do- ffovnru nasc in ki jih ni fnančna in- tend''Ti'%a priztuwal'1 nikdar in skoro ji'komiir v voinoot'skocbp'sk'h kon- ^^Matih in sentencah. Svetovr'Ji smo, ^1 'e treba pir-witi t"koi fina.nčni 1nte"da.TiC' vse skod'j, ki so üh pov- Zročile rekviz'.ciie, k"tere ie avstrij- sko — rivilno ali pa vojpsko1 oblastvo ^~ odrcd'lo. Na^a oblhiba. O^M'ibili smo, da bomo nupravlli vse kor"ke, dia z^vl'-'da v tem vrra- *anju popolna rsnost in di se v koli- ^0" 'c od uns odvisno in v .kolikor Srr'o mi za to odgovorni, o-dstrani v$aka nevarrtost za npše ffr>snod°r- Vyo. fsvniio oM:nbo smo tndi že izpol- m'li. yso te^0 vprrs^nin smo do dna P^oiirili in s^d našec:a pronč2vania je 'ntprnel^cU0. ki jo je vložil pos!a"ec ^r- Pesedniak ra f'^ancnega ministra d»e 13. mrrca 1925. K<\'\ zahtevamo? . F*Gt zalitev smo. stavili v interpe- laciü; I- it"lijan.ska vl'c>id;a ne sme z-^hteva- L' Povrac'la niti viiiTjn od že iz^h- Jpn:h vojncodškodninskih konkordia- tov; 2. 't^li^nska vl-'d-t mora i7pl.°čati öo vin^rja vse konkordate, ki jih je že polom svojih vojnoodškodninskih uradov skJcnila z vojnimi oškodo- vanci; 3. ravno tako mora it. vlad!a izpla- čati vojniin oškodovancem celotne zneske, ki so jim jih nriznale senten- ce vojiioodSkodninskih ko-misii; 4. iMijpiiskai via da irpra d^ti voj- nim oškodovancem papal no iasno in obvezno zagotovilo, da bodo njeni vojiioodsko'Jninski ur-di resevali voj- ncodskodninskc prosn'e tudi za* na- prej ravno tako, kakoT so jih reseva- li do danes; in sicer bodb nionli voj- naod-§kod!ninski uradi npombliati voj- noodškodiiinske zpkone ravno v ti- stem-ohsegu, kot so jih do cV'ics np.-> rpHjali, ker so v eclem svoicm obse- gii še zmiraj v popolni veljavi; 5. hiancno niinistcrstvo nai uradno in točno izjavi, H'aj nnj razumenio pod rekvizicij^mi oziroma voinimi dajat- vami, prisilnim vo.inim do'oin in voiri- ško staiiarino? Jasnim zahteva^n naj siedi jasni I odqfovor. 1 Naše zahtevc so popolmoma. jasne. ! Niso" utcmeljce samo iz gospodi'T- I ske^a in človcSkcga stylišča,-temveč I ravno ti'ko globoko taidi iz nsijstro- ! ž':ega pravnega. stnlis:ča. Ali ne bi bit izpodrit vs-ik pravni temelj, če bi it-'l. vbda zahtev^la povračilo dicinria, ki ga je izplcčala na racnn komkardatov, ki jih je po svoj'ili irndih sa;ma odo- ] brila in sklenila!? S konkordati in sentoncami je italij-Miska vluda ustva- rila. točno in nepreklicno pravno sta- nje med sciboj in vujniiri oäkodovan- cem!? Konkordati in sentence so u- stanovile zosebno-pravno pravico za vojncga oškodovtuica in vhtl'a ne more in ne sme teh pravnili činov niti v ociloti, niti delomia preklicati, oziroma nničiti!? Ce bi vl-nj^ to stori- la bi se postavila na boliscvi^ko in koimmiistično n^čelo, ki re sp')Stuie za.konito prk'iobljcnih z-'sebtrh pravic svoi'h cirzavli'inov! Ravno t,-?l'o je tu- di pravno utemeljci'a naša čctrta in pet-i z^hteva. Če bo vh'da jasno in ugodno odgo- vorila na n-'se znhteve, potein je za vojuega oškodovanca adstrani°n-i vs^ika, nejpsnost in nevaniast. H'tcr in točen odgovor vlade na ie nuino potreben, ksr se 24. pprila vodno bolj blivi. Snmo od vbde ie odivisno, da rdst^ani čimprei vsnk dvom. vsako lieipsnost in nevprnost. Niena sveta dolžnost bi bila, da bi s^ma že d°vno prei poclnla uradne izi-wc, ^e f'a bi jo rni pozi'vliali. (Ko.nc;: prihodnjič.) Ljubljanska kredifna brrVa v Lfubijani. One 11. t. m. se je vršila bilančna iseja upravnega svetu Liubljansks kred'tue bankc v l.jvbljatii. na kateri je b;la odobrena po ravn.a»teljstvu prcdložena bilaucn zavoda za 1. 1924. — Rilanca izkazuje v vseh p-Mioga-h posiovanja napram tvii za leto 1923 zv>aten nrpredek kljub lmdi denarni krizi, v kateri se je nailnjalo tud'i te- kom minulega leta celokurno gospo- darstvo v Jugoslavs. Zl»sti so zn-it- no na.msic vloge na kniižice in veza- ne vloge na tokoč;h računih. ki zna- šajo preko 153 milijonov dinarjev na- prarn 100 milijonom dinarjev v letu 19?3. Skii'pni praniet bankc v ininulem letu je prescgel znesek 29 mih'prd D, blagajn'ski rromet pa znesek 12 mi- lija.rd D. Izkazani čisti dol^'cek z'i poßJovtio leto 1924 z-nas'i Din 8%fi90 369.14 nppr'nn Di" 8 mil'jonov 210.756.14 v letu 1923. Sklenilo se je, predlpgati otčremu zb'>ru, ki. se bo vr.ši'1 4. aprila ob 15. popoldne v pala- či Ljubljanske kreditne bn^ke v Ljviib- liani, kol h\v izpl-čilo 12% d;viden- de v znesku Din 18 na d'clnico. Kaj je novega na dežeii? Iz Šempetra. Vsled preobilice gradiva nekoliko 2alrni) naše že 19 let staro »Pevsko in izobrnževalno driLŠtvo Prešcren«. Trdi, da v njem vlad'a spanje in da je »i:o boljšcm hre- pcneča niladiiiva« vidcla v njom »me- glo«, iz ka'tere se je hotela resili. V društvu »Prešeren« je vladnlo vedno resno in izo!:raževalno dclo. O tern laliko prič^jo stari čliani, ki so bi- li j)od vodstvo-m g. -pevovod'e Matije Lavrcnčiča, ki»tcrega jc drustvo ime- ! rovalo za častne.^a china. Ob povojni obnovitvi dmštva so pa stari člani prepiistili mladim noj ga vodijo. Res, prva Ieta« je b'lo nckaj živlienja, todti v letu 1924. bi bili voditel.ii, katere »Novice« hv-lijo, kma!»u »Prešerna* poko])ali. Ce pri zadmjem otic, zboru ne bi bilo nase stare ¦korenine »Nu- tot'1«, bi po zashigi tisfh samo/lival- | riežev »Prešerna« pokarali, k-ir bi pa j bilo nam vsem v s'kodo, kcr »Prcše- rert« je n-iš star, dragoccn zaklad! Re- ssiici na liubo naj povenio, da je na- stoln rf'zdvojenost samo radi tcga. ker NC m)'5e dnistvo ni lioteto vcUiniti pri »Zvezi prosvetnih društev«. Že prcd dvc^ma letoma naim ie nudil:i »Prosvetna zvezi»« dlragocen 4 d-nevni iz. Lcčaj pod vodstvoin g. dr. Mirkota Hruni?;ta. Naša dolŽTiost bi bila prav- zaprvv, da se zato priključimo »Pro- svetni zvezi«. Ker pa nismo lioteli de- !'ti raz-prtij, smo to oi'ustili in osta-li samostojni. Sed^ij pa pride »Mladina« in vrže med n -s kamen prenira. Ne re- čenio drugega kol samo: Lcpo je se- ;ati na oratiem polju, k. Orapulin! Cela okolica je poznala in ix>zna dn1štvo >'Preseren« kot dehvno in izobrazbo nudeče 'dlrustvo. Spormiijo naij se Žem^eterci, kaj so ari drustvii pridiobi'li. Spomnijo nnj se izleta v Sv. Lucijo! Kak zbor jebil takrat! Tudi v ccjrkvi so vodno rcili oevci in pevke druištva »Prešeren«. Sedanii S'uno- hvalneži pa hočejo' tndi to uničiti. Iš- čejo pro-store in gledujo, če cerkveni zbor kaj priredi, da ne sre v gostilno, ka/tera H d'š"la po namišliuiiili ria- sTO-tpikih. Odboniik dtuštva »Ml^d'i- nc« je z-ihtcvail, naj jim ne otcžujcino ddovHija, kar se seveda ni nikdar zgodia in i/jnvil, da stoji v njih sej- nem z-jpisniku, da ne sme nobeden z*iil>ran;cvnti ddovanja in reči žal be- -*edc o »Prcšernu«. »Mla-dinpši«! In- tro ste preloniili bcs&db! Ali morda mislite, da vas ne pogruntnimo, kam t'co molJte, čc nas napai'iete z raka- vic-'-m"? Staui člnni, zagrabite zopet za uzde in drz:te trdno »Presürn-»«! Od^L'i'lnikom »Prcšerna« in sod nn jim voditeliem »Mladine« pa kl'remo: vBodi:te bvaibžtu", da vam je »Preše- revl 3500 glav. Priliodnji tržni dan sc bo vršil dne 23. marca t. 1. Dornberg. Murijina družba v Dornbergu priredi na prazuik ozna.njcn.ia D. M., due 25. marca popoldne na dornber- škem odru S. Sardenkovo »Mater Doiorosa«. S to religijozno preds-tavo hoče Marijina drtižba -počastiti s^o- min oibletnicc svoie^a olistaiika in nu- d'ti o-bčinstvu duševni užitek ter vz- huditi svetosti in resnosti postnega časa primerno razpoloženje. Dobravlje. (Pomotoma v zaporu). V naši ob- čini se je zopct pripetil slučaj,«k:i dio- kazujc, kako čudno vršijo svojo služ- bo nekateri javni organi, kcr hodijo pozvedovat po za'kotnih lxznicah na- mes to; da bi vrrisev-'li za innenje po- šten.e in znaeajne obcinaije. Naj po- vcm ta silučaj. Kornenska sodnija jv ukaxala kr. oroznik'om v AidovSčini. naj aretira;o nekega Br:zca;ka iz Sv. Križa štev. 3. Orožniki so i>r!šili fr\ od- «nali v njdoviske za-porc I'ireščy.ka iz Dob ravel j St. 111. Tu so se i>'r cu'dili, kako dai so ga prignali uklen^iegii v Ajdovščino, ko vender ni nič zagre- §i:l. Nato je posfrl g. Breščak svojo žcno na sodnijo v Komen z listin-wii, iz katCTih so pospadje razfonli svojo zmoto in brzojavili v Aid^vscino, naj Bre?caka izpuste. 7daj se pa orozni- ški ma reš:11 izgovarLa1, da tu on da I ukaz za arctacijo. To vse je torej povzročrlo sumničonj© in čmjenje ue- k^terih zinkat^ežcv, knr se i'o v Po- bravljah že vcčkrat zgocW'lo. Pozivlja- lTio pa tudi oblastvn, da. tnkim poja- voni nnrede konec, če hočejo. da ix>- mo javne organe spoštovatli. Idrija. Po mestu Sirijo nekiateri l.iudx laži in obrekovanja, da sc niek^teri ölani »Mladen'skc Mnrijine družbe« ob pri- liki fantovskiwesra tp!h>ra na Sveti gori niso dostojno vedlli. Kdor si upa-, naj mi pride z cto'kr»zi do 24. murca. Cc zvemi, da je po 24. rnaircu še kdc^ širi! laž in obrekov^nje, tra bom po- zval prcd kr. sodišče. Janko laiziir, I. r. Spod Idrija. Skupina »Kinetsko-delavske zveze*- v Spod. klriji irna na pniznik Mariji- nega oznanjenja dne 25. marea 1925. po 10. sv. maSi v zadtniznih prostorilt pri g. Vol. Jcrebu h. i>t. 14. svoj redni letni obeni zhor s sledečim dnevnvm redorn: I. Citanje. z;1pisnika zadnjega obč. zbora, 2. poročilo odbora. 3. vo- litcv no-vcgai odbojra, 4. slučnjnosti. Člani! Kmetje^ddavci! pridite na občni zbor rolnoštevflno! Pripel'ite s s€'boj še dnige! Da:nd'anes ie toliko perečih vprašanj, da jili bomo v stami reževati Ie z združeno močio. Naša moč pa je v »Kmetsko-delavski zve- zi«. Odbor. Na PoHcah pri Cerknem je umrl m. m. Jernej Kaclu, ix> doma- če Krret, čez 77 let star. Čihil ie prid- no »Stražo« do zadnjega. Ker je bil svoj čas čctovodia med uiporom v Bosni, je popisoval rad taircošnje raz- tnere ter jih priinerjnil s sedanjimi. zaikaj Turki so pustvli Slovane pri mi- ni, srimo d'a say jim odrajtali duvke (deisetino) m vojake. N. p. v m.! Vabilo k redncmu občnemu zboru »KR- ŠCANSKEGA OOSPODARSKEOA DRUŠTVA V IDRIJ1, r. z. z o. z., ki se bo vršil^dne 29. marca ob 13h v društvenih prostorih hiše štev. 66. ODBOR. Pozor! Nasa zavarovalnica ,L'UNION' se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini St. 2 I nadstropje. St ran 4. -«¦šfikMSKA STJM .'•:*« Iz Ljubinja pri Tolmtau. Kjtr že ni bilo dolgx> nofoenc vesti ri mušc va&i, hočerno pa zdfaj nekoliko sezirmitj ja.vnost z nrzniera.im v tu- kajšnji mlekarski zadnigi. To z-i'dni- tfo vodi in upravlja mož, ki ie mend a pozabil, da ga je rodila sloven ska mati. Ta dika miše vasi je znani Ko- vačič ali po domače Krunc. Ta je zbral okrojj sebe še par takili znača- jev kot jo «11 sum in ti mon>.io ples-ti, kakor *hn Krutic piska. Na obČnem z.-boru mkkarske zadruge 1. 1923 so zadirugnirji izvolili tudi blagajnika. Krunc je pa toliko časa rovaril proti nfcmu, češ d'a ni zaneisljiv, dokler ni dm>bil blajjMjnc v svoje roke. Krunee- \a zanes-ijivošt, se je ra krnalu poka- /,aila, k*> k prodal večjo knličitio sira nekenut svoj-emu prijatciiu z iuga in io je ta prijatelj popihal in odnesel čez 2000 lit, kcr ni imel blaga s čim phičati. G. Kovčičič pa hoče, da bi to svoto prcvzeli člani nasc! Ne poinisli pa, kFiko Krvavo sc rnor:\io l.indje po- titi, da zvlečejo seno s hrrlnw in nre- p.x'e /ivino, anipuk hjikomiselno tfre hi bktorekoč zapravlja ljndskc žulie. Todau ko jc žakclj zviirui. se razve- že! Tega imj se zavedajo vs! nifcgovi nomagači U\ t;sti, ki se mn nuste vo- n'"e zemljiškegn davika na Gruhovo. V prvi vrsti s-č moramo zgnaižati nad ino^mti^ ki s takim nc::n.)snim ddom obrenien.inje- io eiiejca urndniku. Naprtili so niu za izterjatev davkor dcsp-torico nmlih va- si, kar naj opravi v teku eiiiega dneva. PriiSfti so di-tvkopbčevatci iz ene do iroli ur oddu.ljen.!|i vnsi. Zi*dnji č^s dbtičuejjii iiradiiika z>a> odhod na vlak )xi vstO'pi olx'inski tajnik z iiek^teri- nii l'ol.i n'-d-dnimi sirunkaini ter vnra- ki poAlujočesa uradnika a!i ie šc kaj ¦^¦u*a za sprejoühuije phičila od strank ier zahteva, da sprejine od dotičnih strank pir'ciinc iialogc. Uradni- kov prijuzni ofd^ovor je bil: vsi ti ¦nikaj čakajo, nc le ti velmožje. Po (a.inikovcin zopetncm posredovanju /a ix)da:ljšanjc čnsn- za d^vkoplače- vaice mu je uradnik ugotovil, da nni je neinogoce, kv.r mora izročiti dlcnar v Tolminu. Vsa ta zanimiVa debata-, ki je šc poinnnkliiva se je vrsila v iiilijanskein jcziku, da nač nHiče nc bode umel ko^a in na ko^a^ pade kriv- cb! V tem oziru vidiino v sosednih občinah, da je mnogo boljše irrejcna fa. zadeva. Zato pozivljamo goitove može, da se zai stvčir zuvzemate, da pridejo -prihodnjič inliko vse stranke na vrsto in dia se prihrani davkopla- ö.c\ra-lcom doilga not v Tolniin, ki je /dHrÄena s stroški in zamudarroi. Več davkoplacevalcev. Medvedjebrdo. Precej časa je že minilo, kar ni bi- lo tflaisu iz uaše vasice. Da pa ne bodo Ijudje niLslili, da so Medveici pomrli, hočeiTi nokoliko opisati življenjc v na- Sern kraju. Imeli smo lepe dncve okro^ boži- ča in tndi pozneje. Sedaj pa, ko se bliža fXMTil'icI je zapadel sneff. Prišia ]e bila tnidr huidia bnrja, ki je tr^aln strelic raz liiš. 1...indie so si hitro po- pravili škodo, ki jo je napravil vihar, ie za ubou<> solo se ni nil^c zincnil. ' Tokllo je v solbo i>rveKa razrcda in Če bi jo po doilgili prošn.inli ne pokrili, bi bin" jriinorani otroci in učitclj st1- deti 7. od'prtirni dežniki v klopeli. Se- daj, hvala Bo:4u, se je znašd nckjc 6Iovek, ki jo je pokril. Je pa še dniga važncjša stvair, o katari liočem govo- riti. Kot pDVsod je tudi na Mudved- iennib'-Hlin ix>brala vojna zvonove. O- stal je še myli zvon, ki ie skozi dulgib oseni*let klical ljudi zjutraj na delo, naznanjall Avc Miirijo opoklne in zve- čer (er spremljnl nnirle na zadnji poti k počitku. Sedaj pa se je začelo pridno delo- vati, da1 sc naroče novi zvonovi. Pre- lekü mescc sta sklicala cerkvena klfučarja v.. Anton Cignlc in g. Jane« !5renčič zhorovanje radi novih zvo- nov. Prislo ie bilo veliko ljudi. coprav je bila pot sla*ba in je bil zapadel snejr- Nabraili so bili že tykrat precci, de- narja. Vidi se kako zele in hrt]Xine Ijiiidijc po novi'h zvonovih, kniti vsik žrtviije, koilikor mu je v inoči. Kdor ni •mogel dati denarja, je pa obljubil les. Vsa cast in hvtsla pa gre g. Jožefu Leskovcu, po'.vcstniku na Medvcdjein- brdu, ki je dal z:i zvonove 2000 lir in je še obljubil v slučaju, da bi pri- nianjkovaJo denarja, in njej^ov.i dobri lTiatcri g. Frančiški Leskovcc, ki je daila 1000 lir in bo se dola 15(H) lir. Ljuidiie, vzeinite za vzgl'jd a. Loskov- ca in njegovo dobro mater ter prispe- vajte vs k po svoji moči. Lepo se za- hvaljujemo tndS g. župn;ku iz Zavra- ca, ki N'odi vso stvar in obenia ccr- kvenima ključarjema, ki tudi pridno delujeta. Upaano, da se bodo čez 2 meseca glasili nov\ zvonovi iz Med- vedjügabrda v veliko veseljc Medvej- cev. Medvejc. »Splošno slov. žen. društvo v Gorki« vabi vse svojc odbornice, da se v srcdo due 18. t. m. nb .^h pop. srotovo in tcčiio udeleže iz- vcnrcdne odl orove seje, zadnje pred obč- u;tn zborom, ki se bode vršil dne 29. t. in. Na vsporedu je izi?rebanje onih. pet odbor- nic, katerc iniajo fflasorn dniStvcnih pravil s picdscdnico vred odstopiti. Listnica uredništva. /.. V. Miren: Kir pesmi v listn ne piiolv čujemo smo io oddali »NaScmu čolniču«. A. R., Idersko: Freveč osebnn; oglasite se s č:m druffim. A. L., Sedlo: Dohili že od dru^od. Hvala knu! Ojflasite se še kaj. /¦'. //. Merlcbach: Preostro. Foročajte nani <\ raziiitruli, v katerih živite. Pozdravljerii! A. K; Trnovo: PreveČ ostro in ostbno. Podpiranie piiančevanja pa obsojamo z Va- iTii vred. /*'. V., Dol-Olllca: Obsojatno odločno gr- de vaske navade, kakor od Vas op:sana. ker navajajo samo k zapravljanjti toda v list take vaSke neumnosti ne spadajo. Ojflasite se ie kaj! Popravek. V zadnji »Straži« scm priobcil članck o terjatvah nasproti vstriji, ki se za6enja: »V Rimu mi je došlo pismo Kmetsko-del. zve— ze, v katerem se me poziva, naj ...« Olasiti hi se moralo seveda: »v katerem me poziva, naj ...« (irdi slovnični popreSek je neljiiba tiskov- na pomota. Posl. Bes?ditfah. Hmcfko dslavsha gospodnrshn zadruga v Dobragljah reg. z. z iieomiejeno zatezo vabi na 22. redin letni obeni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. aprila 1925. ob 9 uri zjutraj v zadružnem prostorn. Dticvtü red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in ddbbrenje računskcga zaključka za leto 1924. 3. Volitev nnčelstva in nadzorstva. 4. Slucajnosti. Če ob navedeni iiri ue bo dovolj u- deležencev za sklepčnost občnega zbora, se bo isti vrsil uro pozneje ob vsaki udeležbi (§ 33. zndmžnih pra- viO. Načelstvo. Posojünica -Skrilje reg. z, z omejeno z. v;. Drag. Stnrec-u iz Bi'rkovdj za točno in pr-•- vilno izplačaro oškot.^iino za škodo povzročeno \:o požaru na1 mo;em po- slopju in premičnina.h. — Priporočam vsakonnir iinenovani zavod! Koritnik Franc, Št. Vid pri Vlpavi. ?t. Vid pri Vipavi, dne 2. Marca 1925. »MLEKARSKA ZADRUGA* v DREŽNICI ima na produi posmmrlni stroj, ki posname v / uri 3 hl mleku. Stroj jc še nov, rabfjen te mesec dni: cena po dogovont. Natančrtcjšu pojusnUa isto tam. ODBOR. Na prodaj v Jugoslaviji V CEL.TU: nova zgradba s krasni- mi trgov=k:!rr'i lokali na najbolj živah- n.i vesti tor prostimi stanovanji. V Cr!LJU: na novo zdano tovarni- ško posilop'e. V MARIBORU: dvona-dstroima hi- s-s na naipron:etncjšc7n -kraju s trgov- skimi lokaii. % Rcsni interesenti naj se bhgovo^liio obrniti na P'S^rno Or. Kirnovec, od- \retn:k v Mariboru, kateri daje na- taučna pojasnila. KRÄSNO OF^REMUENO SORO (!am v na:eni bolišeinui gospo^lu r»li i'.ospodicni v tepeinu kr^.ju. Zglasite sc: >'ia St. Antonio št. 7-a. Ljudevit Štrosar. NA PRODA.T JE mala inSlca za svoto c.a 25.000 L v bližini Corso Vitt. Em. 111. v Gorict. Informacije daje uprava lista. KUPIM BARAKE. ki slnžiio za -Stunova.nja. Placam visoke cene. liravin Luigi Podgoni-(Gorica). Valuta. Dne 17. marca ii dobil 100 franc, frankov !26- do 12ti.50 Lir za IU) neig. frankov 123.- do 125.— Lir za 100 švic. frankov 472 - do 475.- Lir za IU(J ceš.-slov. krön 72 60 do 73.— Lir za 11X) dinarjev 39.50 do 39 gu ix>d Mangartom. - Hrana in stanovauje v hiši. Fotograf JOSIP NARDIN se je preselil iz nl. Via Carduccl ;!& Koreti, tiuspi'Oii Attemsove pala^v;. M0 zo s^barstto a Oorici. Via Carducci - - Telefon 240 Prva goriška zaloga stavbnega in sorodnega materijala. Zastopstv o domačih in inozemskih tvrdk. Cenitjit, apno, vsakovrstna opeka, ce- mentni kvacirati za podove, enaki iz ce- ramike, marmorja in beneškega kamna, marmornate ploščice, litosil, parket, ?a- luzije na ovoj tvrdke KOMAREK iz Mo- näkovega. -----------T" ^z Cevi iz litega in kovanega železa, so- lidnt" potrebščine za vsakoršno indu- strijo in pečarje, ploščice za oblogo sten domače in inozemske. predmeti za hi- gijeuične naprave v ceramiki in v por- celanjenem • železju, kalvamirana le- penka KOMERÜFING, lesni cement, as- falt, nepremočljivi predmeti, žičnc nireže. La st na izde'ava vsakovrstnih u- metnih marmorjev, belih \n p?sa- nih, kocke za niozaike, mlinski kamni zz^z: domači in inozemski. rim CENE BREZ KONKURENCE Teod. Hi*ibar (nasi.) « Goric® CORSO VERDI 32 - - (hiša Dentr. Posoj.) VcIl'iB zslcga č^kega plarna iz znane tuuarne ReyetichsFt I Hsymann, vsaho- vrstno blntjß za porotente Hakor tudi -tlMü izbii'a mošfteoo in liwtiw suhns. Blago solidno! Cene zimerne! si II DD W DDDD ozdravljetsa "Wk 7. najnove^šim pasoin BROCCK Mirodilnica ie diSavnica E.Grapulin-Qorica nasvr. ijudskemn Vila, Gorso'Terdi 27. MESTHfl HR9HILNIG9 L3UBL3fiNSKIl (Gradska štedionica) v LJUBLJAN1 Stanje vložtriiega denarja prcko 125 miii;:n n\ dirarjiv ali LC0 mili.itr.ov kron Sprejema vlofje na hrar-ilnc knjižice in tckoči račun pioti najugc.drejšcmu obrcstovanju. Zlasti plačuj^ /.'i \iuge po dogovori v tekuOtm ratumi iiaj\iSje mogoče obrcsti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkou drugod, ker jamči za nje poleg lastncga hranuničnega prcmoženja še nicsto Ljubljana. z vscm premoženjem in davčr.(j močjo. Ravuo radi tt^a nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladolctnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je popolnoma vörna.