PoiMna platana » sotaaM	IZiiafa vsak Četrtek.	PoMineaia aiamaa Bane 1 MB
St 17.  V Ljubila nt. dne 24. aprila 1924.	Leto It
JŽADIKA L SHl
GLASNIK
OQCjAN NARODNE QADIISA L NE J TRANIŠ E.
Uredništvo ih oprava v Ljubljani, Woifova ul. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7^_^
Vrste Narodne radikalne stranke v Slovenili se zgoššujejo In krepilo.
Narodna napredna stranka stopila w wsle Kar. radikalne stranke.
duh živiB
Z velikim veseljem priobStfJema pa Čelu današnjega lista sledeči proglas:
Proglas našaistva rodin®-naprede
Somišljeniki!
Stoletja je tlačilo Slovenca tuje gospodstvo, ki mu je bil usužnjen telesno in duševno. Zavedajoč sc polagoma svoje samobitnosti je bil jel rahlati svoje spone. Hotelo se mu je lastnega življenja, hotelo se mu'je mesta na solncu, enakovrednega z drugimi narodi.
Prosvetno in gospodarsko delo sta pripravljala njegovo osamosvojitev, sta utirala pot, ki naj bi po njej mal plemenski rod dospel do svojega političnega cilja, ko postane narod z vsemi pogoji take politične edinice.
Pot je bila trnjeva in delo trudapolno. V neprestani borbi s sovražnimi sosedi, ki jim je pohlep po naši nebeški, po svoji legi zavidanja vredni zemlji narekoval uničevanje našega ljudstva; v vedni kljubovalnosti proti vsiljenim mu gospodarjem smo se razvijali, napredovali in rastli.
Narodno-napredna stranka Ima na tem delu in na te borbi neoporečni svoj delež, ki ga ji mora priznati vsaka nepristranska politična zgodovina našega naroda.
Večna pravica je prišla na pol pota naproti našemu hotenju. Iz gigantske borbe, ki so bili na njej udeleženi vsi kontinenti naše zemlje, je predvidna usoda tudi malemu slovenskemu ,rodu naklonila najdragocenejše, kar gre narodu, ki se mu hoče živeti: svobodo. Res, da ne še vsemu! Vendar blagrujemo srečni zgodovinski trenotek, ki je nas Slovence v eno politično celoto združil z brati Hrvati in Srbi. Bili smo nekdaj ena rodbina. Tisočletna, tujih vplivov polna po-Vestnica nas je bila ločila.
Danes tvorimo svobodno in samostojno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, tudi v Mednarodnem svetu splošno nazvano Jugoslavijo, pod vladarstvom prejasne kraljeve rodbine Karadjordjevičev.
Na široko se nam je odprlo obzorje v smeri naše prosvete, našega gospodarstva in neštetih socijalnih vprašanj kakor tudi v srneri našega političnega dojma. Nove razmere nas silijo k novi orijentaciji, v novo mišljenje in v novo udejstvovanje. To povelje prihaja slehernemu poedincu in celoti, pa tudi dosedanjim političnim strankam, z njihovimi dosedanjimi programi in političnimi cilji. Prilagoditi se morajo novemu okviru, ako nočejo, da se jim pripeti, da padejo iz njega
Novi politični vidiki so morali prevzeti vodstvo tudi naše Narodno-napredne stranke,
A če vprašamo, kakšni so ti vidiki, zlasti napram današnjemu političnemu položaju, tedaj ne dobimo primernejšega odgovora, kakor če navajamo oni del političnega testamenta našega pokojnega voditelja dr. Ivana Tavčarja, ki se glasi: »Ml smo za absolutno narodno in državno edlnstvo pod žezlom dl- j nastije Karadjordjevičev. Za Slovence je to edini spas. To je naš program in vogelni kamen naše politike.«
V vpoštevanju teh političnih vidikov je naša oživljena stranka na zboru zaupnikov meseca februarja 1923 sprejela kot temeljne točke svojemu programu:
»Narodno-napredna stranka hoče narodov napredek v vseh njegovih plasteh in v vseh panogah na gospodarskem, kulturnem In socijalnom polju. V teh smereh hoče pospeševati razvoj slovenskega naroda kot kulturne edinice, v teh smereh osredotočiti svoje delovanje v korist narodu Jugoslo venskemu kot politični edinici.«
»Brezpogojno priznavamo eno in nerazdeljivo kraljevino jugoslovansko, osnovano na pravičnost), bratski enakosti in svobodi.«
»Stojimo za obrambo države proti vsakemu pokretu, ki neposredno ali posredno ogroža državno jedinstvo, kakor smo tudi proti vsakemu rušenju narodne sloge, s katerim se to jedinstvo slabi. Samo v neločljivem državnem jedinstvu je zasigurana bodočnost tako Slovencev kakor Hrvatov in Srbov.«
»Enotna državna in nacijonahia zavest bodita temelj naši državi.«
Ta program je danes aktuelen bolj ko kedaj in bo kot tak še ostal za dogleden čas. Toda vedno bolj se zavedamo, da tega svojega programa, če ga hočemo uresničiti, re moremo uspešno vršiti kot v ozke meje potisnjene provincijalna stranka, marveč le y najožji zvezi in z združitvijo z velikimi strankami, ki v drugih delih naše države zasledujejo iste cilje ter na način in s sredstvi, kakor je to zapisano v programu Narodno-napređne stranke.
Ko pa se oziramo po taki veliki stranki, vidimo, da nam je po ideji in po programu najsorodnejša Narodna radikalna stranka. Narodno radikalno stranko pa odlikuje pred drugimi strankami tudi prednost, da nam po vsej svoji preteklosti, po svoji doslednosti in po svojem dosedanjem delovanju daje najgo-tovejšega jamstva, da se uresniči njena in tudi naša politična ideja, njen in tudi naš politični program.
Stranka sijajnih tradicij je globoko ukoreninjena v narodu. Prežeta demokratskega duha je bila znala pritegniti vse narodove sloje in stanove k velikemu delu osvobojenja. Veličino njene misli ih njeno širokogrudnost spoznamo na dejstvu, da je ob novih razme-lah takoj bila pregledala svoj program ter je, prej izrazita srbska stranka, z novo idejo objela i Hrvate i Slovence. Od nas je torej odvisno in v naši volji je. da je N RS toliko hrvatska in slovenska stranka, kolikor je bila prej samosrbska stranka.
NRS je po prevratu vse svoje preizkušene državniške zmožnosti dala na razpolago narodu in državi. Imajoč pred očmi celoto, to je državo in njene koristi, je smotreno uravnala svojo politiko po tem. Valutno vprašanje in naše narodno gospodarstvo je radikalna vlada po tolikih nesrečnih eksperimentih prejšnjih vlad spravila v pravi tir. Ona je prva, da ne omenjamo drugih podrobnosti, vzela v resen pretres vprašanje javnih nameščencev. Reden državni proračun in njega
ravnovesje je njeno delo. Uprava se izboljšuje, prejšnje obupne prometne razmere se popravljajo od dne do dne, ureja se naše razmerje do inozemstva, kjer raste ugled naše države — skratka, smo na pravilnem in rednem potu konsolidacije.
Uvažuje vse te okolnosti je zbor zaupnikov Narodno-napredne stranke 23. aprila 1924 sklenil soglasno, da se naša stranka združi z Narodno radikalno stranko!
Narodno-napredna stranka prinaša v to združbo svojo nacijonaiuo zavest, svojo uda-nost državi in kralju, svojo čisto in neomade-ževano preteklost, svoje poštenje, svojo tra-dieijonalno voljo, da s svojim nasvetom, z mišljenjem in z delom koristi narodu in njegovi državi, Narodno-napredna stranka prilaga svoj delež h koncentraciji vseh nacijo-nalnih sil na programu Narodne radikalne stranke.
Načelstvo Narodno-napredne stranke.
*
Ob priliki velikonočnih praznikov si je pridobila naša stranka nove odlične prijatelje in pristaše v Sloveniji.
Mi smo blagopokojnoga dr. Ivana Tavčarja, ustanovitelja Narodne napredne stranke vedno smatrali za svojega pristaša. On je bil radikal že od leta 1880.
Duh velikega dr. Ivana Tavčarja je še
živi
Tavčarjev duh je inspiriral svojim nevestini prijateljem in političnim pristašem
pot, po kateri naj hodijo v korist slovenskega dela našega naroda in naše lepe domovine.
In oni so krenili na pot dr. Ivana Tavčarja — stopili so odkrito in ponosno v vrste Narodne radikalne stranke, ki se je s svojim delom in borbo pridobila največ zaslug za osvoboditev in ujedinjenje celokupnega našega naroda.
S teni svojim korakom so dokazali pristaši Narodne napredne stranke svoje visoko politično in patrijotsko zavest.
S tem korakom so oni izkazali obenem najvišje spoštovanje svojemu blagopokoj-nernu velikemu voditelju dr. Ivanu Tavčarju.
Naj jim bo za to vsa čast in priznanje!
Mi jih sprejemamo z iskrenim veseljem in jih v bratskem objemu pozdravljamo v vrstah velike in močne Narodne radikalne stranke. Živeli!
Tako pojačani in ujedinjeni se borno borili in delali za pravice in napredek Slovenije ter imeli vedno pred očmi celokupnost naše velike kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naj živita dr. Vladimir Ravnihar in dr. Karl Triller!
Naj živijo radikali Slovenije!
Naj živi NRS in njena voditelja Nikola Pašič in Ljuba Jovanovič!
ISa pragu rto^ih
Ljubo D. Jurkovič.
Vsi znaki jasno kažejo, da smo pred aiovinni volitvami v narodno skupščino.
Razpoloženje za volitve je posebno ve-tilkio pri vladnih strankah, ki stojijo na podlagi ividovdanske potlitike.
Enako veliko je razpoloženje za volitve itudi pri onih strankah, ki so odločne nasprotnice vidovdanske politike.
Najmanj razpoloženja za volitve je pri onih strankah, ki pravzaprav niso za vsako .ceno nasprotne vidovdanski politiki, ki pa tu-idt niso njene prijateljice.
Potrebno ie ljudstvu povedati, kdo je 'jza nove volitve in kdo je proti Nadalje je trčim ljudstvu povedati, zakaj so nekateri za joove volitve in zakaj so nekateri proti no-•vfilni volitvam.
Za nove volitve je v prvi vrsti Narodna ^radikalna stranka. Ona je za nove volitve zato, ker je globoko prepričana, da ji bo ljudstvo izglasovalo zaupanje in da ji bo dalo •nove moči in večje število narodnih poslan-icevj, s katerih pomočjo bo v narodni skupščini nadaljevala započeto delo na konsolidaciji in okrepitvi naše lepe in velike domovine.
Narodna radikalna stranka je tekom enoletnega intenzivnega in napornega dela podala dovolj dokazov o svoji sposobnosti in volji, dati ljudstvu potrebne zakone, da sanira finance, da uredi, v kolikor je to mogo-'če, naš mednarodni položaj, da ljudstvu in •sicer v prvi vrsti najširšim ljudskim slojem pomaga v nevolji itd.
Ljudstvo vkljub temu, da samo zelo dobno vidi, da ni še vse tako, kakor bi moralo liti, vendar zelo dobro ve, da predstavlja danes naš dinar faktično vrednost, da se more prhi z našim dinarjem na vsako svetovno (tržišče, da povsod sprejemajo* naš dinar, ga SSčejo in kupujejo.
Ljudstvu je znano, da je to zasluga edino itofilediic in pametno radikalne finančne politike. Ljudstvu je znano, da ima NRS v ini-tesfcru Stojadinovtču finančnika, ki je sposo-ntea, da v bratićem času popolnoma sanira
naše finance, ki so bile razdrapane vsled strašne vojne. Minister Stojadinovič. ki vživa danes svetovni glas, je sposoben, da uredi državni proračun in da ga dovede v ravnotežje. On si je s svojim žilavim delom za blagor države in naroda pridobil zasluženo zaupane ljudstva ter spominjajo danes s spoštovanjem in uvažavanjem njegovo ime celo politični nasprotniki.
Radikalna stranka je torej preko svojega finančnega ministra dovolj dokazala, da leži edino v njenih rokah jamstvo za finančno in gospodarsko moč naše države.
[hod par dnevi je NRS kljub vsem intrigam in nespametni borbi opozicije donesla državi finančni zakon, brez katerega bi niti uradniki dne 1. aprila ne mogli prejeti one male plače, s katero se borijo za svoj obstanek. Brez tega zakona je sploh nemogoče državno življenje. Da je naš finančni zakon dober, jo razvidno iz kritike in ocene inozemskega časopisja, ki po njem najbolje presoja bogastvo in moč naše države.
Narodna radikalna stranka je donesla ljudstvu vojaški zakon. S tem zakonom je urejena in organizirana naša vojaška moč ua najmodernejši način. Naši oficirji in naši vojaki so popolnoma preskrbljeni, so dobro oblečeni in obuti, imajo dobro hrano itd. Noben vojak in noben oficir se ne more pritoževati vsled svojega položaja. Naša vojska je naš ponos, sovražniku pa strah. Ves svet računa danes z našo vojaško močjo, vsi nas zato spoštujejo in cenijo in mnogi iščejo naše prijateljstvo.
V naši vojski vlada popoten red in enakopravnost. Tu ni nobene razlike. Nihče te ne vpraša, ali si Srb, Hrvat ali Slovenec. To vam lahko potrdijo vsi vojaki novinci. Nikjer sc ne vidi tako lepo bratska sloga in edinstvo, kakor v naši vojski.
Poleg tega nam je sovražnik z vseh strani pretil tn celo v državi sami je bilo mnogo nepnijateljev naše države, kt so odprto delali Ka njeno oslabitev.
Upoštevajoč položaj naše države in uvt-devši važnost vojaškega vprašanja je radikalna stranka uporabila vse svoje sile in sposobnosti tor donesla državi vojaški zakon. S tem je izvršila svojo prvo dolžnost napram narodu in državi, napram njeni moči in veličini.
Z isto ljubeznijo je donesla NRS mnogo drugih večjih in manjših zakonov, n. pr. uradniški zakon, ki še ni popolnoma izveden radi tega. ker še nimamo urejenega edinstvenega upravnega sistema in edinstvene zakonodaje. Gotovo je, da se bo v najkrajšem času uredilo tudi uradniško vprašanje tako, kakor to vsi želimo, da bo naš uradnik preskrbljen in zadovoljen, da bo z večjo ljubeznijo delal za blagor države in za dobro naroda.
Ko je homogena radikalna vlada sprejela v svoje roke splošno državno politiko, so bila odprta mnoga mednarodna vprašanja Ihi spori: državne meje še niso bile urejenei potrebno je bilo skleniti več konvencij z raznimi državami, da bi se mogla naša trgovina svobodneje razvijati in naš promet izboljševati itd.
Z državniško modrostjo in diplomatsko spretnostjo radikalskih prvakov, predvsem našega ministrskega predsednika Nikolu Bašiča in našega zunanjega ministra Momčila Ninčiča so ta vprašnja in spori skoraj vsi rešeni. nekateri pa se šc vedno rešujejo.
Marsikaj ne more popolnoma zadovoljiti vsakega, toda ljudstvo ve, da so drugače in boljše ni moglo, storiti. Položaj naše države je bil tak, da se je moralo storiti marsikaj* kar hi se storilo drugače, ako bi bila naša zunanja politika v radikalskih rokah od začetka nove države in da so se poslušali nasveti in predlogi izkušenih radikalskih politikov.
Radikalna stranka je storila vse, kar je mogla iu svobodno moremo reči, da nobena druga stranka ne bi storila več in bolje. Lahko je kritizirati in zabavljati nad onimi, ki delajo, toda težko je delati. NRS je delala vestno, mnogo in žilavo, drugi pa sp lenuharili in prejemali visoke dnevnice ...
Zato stopa NRS s čistim čelom pred ljudstvo, v prepričanju, da je izvršila svojo dolžnost tako, Kakor je bilo treba.
Za nove volitve so tudi samostojni demokrati, toda danes pravzaprav ne vemo, v koliko uživajo oni zaupanje ljudstva. Njihova stranka še ni organizirana. Oni morajo šele izdelati svoj program, na temelju katerega bodo stopili pred ljudstvo. Ne more ;;e reči naprej,, ali in v koliko jim bo ljudstvo sledilo. Zdi se, da bodo samostojni demokratje ravno radi tega stopili pri volitvah pod okri-Hie velike in močne Nar. radikalne stranke.
Za volitve so tudi radičevci. Oni niso ri1 volitve zato. ker želijo delati na konsolidaciji našo državo, temveč zato, ker upajo, da bodo s svojo razdiralno propagando in puhlo demagogijo pridobili še več nepoučenega ljud' stva. Oni upajo, da bodo s tako borbo, kjer se po neumnem troši mnogo ljudske moč1 napravili iz naše države, ki z vsakim dnetf1 bolj napreduje, hišo, kjer nihče več ne vc< kdo pije in kdo plača. Sodeč po njihovem do' sedanjem delu, želijo razcepiti našo držav0 na majhne dele, da ustvarijo državo, kjer ne plačujejo davki in kjer ni vojaštva i^' Kratko rečeno: oni želijo državo, pred ka' tero nihče ne bi imel nobenega rešpekta, ka' tere denar ne bi bil vreden počenega gro’ in katero bi sovražnik ob prvi priliki zased0 in osvojil
Toda oni se varajo v svojih račun«’ Ljudstvo ni tako slepo, da bi ne videlo , zdravimi očmi. Zato smo trdno prepriča • da 1k> HRSS na prihodnjih volitvah sveca propadla in da bo ljudstvo odprto poveča
g. Radiću in njegovim prijateljem: Zadosti je varanja in igranja z našimi življenjskimi interesi. Ljudstvo hoče mir. red 'm delo. Fraza (in prazne obljube so prekoračile vse meje. Ne zastrupljajte več ljudstva z nevarnim strupom nezaupanja, mržnje in nesloge!
Tako se bo zgodilo onim, ki želijo volitve samo zato, da bi nadaljevali svojo nespametno in nebratsko borbo pri rušenju aaše države.
Volitve niso všeč demokrate« (Davido-vićevcem) in klerikalcem (SLS dr. Korošec). Dasiravno oni ne predstavljajo kompaktno ljudske mase na istem programu, b ' adi prišli do oblasti, da položijo prisego zvestobe vidovdanski ustavi in da izvršujejo oblast na temelju te ustave.
Ker pa bi oni imeli oblast s pomočjo «v-dičevcev in podobnih elementov, je gotovo in
očividno, da bi vse svoje delo in svojo politiko usmerili proti oni isti ustavi, kateri so prisegli zvestobo!
Zato se takim elementom nikakor ne more predati oblast v roke. Oni morajo iti pred ljudstvo, da mu povejo resnico in da položijo račun o svojem delu.
Gotovo je. da bi jih ljudstvo obsodilo tako, kakor so zaslužili s svojim dvoličnim obnašanjem, nedelavnostjo in varanjem ljudstva. Ravno zato se oni bojijo valitev.
Ako že ni nobenega izhoda, ako se morajo volitve v resnici vršiti, tedaj je treba, da gremo vsi radikali na delo, da informiramo ljudstvo, da ga poučimo in ga napotimo na ono pot, ki ga vodi k boljši bodočnosti, sreči fei blagostanju. Na delo za NRS in bodite prepričani, da vam bo ljudstvo sledilo in da bo končna zmaga naša.
Iz razpleta sedanje krize je razvidno, da bo zmagala, fronta državotvornih Srbov Hrvatov in Slovencev, k! se zavedajo, do je naša država glede smernic notranje politike na odločilnem razpotju.
Naš izkušeni državni krmar Nikola Pašić je takoj v prvem trenutku odločno in jasno izjavil, da sedanja kriza zadeva v prvi vrsti naše državno življenje. Ta prognoza se je izkazala kljub najrazličnejšim dvomom in najraz-novrstnejšim poskusom protidokazovanja kot točna.
Topot gre za državo, za njeno končno konsolidacijo t« bodočnost na temelju eno po-litike. ki je ustvarila našo državno zajednico, katero so potrdili rezultati svetovne vojne in na katero so prostovoljno pristali tudi oni, ki so za časa vojne stali v sovražni fronti na-pram Piemontu naše svobode.
Ta politik?, je sankcijcnirana v vidovdanski ustavi, ki garantira vsem državljanom popolno enakopravnost. Za to politiko je ogromna večina naših državljanov: ogromni del Srbov in vsi oni Slovenci in Hrvati, ki jim je na srcu srečna in velika bodočnost naše skupne države. Vsi ti so se združili v enotno državotvorno fronto, ker so razumeli odločilni trenutek, od katerega je odvisna naša nadaljna bodočnost: ali velika in mogočna, svobodna in in napredna kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev, ali pa razkroj v majhne in slabe, re-akcijonarne in v bistvu nesamostojne »državice«, kakor so si jih zamislili oni nesrečni »voditelji«, ki so se borili proti vstvaritvi naše države, napram kateri se čutijo krive in bi se z uresničenjem svojih ciljev radi iznebili odgovornosti pred zgodovino in bodočimi rodovi.
Liberalnost vidovdanske politike je povzročila, da so se ti elementi mogli neovirano kretati v škodo države. Uvideli so. da jim država prizanaša, ona država, ki je uničila vse njihove namene, zato so postali ošabni in predrzni. Kljub medsebojnim nasprotstvom, načelnim in programatičnim, so sklenili neke vrste zvezo, da tri po starem avstrijskem vzgledu »z združenimi močmi« navalili na državo. Za svojega vodjo so si izbrali starega sovraž-nfka Srbov hi Slovencev, halrelmrškega mon-
arhista Stjepana Radića, veleizdajalca naših državnih in narodnih interesov, ki je obžaloval osvoboditev Srbov izpod turškega jarma in ki bi Slovence najraje razdelil med Italijo .in Avstrijo, ker so mu poleg Srbov na potu pri njegovih velikohrvatskih načrtih. V tej zvezi so tudi oni »pomilovanja vredni slovenski voditelji«, ki so v boju za naše osvobojen je prepevali »Srbe na vrije«! Ti voditelji niso cako predrzni kot jc Radić, ker se poslužujejo hinavščine, s katero bi radi dosegli to. kar hočejo drugi javno in odprto. Toda odigrali so tudi oni svojo licemersko vlogo, kajti: kdor drugim jamo koplje, pade sam vanjo! O separatističnih tendencah Mehmeda Spahe in Behmena ni treba niti govoriti, kajti njihove tendence se ne bi mogle uresničiti niti v najslabšem slučaju. Tem separatistom se jc pridružil tudi vrhovni vodja demokratov Ljuba Davidovič, ki pravi sicer, da priznava državno in narodno edinstvo. da pa hoče imeti to edinstvo s pomočjo Radiča in njegovih separatističnih zaveznikov! Kdor pozna zgodovino političnega življenja v predvojni Srbiji, ta ve, zakaj in proti komu se bori Davidovič s svojimi tovariši Toda njegov boj je brez upa zmage!
Kakor hitro sc je osnoval ta »opozicijo-nalni blok«, so se mu približali naši anacijo-nalni elementi — Nemci in Madžari — ker so upali da z zmago opozicijonalnega bloka uresničijo tudi njihove iredentistične želje! Kakor želijo Nemci in Madžari razpad naše države, tako želijo na sramoto slovanskega imena tudi naši separatisti.
Napram tej separatistični in protldržavni fronti so postavili vsi zavedni in pošteni Srbi, Hrvati in Slovenci nacijonalno in državotvorno fronto s parolo: za državo, za enotno, svobodno, veliko in mogočno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev! In v tej fronti so se združili vsi, ki resnično ljubijo svoj narod in ki hočejo za vsako ceno ohraniti neomade-ževano pridobitve svetovne vojne.
Na čelu te fronte pa stoji velika Narodra radikalna stranka, katere zgodovina in sedanjost garantirata zmago državne misli, kakor jo vsebuje vidovdanska ustava, ki je za naš* razmere edina rešitev in edini temelj naše narodne in politične svobode.	XX

[ J&ftgtaški poBStik og.Paššiti
Veliki angleški politik in diplomat Lord C n r ž o n je rekel o g. Pašiču:
Srbija ima prav, da še ponaša s svojim velikim sinom g. Pašićem. On predstavi}^: pravi duh rivendikacije srbskih teženj ter je v njem vsa ona veličina jugoslovenskib velikanov, ki so se borili za svobodo in edinstvo jugoslovenskega naroda.
Brez dalekovidne politike srbskega prh* mšjera bi prišlo težko kdaj ali gotovo pozno; do tega ujedinjenja, ki je izključno delo njegove politike.
Tej politiki mora biti hvaležen ves svefo zlasti Evropa, kateri je bila dana možnost’ da se reši nemškega tiranstva.
Velikane kot je Pašić, rodite sam« sto-?; letja.
Pašić ni samo Srbom, samo Jugo«love*' nem, temveč vsemu svetu dika tu ponos.
Grehi demokratski
prednikov ¥ Srbili.
[ *
General Jovan BeKmarkovic je rekel, daj
bo »razmetal po beograjski kaldrmi radikalskoj meso«. Zakaj naj bi ga razmetal, kaj so radi-1 kali zagrešili? Oni so se borili proti režimu,-prepovedovali so demokratične ideje ter sol bili v gotovem oziru uporniki.
Kar so hoteli radikali, to obstoji že vt mnogih evropskih državah., toda za nas je to*
1 bilo popolnoma novo ter po mišljenju BeH-markoviča in tovarišev preuranjeno, ela celo nevarno, to je nevarno za državo, a to se pravi nevarno za sam narod.
Belimarković in tovariši se imenujejo liberalce, v resnici pa so konservativci, odločni nasprotniki demokracije. Da bi v Srbiji uničili demokratični pokret, so hoteli razmetati po kaldrmi meso onih ljudi, ki učijo, da je trebah državo upravljati demokratično!
V tem oziru se skladajo z liberalci tudi naprednjaki, ki so tipični predstavniki kon-servatizma. ki so se do 1. 1880 nazivali »konservativce«, ki so i. 1883 brez usmiljenja razgnali radikale in ki so jih streljali na Kraljevici radi zaječarskega upora.
Vsled poraza na Slivnici sd naprednjaki izgubili oblast, toda ostali so še nadalje konservativci, borili so se proti radikalom, ki so koncem osemdesetih let prišli do oblasti. Za njimi so prišli na državno upravo zopet liberalci, ki so bili še bolj konservativni in ki so streljali radikale (Goračić).
Malo pozneje, po kratki radikalshi vladi, so prišli do vlade zopet naprednjaki, ki so bili še bolj konservativni. Ustava iz 1. 1888, ki je bilo delo radikalov, je bila ukinjena I. 18tM kot »preveč svobodomiselna«. V veljavo je prišla ponovno ustava iz L 1869, ki je bka delo liberalcev. Reakctja je dobila svojo kulminacijo v režimu dra Vladana GjorgjevRa. Njegova skupščina je bila sestavljena iz liberalcev in naprednjakov ter ni bilo v »jej nobene opozicije.
Srbija je dobila še eno konservativno vlado, katere predsednik je bil general. T* vlado je zrušil majski prevrat in pozneje P® končanih volitvah, ki so se vršile popolnoma svobodno, so dobili radikali popolno oblast.
Ostanki teh predvojnih liberalcev i« naprednjakov so današnji Davidovičevi demo krati, ki so se združili z največjimi nasprotniki naše države aamo zato, da bi onemogočili radikale in obnovili svoj reakcijonarni režim. kar se jim pa ne bo posrečilo, ker je večina našega naroda na strani onih, ki so med najhujšim preganjanjem pripravljali osvoboditev ljudstva in ki so ustvarili naš« sedanjo demokratično državo.
Prvi program Narodne radikalne stranke.
Ljubo D. Jurkovič.
N* temelju radikalskib idej Svetozarja Markoviča sta dva odlična organizatorja in agitatorja, dva praktična moža ustvarila srbsko narodno radikalno stranko. (Beseda »radikalna* se ue nanaša, kakor to nekateri krivo mislijo, na besedo »srbska«, temveč vomeni socijalni nazor stranke — radikali-seni, ki je razširjen v mnogih evropskih državah).
Ta dva moža sta Pera Todorovič (M Nikola Pašič, naš sedanji ministrski predsednik in načelnik naše stranke. Leta 1881. sta sestavila prvi program NRS, katerega prva točka se glasi:
»Za cilj naše državne ureditve smatramo: na znotraj Ljudsko blagostanje in svoboda, na zunaj državna neodvisnost vseh ostalih delov srbstva.«
Radikali so takoj spoznali, da brez celokupnega narodnega osvobojenja in ujedinjenja ni mogoče urediti moderne in močne države, ki bi omogočila pravilen socijalni in kulturni razvoj naroda.
Razume se samoposebl, da radikali tedaj teta 1881. še niso mogli govoriti o osvobo-lemu ostalih delov našega naroda hrvatske-ga in slovenskega imena, ker ni bilo tozadev-aiega predhodnega sporazuma. Tega niso dopuščale niti notranje politične razmere v Srbiji (Obrenovićev režim) niti politične razmere in položaj Hrvatov in Slovencev v dvojni monarhiji. Z druge strani pa je bil sporazum s Hrvati in Slovenci skoraj nemogoč radi njihovega težkega političnega življenja, a mnogi njihovi prvaki in politiki so bili mišljenja, naj se naš narod, tako Srbi kakor Hrvati in Slovenci, ki živijo v Avstro-Ogrski, ujedini v okvirju same monarhije. Situacija torej ni dopuščala, da bi radikali v svojem prvem programu govorili o našem jSploSno-naroduem osvobojenju in ujedinje-rtju. O tem se je pričelo govoriti in delati Sele leta 1903, ko se ie Srbija osvobodila di-tmtije Obrenovićev in ko je prišel na presto! 'kralj Peter Karadjordjevč in ko so radikali (povzeli v svoje roke vodstvo srbske politike.
»Da se ta cilj, osvobojenje in ujedinjenje ■Srbov, doseže — se glasi dalje v programu V- je potrebno, da se razvije materijelna, duševna in moralna moč naroda. Ker je mate-rijclno blagostanje glavna podlaga za jačenje celokupne narodne moči, morajo državne ustanove — poleg skrbi za državljanske svo-boščine — smatrati za svojo glavno nalogo, da povzdignejo ljudsko blagostanje s tem, da »e dvigne produkcija in da se državna bremena pravilno razdelijo.«
1.	Zakonodaja. Zahteva se narodna skup-šBtna na najširši podlagi.
2.	Uprava. Zahteva se, nai bo državna »prava kolikor mogoče cenena, enostavna in dobra.
3.	Sodstvo. (Tu se zahteva svobodno fodstvo.)
4.	Finance. Zahteva se odprava posred-.etifo davkov. Uvede naj se neposredni davek, slasti pa davek na osebno dohodarino. Ustanovi naj se državna banka in naj se uvede t*® d It za kmete in male obrtnike.
5.	Prosveta. Stranka stoji na načelu jMinšaega obveznega In brezplačnega pouka. Kfciinva naj skrbi za siromašnejše dijake.
?	t>. Vojaštvo. (Tu se govori o ustrojstvu
.ujoiske,)
7. Zunanja podtika. 1. Zunanjo politiko 'te; treba voditi tako, da se vedno čuvajo po-ISKni u* gospodarski interesi naše domovine, se živi v slogi z vsemi bratskimi sosed-ifeni narodi, zlasti, da se čimpreje doseže
sporazum s Črno goro in Bolgarsko, da se organizira kulturna pomoč razdeljenim to ue-osvobojenim delom srbstva, kakor tudi vzbu-jenja zavesti narodnega edinstva v oddaljenih srbskih pokrajinah, ki so podvržene tujim elementom. 2. Bratski odnošaji z Bolgarsko.
8. Praktične zahteve. 1. Popolna tiskovna svoboda- 2. Svoboda zborovanja to govora. 3. Svoboda združevanja. 4. Občinska samouprava, osebna in lastninska varnost.
6.	Finančna reforma in varčevanje v gospodarstvu.
S tem programom, ki je še danes aktualen, sta šla Todorovič in Pašić med narod.
čim se je radikalna stranka ustanovila, je skoraj ves narod v Srbiji stopil v radikalni tabor. Leta 1880. sta pripadali dve desetini srbijanskega naroda radikalni stranki, znatna večina pa je ostala zvesta tej stranki in njenim voditeljem do današnjega dneva.
Nastop radikalne stranke je preobrazil celokupno javno življenje v Srbiji. Na mesto romantičnega liberalizma prejšnjih naraščajev je nastal nov pozitivistični demokratizem najprej v smeri ruskega socijalizma, pozneje pa v smeri praktičnega radikalizma.
Radikalna stranka je stopila v odločno borbo za zmago svojih načel, za zmago napredka in zboljšanja gospodarskih razmer. Po težkih in velikih borbah z reakcijami v Srbiji je bila radikalna stranka pravi izraz ljudske volje. Ona je prinesla Srbiji najliberalnejšo in najbolj svobodomiselno ustavo na svetu. Odstranila je ljudske pijavke in Obrenoviče ter je postavila na prestol Petra Karadjordjeviča. ki je bil odločen pristaš modernih socijali-stičnih idej in ki je sam spisal in prevajal socijalistične spise. S socijalizmom se je seznanil v Ženevi, kjer je živel kot begunec in občeval z Bakuninom in drugimi ruskimi socijalisti.
Od leta 1903 naprej daje radikalna stranka popolnoma nove smernice srbski politiki in jo vodi do danes skoro vedno sama. Cela množica velikih mož, ki so pričeli politiko velikega štila in širokega obzorja, Nikola Pašić, Stojan Protič, Ljuba Jovanovič, Mi-lemko Vesnič, Miša Vujič, Milovan Milovanovič, Sava Gjurić, Prota Djavić, And ra Nikolič, Laza Paču in nešteto drugih so posvetili vse svoje sposobnosti da povzdignejo Srbijo in da ustvarijo iz nje Piemont celokupnega našega naroda, srbskega, hrvatske-ga in slovenskega imena.
V teku komaj petnajstih let so povzdignili ponižano, osramočeno Srbijo kneza Milana na visoko stopnjo kulture, blagostanja, gospodarskega napredka diplomatskega ugleda in vojaške sile.
Notranja uprava se je uredila: svoboda tiska, zborovanja in združevanja je bila ne-omajana. Analfabetizem je izgineval, snovale so se osnovne in srednje šole in izpolnjevala se je univerza. Uredilo se je agrarno vprašanje, gradile so se železnice in ceste. V državnem proračunu je bilo doseženo ravnotežje, izplačevali so se dolgovi v inozemstvu, vojska se je oboroževala in krepila. Vzgajal se je naraščaj najboljših oficirjev.
Zunanja politika se je orijetirala v pravi smeri — v smeri balkanske zveze in naslonitve na Rusijo.
Kar je storila kraljevina Srbija v desetih letih po uboju Aleksandra Obrcnoviča pod radikalskim režimom, je edinstveni slučaj v politični zgodovini vseh narodov.
Čim je radikalna stranka konsolidirala notranje razmere v Srbiji, je obrnila svojo
pozornost rešitvi zunanjepolitičnih vprašanj. K tem« so jo primorali politični dogodki v celi Evropi. Samo po sebi umevno je morala NRS rešitev socijalnih problemov odgoditi do ureditve splošne politične situacije, ki je bila takrat zelo nepovoljna za ves naš narod. Kakor je iz vsega tega razvidno, je radikalna stranka razvila svoje delo v Srbiji na socijalncm, izven Srbije pa na političnem polju.
Delo radikalne stranke na uacijonalno-polltičnem polju je bilo ovenčano z nepričakovanimi uspehi — z osvoboditvijo naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z ustvaritvijo te države, ki je osnovana po programu radikalne stranke, je radikalna stranka zaključila svoje štiridesetletno delo.
V	novi državi so nastale nove potrebe in nove razmere. V začetku se je vsakemu zdelo, da je njihova naloga končana, celo mnogim radikalom. Kmalu pa sc je pokazalo, da ni tako. Občutila se je potreba, da vodi radikalna stranka še nadalje državne posle in državno politiko, in sicer iz enostavnega razloga, ker ni bilo nikogar, ki bi jo nadomestil. Treba je bilo najti veliko število spretnih to okretnih diplomatov, državnikov, politikov, finančnikov itd. Po mojem mnenju je pri nas le malo takih mož. Toda eno je gotovo, da jih je v radikalni stranki več nego v vseh drugih strankah, ki so nastale po vojni to ki se še niso dovolj konsolidirale na znotraj.
Razmere same, ki so nastale takoj v začetku novega državnega življenja, so pozvale radikalno stranko, da razvije v novi kraljevini svoje delo tako. kakor preje v mali kraljevini Srbiji.
V	tem smislu je radikalna stranka pre-osnovala svoj prvi program in razširila svoje delovanje na vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Odprla je vrata vsem državljanom naše velike kraljevine. V tem smislu je spremenila tudi svoj naziv v Narodno radikalno stranko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Radikalna stranka je izvršila večji del svojega prvega programa. Izvršila je častno prvi del svoje zgodovinske vloge ter je s tem ustvarila široko podlago za nadaljnje delovanje.
Bodočnost bo pokazala, kako bo izvršila svojo nadaljnjo vlogo v življenju našega tro-imenega naroda. Ako gledamo v bodočnost na temelju dejstev prošlosti in sedanjosti, potem ni razloga, da bi dvomili o njenih nadaljnjih uspehih. Razven velikih predsodkov ni nobenega razloga, da bi dvomili o iskrenosti in sposobnosti NRS.
Radikalno stranko čakajo še težke naloge, toda ona jih bo gotovo izvršila na podlagi izkušenj, ki si jih je pridobila s svojim pozitivnim delom in odločno borbo.
Pot spoznanja*
»Vlroviličanin« (Virovitica): Kraljevala Srbov, Hrvatov in Slovencev ie nastala po volji nai-roda. Obstali že nad pet iet kljub rovarjenju od zunaj in od znotraj. To je zgodovinsko dejstvo, Jel ga nc more nihče zanikati. Najžaiostnejše in najsmešnejše pri tem so pojavi zmešnjave »človečanskih mirotvornih republikancev« s svojim zanikanjem države na znotraj in svojimi srainot-iiiirrt podjetji v inozemstvu. Ti ljudje nezadovoljni z državno ureditvijo, so pričeli rušiti državo, mesto da bi na merodajnem mestu v parlamentu delovali za popravke te ali one pogreške m da M tam s svojim delom pomagali izpopolnitev državne ureditve. Radič je imel nešteto govorov, napisal je ede knjige nekakih pfectrt in poslanic hrvat-ikeinu narodu, kateremu je neprestano obljubljal proglasitev mtrotvortte Ctovečanske republike. Seveda ni mogel Izpolniti svojih obljub. Mlrotvorm republikanci so končno pribežali v državni parlament.
Klevete nalili nasprotnikov.
Nasprotniki državnega in narodnega edinstva, kakor ga zastopa Narodna radikalna stranka, so se spravili v zadnjem času zlasti na radikalske voditelje, katerim očitajo vse mogoče stvari, da bi prevarili ljudstvo in ga še nadalje izrabljali v svoje separatistične namene, Posebno jun je na pot« sivolasi prvoboritelj narodnega radikalizma g. Nikola Pašić, kateremu očitajo nekdanji avstrijski podrepniki in habsburški hlapci nečisto prošlost, ne da bi poznali zgodovino Narodne radikalne stranke, oziroma jo potvarjajo po svoji stari metodi.
Tako je neki politični šarlatan te dni zapisal, da je Pašić 1. 1883 po timoškem uporu izdal svoje sobojevnike in pobegnil v Avstrijo.
Pisec je v slabem namenu kratkotnalo zamolčal, da je takrat celokupno vodstvo radikalne stranke zahtevalo, da se mora Pašič umakniti iz Srbije, ker je stalo na stališču, da se mora v najslabšem slučaju rešiti vsaj vodja stranke in ž njim radikalski pokret. Pisec tudi ne ve, da timoški upor ni delo radikalov, temveč reakcija na izzivanje policijskih organov kralja Milana ob priliki nasilnega odvzemanja pušk v timoškem okrožju.
Naravno, da je bil radikalski pokret na potu naprednjaški stranki kralja Milana hi bo posebno nevaren, ko se bo obelodanila tajna vojna konvencija med kraljem Milanom in Avstrijo. Po tej konvenciji je postala Srbija avstrijska dekla samo zato, ker je Avstrija dala garancijo za prestol dinastiji Obreno-vičev v Srbiji.
Nasprotniki radikalskcga pokreta so seveda naprtili radikalom llkin atentat in ti-motski upor. Nosilec radikalne ideje pa je bil prvi tovariš Svetozarja Markoviča gosp. Nikola Pašič.
Ker je poznal skrivnosti tedanje policijske umetnosti — v dneh timoškega upora, je skrivnostno izginil radikal kmet Adam Bogo-savljevič — je moral g. Pašič zbežati, da si reši življenje.
Ako Pašič ni obvestil Paše Miloševiča o svojem begu, je storil to iz oportunitcte. V Beogradu je takrat mrgolelo vohunov in
Delo „velikosrbov"
Naši nasprotniki radi trdijo, da se Srbi pred vojno niso zanimali za nas Slovence. Mi smo to laž že ponovno razkrinkali in dokazali, da so se Srbi v okrilju Narodne radikalne stranke zelo intenzivno zanimali za nas in za naše osvobojenje.
Zlasti živahno je bilo tozadevno delovanje srbskega dijaštva, kar je razvidno iz »Preporoda«, glasnika vsesrbske srednješolske omladine. Ta list je priobčil 15. aprila 1912 članek Ljubomira Radovanoviča, ki ga priobčujemo v izvlečku:
Francoski filozof E. Renan je nekoč rekel svojim dijakom sledeče besede: Smatrajte, dragi učenci, svoja leta za zelo značilna. V teh letih se pripravlja človek kot bodoči koristen ali škodljiv član naše družbe. Mi ne »noremo dajati pravca družabnemu življenju, mi ne moremo reformirati družbe, toda za vse to se moremo pripravljati. O tem naj bo težišče našega delovanja. Moramo se priprav-Ijati za bodočnost, četudi ne vidimo plodov našega dela danes, ga bomo videli po nekaj ‘Otih in kolikor danes delamo, toliko bomo vredni pozneje.
najmanjša beseda je zadostovala, da se onemogoči vsako delo. Sicer pa sam Raša Miloševič v svojem spisu »Timočka buna« pravi, da so se veselili vsi voditelji glavnega odbora, ko so zvedeli, da se je Pašiču posrečilo uiti maščevanju kralja Milana.
Da pa je bilo kralju Milanu več do Pa-šičeve glave nego do vsega drugega odbora, je razvidno iz dejstva, da je od jeze skoraj znorel, ker je Pašič srečno prestopil mejo. Ako bi po nesreči prišel Pašič v Milanove roke, ne bi Pašič sedel danes na svojem mestu in kdove, kako bi se razvili politični dogodki Srbije in našega ujedinjenja.
Borba radikalne stranke je šla v prvi vrsti za tem, da se Srbija osvobodi avstrijskega jarma, pod katerega jo je spravil kralj Milan. Da je bila radikalna stranka vedno slovanska, je razvidno že iz dejstva, da je osnovana na podlagi ruskega agrarnega socijalizma. Zato je morala biti Pašiču mnogo ugodnejša zajednica z Bolgari nego suženjstvo pod kraljem Milanom. Temu prepričanju in deloma nepopularnosti vojne I. 1835 je treba pripisovati njegov proglas iz Bolgarske. Treba pa je dobro vedeti, da tedanja Bolgarska pod vplivom Rusije ni bila Bolgarska Todora Aleksandrova in neslovanska, barbarska Bolgarska iz vojne 1912/13 in svetovne vojne, s katero se veže Stjepan Radič in njegovi tovariši!
Pašičevo držanje ob priliki Ivandanske-ga atentata 1899 je gesta izkušenega politika. Ta atentat je bil naročen in radikali naj bi ga plačali z življenjem. Da Pašič ni podal one izjave, ki jo je izrecno zahteval kralj Milan, ne bi bilo ne Stojana Protiča ne celega vodstva radikalne stranke. Samo s to izjavo je izposloval amnestijo in ž njo možnost definitivnega obračuna z dinastijo Obre-novičevo, ki se je izvršil 28. maja 1903. Da ui prišlo do tega, bi srbski kmet nikdar ne znal ceniti svoje svobode. Da ni prišlo do tega, ne bi dinastija Karadjordjevičev nikdar osvobodila male Srbije z idejo ustavnosti, ampak bi morda še danes sedel na prestolu od Avstrije vzdrževan degeneriran Aleksander Obrenovič ali Draga Mašin ali morda šarlatan Lunjevica in mesto srbskega Piemonta bi imeli danes Srbijo sramote.
ga osvobojen!« SHS.
Našemu narodu je potrebna danes, kakor še nikdar dosedaj vsestranska pomoč, a predvsem pomoč njegovih izobraženih sinov. Kdor ve, v kakšnih težkih razmerah sc nahaja danes naš narod, kako se v njem radikalno ubija njegova nacijonalna zavest, kako se mu vsiljuje tuje ime in tuj jezik in kako lahko sprejema tujo kulturo, ki more biti zanj /zelo škodljiva, ta ve kaj je treba storiti in kako je treba delati. Omladina izza madžarskega upora, ki je doživela komaj prvo vojno s Turki, je izumrla. Zdi se, kakor da je ž njo Izumrla tudi nacijonalna zavest omladine. Toda narod je pričakoval omladino, ki ne bo pisala samo pesmi, ampak ki se bo z vso svojo energijo oprijela nacijonalnega dela in ki bo začela ustvarjati ljudi, ki bodo ustva-rUi naše ujedinjenje. Narod je vedel, da ta omladina mora priti. In ta omladina je prišla,
Ta nova omladina ve, da ne sme skrbeti samo za ono, kar vidi okoli sebe, ona ve, da so Srbi in Hrvati en narod, da so njihovi interesi skupni in ravnotako njihova bodočnost. Ona ve, da srbsko-hrvatski narod, razcepljen na razne dele, ne more dati svetovni kulturi ono, kar bi mogel dati ujedinjen. Vred-
nost vsakega naroda se meri danes pa njegovi kulturi. Desctmilijonski srbsko-hrvatski narod more imeti svojo kulturo, veliko Ih moderno kulturo, ki bi se mogla primerjati a zapadnimi kulturami. Ravnotako je tej omladini znano, da je popolna sreča srbsko-brvat-skega naroda ali bolje rečeno jugoslovanskih narodov, med katerimi je tudi slovenski narod edinole v njihovem edinstvu In ujetfinje-nju. Iz srbskega, hrvatskega in slivenskega naroda se mora ustvariti srbsko-hrvatska-sloveuska država, t. j. srbsko-hrvatsko-slo-veoskl organizem, ki bo imel svoje središče — eno a ne tri — in ki bo imel svojo moderno nacijonahio kulturo. Kajti samo, ako ustvarimo močno kulturo, ki se bo mogla primerjati z angleško, francosko in nemško kulturo in ki bo mogla nadkriliti avstrijsko knltnro, samo ako naš veliki narod na ta način da svetu nekaj velikanov svetovnega glasu in na ta način dokaže, da more, hoče in mora živeti, da se more in mora razvijati, samo na ta način se bomo mogli zoperstaviti drugemu narodu, ki hoče uporabiti našo nekulturo kot dokaz, da nismo zreli za svobodno življenje.
Srbo-Hrvati skupno s Slovenci morajo ustvariti svojo moderno kulturo. S tem ni
rečeno, da nimamo kulture. Imamo jo, toda komaj v začetku. Moderna kultura se ne more razvijati v razcepljenih delih naroda, od katerega večji del nima svoje svobode in samostojnega razvoja. Narod, ki mora voditi borbo za svoj obstanek, za svoje nacijonalne lastnosti, za svoj jezik in za svoje ime» ne more ustvariti svoje kulture. Razdeljen narod, preganjan, z raznimi imeni in z raznimi trenutnimi interesi, ne more roditi toliko velikih mož, kakor je to mogoče v ujedinje-nem in svobodnem narodu. Za razvoj te moderne nacijonalne kulture mora biti tudi družba, v kateri se ta kultura razvija, nacijonalna, toda nacijonalna družba je nemogoča brez nacijonalne države. Treba je torej ustvariti nacijonahio srbsko-hrvatsko-sloveuskm državo, v kateri se bo naša bodoča kultura razvila do zadnje stopnje.
Zato pomeni delovanje za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ustvarjanje družbe ali bolje rečeno naroda, ki ho živel po svoji volji, po svojih sposobnostih in svoji kulturi ter se bo tako mogel upreti sovražniku, ki nam hoče vsiliti svojo kulturo.
Delo in utrujenost.
Cestni delavci, ki tlakujejo s težkimi bali, se najhitreje utrudijo v rokah, ki se Pri vsakem udarcu močno pretresejo. To povzroča posebno pri začetnikih hude bolečine. Po 20-urni hoji čutimo močno utrujenost v tilniku in v gornjih delih ramen, mod tem ko povzroči hiter tek neprijetne bolečine v spodnjem delu nog. Angleški učenjak Cra\v!ey, ki je napravil obilo poizkusov o najrazličnejših vrstah utrujenosti, pa pravi, da opravljajo najnapornejše delo kovači, ki kujejo s težkimi kladvi in občutijo žc po kratkem času veliko trudnost v ledjih. Mesarja začne boleti pri sekanju mesa najprej zapestje in spodnji del roke. Tudi zdravniki zatrjujejo, da čutijo večjo utrujenost, ko Izvršujejo operacije v očeh kot pa v rokah.
Pri različnih športnih panogah se utrudijo najrazličnejši deli telesa. Igralcu tenisa se utrudi najprej spodnji del roke; najlrnjše bolečine čuti v sredincu desne roke in v komolcu. Nogomet utrudi koleno. Pri golfu in bilardu, dveh igrah, pri katerih je nervozna napetost zelo visoka in ki ne povzroča posebnega utrujenja telesnih delov, se m ntanudl živčni sistem.
Iz notranje politike.
: fdsM cd v iužiilh krailli za radikale. Predsednik narodne skupščine u. Ljuba Jovanovič je po-(sotil te dni Skopile !n druge južne kraje, od ko-jder *e Je vrnil v Beograd ter je poročal g. Pašiću © razpoioženju naroda, ki je za nadaljevanje dosedanje državne politike. G. Jovanovič >e dobil vtis, j da je radikalom pri novih volitvah zagotovljeno iy. teh krajih večje število mandatov, kakor so jili ilttoH do sedaj.
: Radikalska zmaga. Pri občinskih volitvah '.V Požanički občini v požarevskem okrožju so dobili radikali 376 glasov, združena opozicija pa kanto 99 glasov kljub temu, da je bila opozicija fpri zadnjlb volitvah močnejša. Izid teli občinskih Izvolitev se smatra kot prognoza za bodoče volitve f,v narodno skupščino.
.	:	Volilni sporazum med radikali in Slovaki.
flVted radikali in vodstvom stovaiške stranke v No-ivem Sada se je d'0«egel sporazum v svrho sodelovanja pri bodočih volitvah v narodno skupščino.
: Strankina disciplina. Veliki duhovnik slo-jrenske 'klerikalne stranke dr. Korošec je v »Slo-;Jveacn« moral priznati jako disciplino Narodne ra-idikalne stranke. Dr. Korošec je očividno računal, kla pritegne na svojo stran tega ali onega, toda krgriznil je v trd oreh. Sicer pa je imel dr. Korošec jlbidi sicer že večkrat priliko, da se je prepričal o kaki disciplini Narodne radikalne stranke. Zato {te popolnoma pravilno, da se je dr. Korošec spom-■Jtii pokojnega Stojana Protiča, »ki ga je kljub temu, ;da je bli v stranki tako jak in ugleden, zdrobilo (kolo strankine discipline.« In tako sc bo zgodilo z [vsakim, ki bi se odtujil duhu in tradicijam radi-jkoitie stranke!
: »Med radikali vre.« Tako poroča veliko-ilKični »Slovenec« na podlagi pisave beograjskega (lističa »Smotre«, ki ga Izdaja užaljeni radikalski [poslanec. Toda »Slovenec« se silno moti, ako rni-/SU. d» bo kak nediscipitairan član radikalne stran-|kc delal čudeže v korist klerikalcev! Velika radi-jkaina stranka je doživela in preživela še marsi-‘kaj đmgega in hujšega, kakor pa je n. pr. užaljena SPisara »Smotre« ali pa moralno pridiganje mili-jonarja l^etnoviča. »Slovenec« naj se lepo potolaži ‘in «ai urimo prebavi svoje piruhe, dokler je še (časi
: Slabi izgledi za Davidovičeve demokrate.
[Te da! je sklical Ljuba Davšdovič v Subotici shod pvojih pristašev. Zborovanje se je vršilo v kine-tmatografsk i dvorani, kamor je prišlo tudi mnogo [pristašev drugih strank. Ko je liotel predsednik jsubotiške demokratske organizacije otvoriti zbo-irovanje, so ga pozdravili navzoči s klici: Doli Da-’vido vič, doli z Radičem, živel Pašič, živel Pribt-[čevičl Vsi poizkusi, da ;Se otvori zborovanje Da-[viđovićevih demokratov, so bili brezuspešni. Da-iviioVičevci so pozvali policijo in prišlo je do tež-[kili spopatkrv. Zborovanje pa se kljub temu ni j mogla vršiti. Končno se je vršila neka seja v [privatnom »taaovanju, kjer so subotiški demokrati pri zaprtih vratili skieiiii, da odobravajo Da-|vidovlće\x> paktiranje z. Radičem. — Davidovič ;ie imel tudi v nekem zagrebškem kinematografu jzbonovanje, ki pa je bilo bolj srečno* ker se je vršik> med njegovimi radičevskimi prijatelji. — jSobotiško »zborovanje« je pač zaslužena lekcija g. !1 )avidioviču, ki i>o najbrže doživel še več podob-iciiit »idjiorovanj«. Značilno za demokratsko demo-ikraci'jo je dejstvo, da je Davidovič zahteval poli-[cijsko intervencijo, ko je uvidel, da je pogorel na jcelf črti.
.	: Razkol v Radičevi stranki je po poročilih
'\z Beograda in Zagreba neizogiben. Prvo večje [nesoglasje se je pojavilo ob priliki debate o po-.slansk* dnevnicah. Ortodolosni Radičevi )K>slanci ,mo izdali brošuro »Dve prisegi«, v kateri napadajo [one poslance, ki so se s svojo prisego kralju od 'il' niafca *• izneverili republikanski prisegi od
**>vembra 1920. — V kratkem pa pričnejo [Rad'icovi nezadovoljneži izdajati v Zagrebu svoj list. v katerem bodo kritizirali celokupno radlecv-jsko politiko in njene voditelje. Nezadovoljneži oči-tojo predstavnikom HRSS razne nekorektnosti, Ika'kor'brez vestno upravljanje z denarjem, ki je bil [nabran za Seljački dom. in s katerim so posamez-[tUiki c do obogateli. Zlasti obtožujejo Pavla Radiča, da je na račun stranke kupili hišo in zemljo ;ter Fredavca, da je raViiO tako »a račun stranke (kupil veliko posestvo.
■ : ^37*10* nK*d slovciiskimJ demokrati. Iz [Maribora nam poročajo, da je razkol demokrat-jske stranke v DavidoVIčevo in Pribičevičevo skupino povzročil razcep tudi med tamkajšnjimi domolcraU. Isto nam poročajo iz drugih krajev.
.	: Radič pride pred sodišče. Na seji hiitiistr-
iskega sveta se je razpravljalo o najnovejših Ra-dičevili veieizdajniškiH’ hkcijah v' inozemstvu. Ka-jkor poročajo, je vlada sklenita, da se uvede proti U?adlču sodno postop'a'Uic radi BlKvtUia proti dr-jžavi
: Radič in MadžarL Madžarsko časopisje hvali Radiča kot velikega prijatelja madžarskega naroda in kot tradicijonalnega sovražnika Srbov. Madžari morajo podpirati Radičevo akcijo proti enotni državi Srbov, Hrvatov im Slovencev, ker je to v interesu vzpostavitve madžarske države. In s takim človekom se družijo naši opozicijonalci od Davidoviča do Korošca!
Radiž ist blok.
Krsta Cicvarić piše v‘svojem dnevniku:
Stjepan Radić se udeležuje že dolgo javnega življenja kot publicist. Pred vojno je obračal nase pozornost tudi kot poslanec v hrvatskem saboru, kjer je imel včasih zelo dolge govore, kakor n. pr. oni govor povodom aneksije Bosne in Hercegovine, ko je Radič opravičeval aneksijo in silno napadal Srbijo, ki jo je imenoval sovražnico Hrvatske.
Pred tem govorom je povzročil Radič veliko zmešnjavo za časa aneksijske krize s svojim potovanjem v Rusijo, kjer je skušal prepričati javno mnenje in merodajne kroge, da je aneksija v interesu Slovanstva in da Rusiji ni treba pomagatf Srbiji v njeni akciji proti aneksiji.
Radiča so takrat obtoževali, da je delal za Avstrijo, toda on ni delal za Avstrijo radi Avstrije, temveč radi tega, ker je mislil, da se se more s pomočjo Avstrije ustvariti Velika se more s pomočjo Avstrije iztvoriti Velika Hrvatska. V aneksiji Bosne in Hercegovine je videl Radič važen korak k ustvaritvi ve-likohrvatskega ideala.
Iz tega razloga je Radič za časa svetovne vojne prepeval himne Avstriji in hrabril hrvatske vojake, ki so šli nad Srbe, kar terih propast je iskreno želel in jo proroko-val v svojih govorih in člankih.
Zmaga Srbije je bila zanj veliko iznenađenje in četudi jo trenutno ustavil svojo borbo proti Srbiji, je vendar ni nehal sovražiti, kar se je kmalu pokazalo v njegovih govorih in člankih, v katerih je tako nesramno napadal Srbijo in njenega vladarja, da ga je morala državna oblast zapreti
Ko je bil izvoljen za poslanca, je prišel na svobodo ter je nadaljeval svojo borbo. Proglasil je celo hrvatsko republiko! Ko je to storil, se je z vsemi silami trudil za priznanje te republike in celo za priznanje s strani Srbije, ki naj bi potem odpoklicala svojo vojsko iz Hrvatske.
Vsa njegova politika po proglasitvi republike je imela ta smisel in ta smisel je imelo tudi njegovo nedavno potovanje v inozemstvo. Ta smisel so imele vse njegove izjave v inozemstvu, kakor tudi vsi njegovi članki, ki so po njegovem odhodu izšli v njegovem »Slobodnem Domu«, kakor tudi oni ki so izšli pred njegovim odhodom.
V svrho priznanja hrvatske republike je ponudil svojo podporo opozicijonalnemu bloku v Beogradu, ki si je postavil nalogo, da zruši vlado, ki je branila državno edinstvo.
Ta podpora pa je kompromitirala opozi-cijonalni blok, kompromitirala ga je tem bolj, ker je Radič, potem ko je poslal svoje ljudi v Beograd, pričel še hujše napadati §rbijo in zahteval, naj Srbija izroči Makedonijo Bolgarski!
S tem je prišel opozicijonalnl blok v zelo neprijeten položaj ter se je zatekel k zanimivi metodi: pričel je trditi, da je vse fal-zificirano, kar so priobčili časopisi pod Radičevim imenom! »Ni mogoče, da je Radič to rekel,« vzklikajo listi opozicijonalnega bloka. Torej ni mogoče ono, kar je v duhu celokupnega dosedanjega Radičevega delovanja, torej ni mogoče, da je Radič res Radič!
Naše razmerje do Bolgarske.
V zadnjem času se je zopet mnogo pisalo o makedonskem vprašanju in vsem je še znana izjava hrvatskega voditelja Radiča, da se mora Makedonija vrniti Bolgarski. V istem vprašanju se je blamiral tudi angleški poslanec Rihardsom, ki je naslovil na zunanjega; ministra interpelacijo ah so uradno potrjeno vesti o pokolju bolgarskega hi muslimanskega prebivalstva v južni Srbiji in ali namerava vlada po svojem zastopniku pri Zvezi narodov zahtevati takojšnjo preiskavo. Dobil je odgovor, ki je edin mogoč, da so te vesti lansirane v svet Bolgari in Arnavti.
Makedonstvujušči torej še vedno ne mirujejo in njihove tajinstvene organizacije delujejo brez »službene« vednosti bolgarske vlade. Mi sicer pripisujemo tem dogodkom precej manjšo važnost, kakor jim v resnici gre. Naši srbski rojaki povsem drugače gledajo na Bolgare, kakor ml ki nismo živeli nikdar z njimi v neposrednih stikih. Kljub temu so se vse naše dosedanje vlade resno trudile, da bi vzpostavile s sosednjo Bolgarsko dobre odnošaje. Toda vsi poizkusi so se razbili ob trdovratnem odporu makedonskih organizacij. Seveda je na ta način nemogoče priti do onih prijateljskih stikov, ki bi jih bilo želeti med dvema sosedjima slovanskima narodoma.	j
O našem razmerju do Bolgarske je napisal svoječasno »Sbornik zahranični poli-tiky«, oficijelni organ češkoslovaškega zunanjega ministrstva, sledečo:
Problem medsebojnih odnošajev medi dvema slovanskima narodoma je bolj psiho-logičen nego političen. S tega vidika ie trebaj tak problem tudi reševati Razmerje med Ju-gosioveni in Bolgari spada v Slovanstvu med najbolestnejše in edina možnost, katero je zgodovina ponudila obesna narodomai. da uredita prijaznejše odnošaje, »e je čez noč sprevrgla v izhodišče še večjih sporov: balkanski Savez proti Turčiji leta 1911 se je končal z bojem na Bregalnid, beseda »balkanizacija«, je postala izraz za razmere, ki so popolnoma' neurejene. Potek svetovne vojne pa je strašno pokazal, kam more dovesti spor dveh narodov, ki sta sorodna po jeziku in plemenu in pri tem od zgodovine obsojena k večnemu sosedstvu.
Bolgarija jo I. 1915 po krivdi svoje dinastije iu notranjih razmer vladajočih stranki zagrešila smrtni greh nad Srbijo in Evropo* Ta stvar se ne da zmanjšati, tudi ne s tonu, da se bolgarskega naroda ne da istovoditl a nasilno politiko bolgarske vlade. Srbija id preveč trpela vsled bolgarsko - madžarske okupacije, preveč bolestno je prišla v stik z bolgarskim narodom, oblečenim v uniformo* da bi bilo možno splošno govoriti da je bil bolgarski narod prisiljen, zapeljan), v zmoti
Šele Stambulijskega era je dokazala, da niso na Bolgarskem zamrla vsa bratska čustva. Toda z njegovo smrtjo je zopet vzpla-polal plamen sovraštva napram Srbom, ki gal skuša vlada prof. Cankova ovirati samo na zunaj, medtem, ko se v notranjosti zbirajo eksplozivne snovi, ki lahko zopet enkrat dovedejo doi Bregalnice.
Rešitev makedonskega vprašanja je treba torej prepustiti času kot najboljšemu zdravniku v takih slučajih. Naša vlada pa naj se potrudi razširiti v Makedoniji ono kulturno stopnja ki je potrebna, da sc narod otrese zunanjih vplivov. Tako bo prišel sam od sebe čas, ko bodo morali Bolgari uvideti škodljivost svojega početja. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi še celo kak Radič podajal fizjave o stvareh, ki so v nasprotju s čustvi kakega dela našega naroda, in ki utegnejo Škodovati mirnemu sožitju obeh slovanskih! narodov.

Iz vsega sveta.
Na potu h pomlrjenja Evrope moremo fcaanamovati nekaj važnih dogodkov. Predvsem naj omenimo, da je reparacijska komisija sprejela v celoti izvedeniške predloge kot podlago, na kateri naj bi se vršila nadalj-na pogajanja. Tudi nemška vlada je uvidela, da ne more še naprej slepomišiti in se je uklonila ter sprejela predloge gospodarskih in finančnih strokovnjakov. V zadnjem času Pa je poslala reparacijska komisija izvedeniško poročilo vsem udeleženim zavezniškim vladam, da sprejmejo določbe, ki se neposredno tičejo njih. Ako še dodamo, da je predloge pozdravil tudi francoski narod, ki je pri tem najbolj prizadet, moramo priznati, da rešitev reparacijskega problema uspešno napreduje. Pri tem nas moti samo nekaj.
Kakor smo že ponovno poročali se vrše dne 4. maja volitve na Nemškem. Sprejem izvedeniškega poročila, ki vsebuje za Nemce trde, toda pravične in nepristranske pogoje, je dalo nemškim nacionalistom povod, da so pričeli ostro volilno gonjo proti vsem elementom, ki so uvideli potrebo, da se more Nemčija osvoboditi samo z žrtvami. Bivši državni podkancler in voditelj nemškonacijo-nalcev je objavil v raznih vseneraških listih članek, ki naravnost poziva k uporu proti po ročilu strokovnjakov. Iz članka izzveni, naj Nemci še nadalje zavlačujejo s plačevanjem obveznosti, prevzetih v verzajski mirovni pogodbi. Helfferich se nadalje ne peča z vprašanjem posledic, ki bi zadele nemški narod v slučaju, da bi prišla na vlado nacijona-listična večina, ki bi enostavno prezrla mnenje nepristranskih strokovnjakov, ki je vzbudilo po vsem svetu splošno odobravanje. Njemu gre v glavnem za to. da s patrijotičnimi frazami zbere največ glasov na svoji kandidatni listi. Ne pomisli pa pri tem, kako bi mogel v slučaju zmage pod pritiskom razmer potolažiti razburkane nacijonalistične strasti. Tudi to jc nov dokaz, kako ugodna tla imajo v Nemčiji neodgovorni demagogi. Čuditi se torej ne smemo, da zahtevajo Francozi glasno svojo varnost proti Nemčiji. Sicer pa so nastopili proti Helfferichu razni nemški državniki in svarili nemški narod pred nepremišljenostjo, ki bi utegnila postati usode-Polna za nemško državo in narod.
Rusko-angleška konferenca napreduje zelo počasi. Načelnik ruske delegacije je Ra-kovski, z angleške strani pa vodi pogajanja sam angleški ministrski predsednik Macdo-Uald. Kakor znano, je angleška vlada priznala sovjetsko Rusijo, ne da bi prej zahtevala kake koristi, kakor so to storili Italijani, Rusi lahko torej nastopajo napram Angležem nekoliko drugače. In res so zahteve z obeh strani take, da bo le s težavo možno doseči sporazum. Ruski delegati zahtevajo predvsem, da sc Rusiji povrne zlato, ki so ji ga Ugrabili gen. Kolčak in drugi protirevolucijo-Uarji; poleg tega zahteva Rusija odškodnino Ja porušene stavbe, železnice, rudnike itd. za časa protirevolucijonamih bojev. Ta odškodnina bi morala znašati 1 milijardo 200 milijonov sterlingov. Dalje zahtevajo Rusi prilično enako vsoto za plačevanje pokojnin žrtvam državljanske vojne. Končno bi morala biti Povrnjena Rusiji škoda, ki jo je utrpela njena trgovina radi blokiranja. Skupno zahtevajo vusi okoli 10 milijard šterlingov odškodnine.
Angleške zahteve so sicer nekoliko manjše, vendar se z njimi ne strinjajo so-jrietski delegati. Macdonald pa je izjavil, da se c more osmešiti pred svetom s tem, da bi nogel razpravljati o fantastičnih ruskih zahtevah.
Angleški ministrski predsednik Macdo-
nald je izjavil na angleško - ruski konferenc!,
da gre predvsem za likvidacijo preteklosti* za določitev medsebojnih zahtev in obveznosti ter za ustvaritev mirnih in koristnih od-nošajev med obema državama.
Macdonald je povdaril pravice britanskih posestnikov ruskih vrednostnih papirjev, pravice britanskih državljanov, ki so v Rusiji trpeli v materijalnem in duševnem oziru. Macdonald je izjavil:
Anglija bo glede teh vprašanj predložila svoje predloge, ter bo ruske protipredloge motrila z isto pozornostjo, kakor bodo Rusi motrili angleške predloge. Konferenca se bo bavila z že sklenjenimi pogodbami na temelju priznanja, da so te pogodbe obvezne za Anglijo in Rusijo. Vodila se bodo pogajanja za sklep trgovinske pogodbe, ki naj nadomesti sedanje konvencije. Bavili se bodo tudi z vprašanjem propagande v svrho odstranitve sedanjih težkoč. Rusija se mora v interesu obstoja prijateljskih odnošajev odreči vsaki posredni in neposredni propagandi pri britan-skih državljanih. Pogodba, ki jo je treba skleniti, mora temeljiti na nečem višjem nego ]c namera skleniti ugodne poslovne dogovore. Krivico je treba popraviti. Angleški kredit ni odvisen od angleške vlade, temveč od bančnega premoženja angleških privatnikov. Ob-, veznosti, ki jih borno sprejeti, se moramo točno držati. Izid angleško - ruske konference bo merodajen za trgovinske in diplomatičnc odnošaje Rusije z vsem svetom.
Sovjetski delegat Rakovskl jc odgovoril, da sovjetska vlada nima namena nadaljevati osvojevalne politike ruskih carjev. Izvršiti se mora splošna razorožitev do skrajnih mej. Ruska delegacija smatra za sporno vprašanje predvojne in privatne zahteve britanskih državljanov. Angleška vlada more v političnih vprašanjih računati z dobro voljo sovjetske vlade. Interesi obeh držav v orijentu ne smejo priti v kolizijo, ako se bodo vršila pogajanja s stališča; da je priznana suvereniteta in neodvisnost orijentskih držav. Sovjetska vlada ne more zaupati Društvu narodov radi njegove sedanje oblike, pač pa je pripravljena pristopiti k mednarodni organizaciji, ki bi garantirala enakopravnost vsem državam. Razlike v gospodarskem in političnem sestavu obeh držav ne smejo ovirati sodelovanje. Sovjetska vlada se strinja s stališčem angleške vlade, da mora biti načelo medsebojnega nevmeša-vanja v notranje zadeve obeh držav temelj prijateljskih odnošajev med obema narodoma.
Zanimiv je tudi spor med Zedinjenimi državami in Japonsko, ki je nastal radi sklepa ameriškega senata, ki skoraj onemogočuje priseljevanje Japoncev na ozemlje Zedinjenih držav. Kakor znano je Amerika po vojni Znatno skrčila število izseljencev iz raznih držav Jn tudi marsikateri Jugosloven je moral na lastni koži čuti posledice te ameriške politike. Ameriko je pri tem vodil dvojen namen. Prvič je hotela preprečiti, da bi brezposelni, ki niso mogli najti zaslužka v svoji domovini, preplavili ameriško1 ozemlje in s tem povzročili v Ameriki krizo; drugič pa so vodili Zedinjene države tudi praktični razlogi. Amerika skuša, da bi se naseljenci čim-prej »amerikanizirali«. Po tej njihovi večji ali manjši lastnosti je tudi določila število priseljencev raznih držav. Znano pa je, da ohranijo rumeni ljudje in predvsem kulturni Japonci svoje plemenske lastnosti in tvorijo tako v državi narodno manjšino. Znižali so njihovo število na najmanjšo mero tudi iz političnili razlogov, da se ne bi Japonci naselili na ameriških otokih, ki so za Japonsko precej prikupljivi. Japonska jc seveda protestirala, vendar pa je Ic težko verjetno, da bodo Zedinjene države umaknile svoj sklep.
Romunija.
Besarabsko vprašanje postaja vedno bot} poreče za Romunijo, ki se je krivično polastila lusko Besarabije. Romuni so v veliki zadregi in skpšajo na vse mogočo načine pridobiti na svojo stran Francijo, našo državo in Malo antanto. Toda vsa romunska prizadevanja bodo zaman. Kar se tKo naše države, je gotovo, da ne bomo v nobenem' oziru nastopili proti slovanski Rusiji. Glavno gin-, silo Narodne radikalne stranke »Samouprava« piše, da ne more biti nobenega govora o kakem sporazumu med nami in Romuni, ki bi se nanašal na vprašanje Rusije. Tudi Japonska je odgovorila Romuniji. da se odreka vsakemu sodelovanju z Romunijo proti Rusiji. Kakor vse kaže, bo morala Romunka brez vojne vrnfti Besarabijo Rusiji. Bolgarska.
Tajna komunistična tiskarna. Sofijska potic tja je odkiSa novo komunistično tiskarno, ki je feo-dajaia tajen komunistični list »Rabouiičeskc Edin-stvo«, katerega zadnja številka je vsebovala poziv k splošni stavki na dan 1. maja.
Seznam komunističnih delavcev. Bolgarsko notranje ministrstvo je izdalo ukaz, po katerem morajo vsa podjetja do 19. maja poslati seznam vseh delavcev, ki so organizirani v komunističnih organizacijah. Prestopki se bodo kaznovali * zaporom.
Grška.
Priznanje republike. Novi grški režim je kol prva priznala Francija. Njej so sledile Zedinjene države in Belgija.
Plebiscitni rezultat. Končnovcljavni rezultat glasovanja o državni obliki je sledeči: za teputriiko je glasovalo 753.742, za monarhijo pa 325.322 grških državljanov.
Italija.
Odprava papeškega plemstva. Min. predsedniki Mussolini je izdal naredbo, po kateri se bosta morah dve tretjini Italijanskih plemenitašev uzado-voljiti z navadnim rodbinskim imenom. Odpravljena so tudi vsa papeška plemstva izza teta 1870. Za pregreške prot'l toj naredbi so določene visoke denarne kazni
Avstrija.
Pri občinskih volitvah v Gornji Avstriji so socijalni demokrati močno nazadovali Izgubili str 72 mandatov, in sicer deloma v korist krščanskih socijalcev, deloma pa v korist ve-lenemške ljudske stranke.
Anglija.
Macdonald o delavski vladi Angleški nun. predsednik Macdonald je imel v Vorkti pred pristaši delavske stranke govor, v katerem ic izjavil med drugim: Po deccmberskih volitvah so mnogi mislili, da bo v aprHu po londonskih cestah rastla trava In da se bodo edine trgovine, ki bodo imele še kaj blaga, spremenile v zastavljalnice. Ko smo prišli na vlado, so se zvišali vrednostni papirji, funt le pridobil na mednarodni vrednosti Dobili smo človeško vlado, ki te že storila pogreške ih jih tudi še bo storila. Od januarla napref se je delavska stranka ojačala v duševnem oziru. Naša vlada pazi predvsem na to, kje in kako bi pomagala. Ako zapustimo v štirinajstih dnevih vlado, bomo šc Vedno mejnik v zgodovini delavskega pokreta. Sklenili smo. da priznamo Rusijo. Ruska konferenca se je pričela in upam, da ho <h>-segla uspehe: Nismo pričeli zidati hiš, da bi jih ljudje pokupili, temveč zato, da jih oddamo v najem. " !	'
Zedinjene države.
Ameriška politika. Predsednik Cooiidgc jc na banketu žurnalističnega udruženja govori' tudi o zunanji ameriški politiki. Med drugim Je Izjavil, da so motale Zedinjene države odklonili vstop v Društvo narodov. Glede sporočila strokovnlakov ie treba upati na ugodne rezultate, ker je načrt generala Davvesa našel pri zaveznikih vso simpatijo in se jc tudi Nemčija izjavila, da bo sodelovala pri izvedbi predlogov. Amerika se bo v najširšem obsegu udeležila posojila za Nemčijo, kakor ga predlaga Dawcs. Coolidge je izrazil tudi nado, da bo po splošni gospodarski konsolidaciji v Evropi sledil trajen mir.
Priseljeniški zakon. VVasUtngtonski senat Je omejil štcvi’o priseljencev za dobo od 1. julija 1927 naprej na 150.000 oseb vsako leto. Pred l 1914 je znašalo število priseljencev letno nad en milijon.
Španska.
Španska vlada je predložili zakonski načrt o ženski volilni pravici Zakon priznava vo’ilno pravico samo neoženjeninj, točenim bi vdovellm ženskam. Vlada noče priznati volilne pravice omože-nim ženskam, Ver so v smislu zakona pod moževo oblastjo.
* Velika nesreča, Pri podzemski železnici v Barceloni s«; je tc dni zrušit obok v trenutku, k* je vozil vfy:k. Več oseb je ubitih, okod 40 pa težko ranjenih.
V obrambo dr. Nška Zupaniča.
Demokratska predrznost.
Demokratski list »Odjek« (Beograd) na-imda našega predsednika dr. Nika Zupaniča, ker je v svojem govoru ob priliki konstituiranja okrožnega odbora NRS v Ljubljani ugotovil, da so edino radikali ustvarili našo državo. Ta trditev je znana vsemu svetu ter nočemo govoriti o njej ob tej priliki. Vsekakor je vsem znano, da te države niso ustvarili Davidovičevi prijatelji gg. Radič, Spaho ta Korošec, ki danes pomagajo g. Davidovi-ču, da bi z njegovo pomočjo zrušili ono, kar je ustvarjeno s težkimi mukami. Te države niso ustvarili niti oni, ki so za časa vojne pomagali dr. Trumbiču in ovirali delo tedanje srbske vlade.
Gg. Grol in Sumenkovič, kje sta bila I. 1899, ko je dr. Niko Zupanič na Dunaju in v Ljubljani propagiral idejo narodnega edin-stva vseh južnih Slovcnov? Kje sta bila leta 1901, ko je g. Zupanič ustanovil svojo revijo »Jug« na Dunaju? Kje sta bila L 1902, ko je g. Zupanič napisal »Jugoslovcnsko romantiko«? V« ne poznate g. Zupaniča in njegovih zaslug za našo stvar.
Naš predsednik dr. Zupanič je še kot mlad dijak pravilno doumel svojo patriotično dolžaost. On je vse svoje delo, vse svoje sposobnosti in vse svoje veliko znanje posvetil samo za dobro naroda.
Leta 1903 je pisal g. Sveta Simič v svo-«jem delu »Makedonija i turski problem« o g. Zupanič« in ugotovil, da je ta mladi Slovenec s svojimi deli zainteresiral kulturno Evropo za našo Makedonijo medtem ko so se Srbi l&orili z Obrenoviči in pozabili na svoje višje ttactjoiiahie interese
Kje ste bili takrat vi politični »demokratski« šarlatani okoli »Odjeka«? Vi, ki se sedaj imenujete edine predstavnike Jugoslovanstva, niste imeli niti pojma o Jugoslo-Venstva. Vaš pogled ni šel preko mej Šuma-dlje, kateri vsa čast. Da je še živ dr. Jovan :Skeiiić, ki je visoko cenil g. Zupaniča, bi CMavilao ocenil vaše sedanje postopanje. j Kar pa se tiče vašega voditelja g. Davi-idoviča, moramo pripomniti, da njegova poli-itična pamet ne nadkriljuje pameti navadnc-iga dobrega domačina šumadinskega.
Gospodje demokrati, manj predrznosti in i,več poštenja in pameti!
Odgomr prid© w praverca
Vsak dan se berejo v klerikalnem »Slo-jvcaca« in demokratskem »Jutru« (dasiravno !so samostojni na vladi v koaliciji z našo iskatiko) razni direktni in indirektni neimenovani napadi na Narodno radikalno stranko. |Ne bomo odgovarjali na vse te posamezne ! napade. Odgovorilo bo ljudstvo samo ob pri-‘ liki bodočih volitev. Vsak bo moral položiti ! račun o svojem delu in svojem delovanju — I In ljudstvo bo te račune pravično plačalo. Si-j cer pa vidimo že sedaj, da vsi pošteni elc-jmenti in pravi patrijoti vstapajo v naše vrste. ;To je najboljši odgovor na klevete »Sloven-;ca« io »Jutra«.
železničarjem radlkaiom i
Zvedeli smo, da se naši železničarji radikali od gotove strani terorizirajo, da bi za-‘inistili našo stranko. Radi tega opozarjamo naše člane železničarje, da sc ni treba ničesar bati. Vztrajajo naj na svojih mestih in takoj (naznanijo vse tak® slučaje vodstvu stranke L:y Ljubljani;
Cbhm npnjaTCJbHMa h m h- | | rauHMa iipasocjiaBiie eepe | | liecTHTaivio npasHHK X p n- | | ctoba Bocupeceiba
s:	~
VpeAiiHUUTBO u ynpaea
„PaaHKancKor PaacHHKa*4. 1
5=	ŠS
Odkrita beseda.
Glasilo Samostojno demokratske stranke »Jutro«, katerega vodstvo je stopilo v Beogradu v koalicijo z našo stranko, piše pri vsaki priliki med vrstami proti interesom NRS. Tako namiguje tudi v svoji zadnji številki (od 25. aprila 1924. št. 99), da so oni izposlovali povišanje uradniških plač kljub dozdevni protivnosti radikalov. To ie netaktno in nepravično natolcevanje proti močnejšemu zavezniku. Znano je vendar vsakemu našemu kmetu, da je finančni minister radikal in da sedi v ministrskem svetu 14 radikalnih ministrov, ki se naslanjajo v narodni skupščini na 110 radikalnih poslancev, med tem ko štejejo Pribičevičevi demokrati samo 4 ministre, ki jih podpira v narodni skupščini samo 15 poslancev. Odločitev v ministrskem svetu je torej v rokah radikalov in kar oni hočejo, to se sklene, čemur pa se protivi jo, propade. Mi radikali hočemo v lepi slogi delati kot zavezniki, nikakor pa ne moremo dovoliti škodljivih napadov proti naši stranki in teroriziranja naših članov.
Brezvestno uničevanje
gozdov v Beli ICraJitti.
(Intervencija dr. Nika 'Zupaniča.)
Ob priliki svojega zadnjega potovanja v Beograd je obiskal naš predsednik g. Niko Zupanič ministra za šume in rude: zainteresiral ga je za brezvestno uničevanje gozdov v Beli Krajini. Treba je preprečiti, da bi en človek zaslužil težke milijone na račun nešte-vilnih revnih in siromašnih kmetov.
Bratje Belokranjci boste strmeli, ko boršte čitali, kako vlogo so igrali razni »osrečevale!« ljudstva za časa, ko je imela Slovenija svojo vlado v Ljubljani in svojega predsednika vlada, ki so bili seveda predvsem odgovorni za se, kar se je zgodilo na političnem in gospodarskem polju.
Gospodje, ki se imenujejo Brejci (SLS), Kristan (socialdemokrat) in Žerjavi (demokrat) nam bodo odgovorili, koliko je bila vredna železnica, ki vodi Iz Črnomlja skozi Bukovje na Bojance, in za koliko je bila proda na zagrebškemu Zidu Benediku?
Gospodje voditelji Slovenske Ljudske Stranke nam bodo odgovorili, če jim je bilo znano, da ji je okoli osem belokranjskih občin preskrbovalo svojo kurjavo iz Velikega Bukovja, a danes tega Bukovja ni.
Gospod Brejc zakaj je šla deželna vlada za Slovenijo Židu Benediku na vse mogoče načine na roko? •— Zakaj je ubogi kmet zapostavljen in prezrt, mesto, da bi se ga podučilo in se mu pomagalo?
Rezultat vsega lega početja v Velikem Bukovju je, da je edino žid Benedik obogatel za težke milijone, revnim Belokranjcem pa so ostala skalnata in trnjeva tlaj, kjer je še pred petimi leti šušljalo veličastno bukovje, — ponos in dika Bele Krajine.
Toda Žid Benedik in razni voditelji Slovenske Ljudske Stranko bodo dajali Belokranjcem težak odgovor,
Radikalom ob Kolpi in Sotli.
Zopet pljuskajo motni in peneči valovi ob brod našega političnega življenja. No, hvala Bogu, je to zadnjikrat, kajti izkušene roke našega modrega državnika, velikana Pašiča, ga vodijo v tiho in zavarovano pristanišče.
Na pragu smo novih volitev v narodno skupščino!
Toda te volitve niso navadne ki se vršijo s kakšnim taktičnim političnim trikom te ali one stranke za osebne in strankarske interese. Te volitve morajo biti za nadaljnl razvoj in ureditev naše države ono, kar je, bilo za njeno ustvaritev herojsko prebitje solunske fronte. Volilni rezultat bo odločilnega in usodepolnega značaja za državo in naše narodno edinstvo.
Ljudstvo samo bo moralo odločiti o svoji usodi: hoče li eno in edinstveno državo vseh nas Slovencev, Hrvatov in Srbov, enakopravnih sinov našega edinstvenega naroda, ki bo v bratski slogi oživotvoril vse one ideale, ki so nam jih svetle in svete zapustili naši stari in ki so jih zalili z morjem svojo nniplemenitejše krvi naši bratje, ki so žrtvovali svoje življenje za rešitev in blagor našega naroda in naše države.
Narodno in državno edinstvo je naša največja svetinja, ki jo hrani vsak od nas v, svojem srcu in zato mislimo, da nam ni treba posebej poudarjati njene velike važnosti. Vsak od nas se zaveda, da je to temeljni kamen naše svobode in našega državnega obstanka. Zato bomo mi v onih vrstah, na katerih zahtevah so zapisani ti naši ideali iz naše politične parole.
Opozoriti pa moramo na nasprotno stran: na demagoga in zločinskega izdajalca Radiča, pomagača vseh naših zakletih sovražnikov in na brezvestnega političnega; spekulanta Korošca, ki zlorablja celo sveto vero za svoje strankarske in osebne koristi.
Ako pridejo k vam ti ljudje s sladkimi besedami in frazami o njihovi »mirotvorni človečanski republiki« — brez vojske in davkov, z nemogočimi avtonomijami, po katerih naj bi se cedilo samo mleko in med,; kar niti sami ne verujejo — naj najdejo zaprta vaša srca, da vam ne oskrunijo vaših svetih idealov!
Za izdajice našega narodnega in državnega edinstva ne sme biti prostora v naši družbi!
Iščimo zmago narodne misli in izvojaj-mo jo na programu in načelih najmočnejša stranke — naše Narodne radikalne stranke, ki je edina tako v prošlosti kakor v sedanjo« sti ostala zvesta velikemu in edino odrešilnemu načelu:
Iz naroda — za narod!
Zmaga
radikalne misli v Bakru.
V nedeljo 13. t. m. so se vršile občinske volitve v Bakru. Nasprotniki NRS so neprestano zagotavljali, da v Bakru sploh ni nobenega radikala. Zato je izid volitev preše-, netil in izncnadil vse nasprotnike po vrstL Skupno je glasovalo 374 volilcev. Od teh je bilo oddanih za radikale 97 glasov (3 mandate), za delavce 79 (2 mandata), za zajedni-čarje 104 (3 mandate), za Tomljenoviča 71 (2 mandata) in za Vičeviča 23 glasov. Narodni radikalci s ponosom pozdravljajo zavedne Hrvate radikale v Bakru na sijajni zmagi pri prvem nastopu. Živeli Hrvati radikali mesta Bakrad
d. Palic v BieSini.
£>oe 29. aprila se vrši v Belini veliko narodno radikalno zborovanje. Zborovanja se udeleži tudi ministrski predsednik g. Pašič, razni ministri in številni narodni poslanci. V Bjelini se že vršijo velike predpriprave za veličasten sprejem sivega radikalskega prvaka, ker je Bjelina peto bosansko mesto, ki bo jxi&aščeao s tem visokim obiskom. Za zborovanje ne vlada velikansko zanimanje samo v bjelinakem srezu, ampak tudi v vseh sosed-iijflj srezih. Seljaki komaj Čakajo na dan, ko iim bo dana prilika, da manifestirajo v navzočnosti g. Pašiča za vzvišeno misel narodnega radikalizma. V nekaterih vaseh so pri-pravitt narodno konjenico, ki bo spremljala sivega državnika od Rače do Bjeline. Sodeč po obširnih predpripravah bo to najveličast-itej4e uborovanje Narodne radikalne stranke.
iz našeaa časopisja.
Stališče NRS na Hrvatskem.
•Odjek« (Zagreb): Bahato In nebrzdano držanje »amostojnil! demokratov napram radikalskim ra vernikom v Zagrebu ne more dovesti do uspeha, ki ato ga oba vodstva pričakovala od koalicije. Izjave, da naj imajo samostojni demokrati vodstvo prt rotitvah na Hrvatskem in v Slavoniji in da bodo Mi sprejeli na liste kogar bodo hoteli, pomenijo egroževanje uspehov radikalskega pokreta v šestih letih in ubijanje vsakega zaupanja v koa-lioijol Dokler bo vladal med njimi tak duh, ki je s miso nadaljevanje one taktike, ki je dovedla do ukinjeni« koalicije 1. 1922, ne more hiti med nami inkroMc#« sodelovanja in vobče ne bo mogel vplivati trn radikalske vplilne mase, da glasujejo za lioto, n« katerih bodo tudi demokratski kandidati. S lakim bczavezniškim držanjem je otvorjena agi-laeti* »a opozicijonaln! blok, a to ni bita namera ne g. Pnfiča in ne radikalskega kluba.
Čudna opozicija.
•rfMunMprava« (Beograd): O. Ljuba Davido-vič tit njegovi tovariSi so izdali proglas, v katero«! pravijo, da so za državno in narodno edinstvo tis da »o proti reviziji ustave. Stjepan Radič pa iz-mvija. da je zanj revizija ustave premalo in da hoče popolno državno spremembo. In ta dva človeka »ta se združila, da zrušita Pašičevo vlado, in dasiravno se diametralno razlikujeta glede državne ureditve! Kakšen smisel parlamentarizma je to. da se *uši država in njena politika, ne da bi se dala zmocMa za to politiko. In pri tem dda Radič prošt, držav* sami!
Davidovič v Subotici.
•EMtevn« (Novi Sad): Tega kar more delati Radič s vojkni hrvatskim! masami, ne more nikdar storiti Davidovič z našim srbskim ljudstvom. S Srbi no more nihče delati takih eksperimentov. Kako more kaj takega delati g. Davidovič in to v vprnSaojH temeljev naše države. Pokojni Protič je v manjši meri poskušal nekaj podobnega, pa je ostal iiKjftran in onemogočen. Kar je Davidovič iskal v Satiotici, to je našel. Kaj naj bi povedal itošema Sudstvu človek, ki hodi po stopinjah dunajske«« emigranta? Absolutno ničesar. Subotica, po splošnem mišljenju naša najsiabša točka, je plj««ila odločno na Davidovičcvo delo. Kaj bodo Šole storiti ž njim in njegovo družbo kraji, ki so pat>oti»axaa naši!
Naša dolžnost.
•®«tiiS»« (Sremska Mitroviča): Kljub temu, da suro te skoraj navadili na mlačnost naših merodai-uhi oblasti, mislimo, da je skrajni čas, da se naplavi temu konec. Z ozirom na zadnjo zločinsko alafco Stjepana Radiča na čast, ugled in integriteto države je dolžnost naših merodajnih, da za vsako ceno nahranijo eventuelni obisk Radičeve konferenc« onim poslancem, ki bi se je morda radi ude-loktil. Ato pa kljub temu gre eden ali drugi na Duhi«, naj »e postopa ž njim po zakonu o zaščiti države. z njihovimi strankarskimi organizacijami pa naj »e postopa po onih zakonskih odredbah, s katerimi sc preganjajo anarhistične, komunistične in ostale prevratne politične organizacije, ki rušijo dr*ew© m obstoječi red v državi.
Davidovič in narod.
•Omibdina« (Beograd): O. Davidovič se zelo van«. «ko misli, da naš narod ni spoznal pravega smisla opozicionalncga bloka. Medtem ko tolaži Davidovič sebe in svoje tovariše, podaja Radič nadalje svoje defetistične izjave na Dunaju hi odkriva prave namene opoziciona! n e ga bloka. Na veliko srečo obstoji činitelj, M bdi nad državo in kf k® v pravem trenutku spregovoril svojo od-
Kijevski proces.
Kijevski veleizdajniški proces — o razsodbi smo poročali v zadnji številki — se je vršil v nasprotstvu z znanim moskovskim procesom proti socijalnim revolncijonarjem tako-rekoč brez vika in krika. Evropsko javnost je opozorila na ta proces pravzaprav le Poin-carejeva brzojavka Cičerinu, v kateri je francoski ministrski predsednik v imenu prijateljev ruske kulture protestiral proti obsodbi ruskih profesorjev. Razsodba je bila izrečena, par dni pozneje. Štirje obtoženci so bili obsojeni na smrt, štirinajst pa na težko ječo. Sovjetsko časopisje je utemeljilo razsodbo z nepostavnim delovanjem, ki so ga razvili obtoženci v tajni zvezi s protirevolucijonarnimi emigranti proti sovjetski vladi, nadalje je utemeljilo razsodbo z izdajo vojaških tajnosti Poljski, ki je simpatizirala z Wranglovimi krogi. K boljšemu razumevanju je treba pripomniti, da se je vršil proces proti »kijevskemu akcijskemu centru« radi dejanj iz 1. 1922, ko so še obstojale vojaške intervencijske namere.
Kijevski proces sc razlikuje od monakov-skega proti socijalnim revolncijonarjem, ki so pogumno in ponosno priznali, da so delovali proti sovjetskemu režimu. Razsodba v kijevskem procesu je razumljiva že na podlagi poročanja sovjetskih listov, ki so poročali, da obtoženci niso delovali proti režimu in da so ga celo priznavali. Marsikdo bi mogel tudi misliti, da so se obtoženci »skesali« in da so sedaj priznali vlado, ki so jo hoteli še pred dvema letoma vreči. Proces je zanimiv že radi tega, ker nam kaže nov tip ruskega obtoženca in ruski notranji razvoj.
Kijevski obtoženci so priznali svoje klej-no nasprotstvo do boljševizma in so povdari-li, da so obenem nasprotniki nasilnega prevrata. Po njihovem mnenju je boljševizem prehodni štadij na poti do prave demokracije, izjavili so, da stoje na stališču, ki ga je izrazil Zinovjev z besedami: sprava sovjetske oblasti z inteligenco. Kljub ternu pa so prišli v konflikt s to oblastjo.
Sovjetska vlada je smatrala kijevski akcijski centrum za podružnico I. 1922 v Parizu ustanovljenega akcijskega centra. Vlada je ugotovila^ da so bili obtoženci v zvezi z delegati pariškega odbora, da so sodelovali pri časopisu »Nov« in da so tako podpirali intervencijsko politiko. Nekatere obtožence pa je še obdolžila, da so ukradli tajne vojaške dokumente. To obdolžitev pa so vsi obtoženci odločno zavrnili, kljub temu, da so pri nekaterih res našli par strani iz nekega tajnega vojaškega poročila. Zavrnili so jo zato. ker oni niso ukradli dokumentov, pa tudi povedali niso, kdo jih je dal. Sicer pa se je dokazalo, da so bili ti »dokumenti« brez vsake praktične vrednosti. Kljub temu pa jih je sodišče, kateremu je predsedoval dimnikar Masur, obsodilo.
Obtoženci so priznali, da so sodelovali pri omenjenem časopisu, toda samo zato, da vzpostavijo zveze z emigracijo. Državni predsednik je rekel: V svrho zrušitve sovjetske vlade! In vsi obtoženci so odgovorili: Ne, temveč zato, da bi skupno ž njo vsi ruski državljani delali za rusko bodočnost. Obtoženci so se seveda zmotili, kajti že prva številka časopisa jih je prepričala, da pariški emigranti še vedno napadajo sovjetsko vlado z vsemi starimi sredstvi. Namen kijevskih intelektualcev je bil namreč ta, da bi po možnosti pomirili eno in drugo stran. S tem, da so načelno priznali sovjetsko vlado, so mislili, da bodo odstranili največjo oviro na poti do demokratične evolucijo, zlasti so mislili, da priborijo Rusom zopet tiskovno svobodo. Toda zmotili so se, ker so računali s popustljivostjo sovjetska vlade. Baš v zadniem času ie izšel
tiskovi Rusiji sme iz Rusiji boljšev računal k Kije ske int< ležbo pr zal, da sporazu solutize p!
loča, da sme obstojati ▼. > delavsko časopisje, M izure! Dejstvo je. da v H noben časopis, ki ni na u. In v tem dejstvu niso »ženci!
a je prizadela vse ru-3 ponašajo s svojo ude-hoces pa je tudi doka* n ne pozna nobenega i v Rusiji še vedno ab-
** •
voiska.
'23 so znižali število! 1.000 na 800.000 mož, i neredne čete kakih t pripade 250.000 mol jeništvu, 75.000 k tonam tor 30.000 k mor-
polaga z 2 milijonoma ter 5700 lahkimi stroj-
Ob i . .. i.
rdeče a . ;.ič ■ od kateri;
180.000. Od i. ; k pehoti ho.otM f ništvu ii.	i
na rici.
Rusi i er pušk, sit	ž
nimi puškami, 3600 topovi in temu številu pri-
merno množino municije in končno tudi z nekoliko tanki. V zadnjem času so Rusi zgradili nov tip tankov, ki se lahko pomikajo dalje po tračnicah ali pa tudi po prostih tleh. Pred kratkim je dospelo v Moskvo več strokov-, ujakov Kruppovih tvrdk, da bi sodelovali prt grajenju tankov; morali pa so se vrniti v< Nemčijo radi nereda in pomanjkanja disci« pline.	.!
Sovjetska vlada obrača veliko pozornost na vojno letalstvo. V Rusiji se nahaja veliko tovarn za letala, toda izmed teh jih obratuje samo 5. Večino teh letal naroča Rusija » Italiji^ Angliji in Nemčiji. Tudi na boj s pft-nam se ruska vojska pridno pripravlja. V vsakem polku bomo našli vojaške oddelke, ki sr vadijo v obrambi proti plinu in v boju s plinom. Za raziskovanje in proizvodnjo plina« kakor tudi za izve/banje v boju s plinom te bil izdelan načrt, ki pa vojaška oblastva niso mogla izvesti radi pomanjkanja vaditeljev In tehničnega materijala tor površnosti iz-
obrazbe.
V zadnjem času posveča Trocki svoja energijo organizaciji letalstva in vojne industrije. da bi Rusija v teku petih let postala popoinonia neodvisna od inozemstva, kar so tiče vojnega materijala. Pred kratkim pa sol strokovnjaki na neki konferenci bili mnenja* da bo treba za to 10 let. Trocki vztraja kljtibi I temu pri svojem mnenju, da bo dote 5 let zadostovala; in res je Trocki dosegel že velike uspehe, kajti današnja proizvodnja pušlj je za 50 odstotkov večja kakor lansko Ict<v Ruska industrija napravi sicer 200.(100 puški letno; toda za slučaj mobilizacije bi ruski armadi primanjkovalo primerne opreme iti! orožja.
Sovjetska vlada je v svrho vzgoje čast-' nikov, ki prihajajo iz delavskih slojev, odprla, mnogo več strokovnih šol, kakor jih ima Aivl glija in Amerika.
Z znižanjem stanja rednih čet iz gospo-j darskih ozirov na 600.000 mož naj bi se duh v armadi dvignil. V ta namen je preteklo letai komisija vojaških poveljnikov izdelala zek* priprost organizacijski načrt, po katerem mobilizacija in uprava zelo poenostavita«^ topništvo napram oddelkom s strojnimi pap, škami poveča ter popolnoma preustroji sed*-nja oskrba armade, ki ni ravno uzorna.
Rusija polaga veliko važnost na konjaništvo. Boljševiki so namreč prepričani, da Uf konjeništvo utegnilo v slučaju vojne s Poljsko igrati važno ulogo. Konjeništvo tvori sedaj najboljši dol rdeče vojske ter razpoJaaai z močnimi topniškimi oddelki, tako da imaj ena konjeniška divizija 96 lahkih in težSdlfj topov. Skupno šteje konjeništvo 15 dtvteiHprj sedem samostoiinih brigad.
Tedenske vesti.
— Povratek kraljevske dvoike. V sredo zvečer se je s posebnim vlakom vrnil Nj. Vel. Jerali Aleksander iz Topole v Bcocrad. Mak) posnele pa je dospela hidl kraljica jMarlja.
.	—Minister n. r. dr. Niko Žnpanlč se je vrnil
te dni iz Beograda v Ljubljano.
— Belokranjskim jurjem. Vsem našim prijateljem v Beli Krajini, ki slavijo današnji praznik sv. Jttrja, isltreno čestitamo In želimo vse dobro. ;,Vsi ti naši prijatelji naj pomagajo ugonobiti vse kiaše politične zjnaje. Živeli!
— Obisk slovenskih književnikov v Srbiji. Društvo slovenskili književnikov v Ljubljani je Oklenilo, da napravi tekom leta daljši izlet v Srbijo.
— Nov občinski ge rent. Za občinskega geren-ita v Srednji Bistrici je Imenovan posestnik Ivan jKreslm.
— Zrakoplovna nesreča v Novem Sadu. 14.
i. in. se je zgodila v Novem Sadu zrakoplovna ^nesreča, katere žrtev je bil poročnik France Ste-jnovec. Omenjenega dne je letal poročnik Steiro-jvec na novosadskem aerodromi, pri tem pa je opa-z\\, da v motorju ni vse v redu Spustii se je na tla, kjer so preiskati motor, a niso mogli ugotoviti defekta. Toda komaj je bit Stenovec s 'svojim letalom kakih 10 m visoko, so zapazili, da šviga iz letala ogenj. Stenovec je opazil ogenj iše-Ie v višini 40 m, je takoj ustavil motor, a bilo }e že prepozno. Ogenj mu je vžgal obleko, sledila Je eksplozija bencina in letalo je bliskovito treščilo na zemljo in pokopalo pod seboj nesrečnega poročnika. V Novem Sadit so priredili žrtvi veličasten pogreb na državne stroške. Iz Novega .Sada so ga prepeljali v Ljubljano in od tu v iniegovo rodno vas v Smlednik. Pokojni poročnik jjc prebil med svetovno vojno štiri leta v strelskih .‘Jarkih. Po osvobojenju jc bil komandant strojnega odelka v Podrožčici, kjer je ubranil Nemcem vpad na Kranjsko. Odlikovan je bil s srebrno brabrostno svetinjo. Tudi v Prekmurju je branil ■pred Madžari svojo domovino. Pozneje so mu jpoverili komando ljubljanskega letalskega oddelka, dokler ni bil dodeljen novosadskemu odseku. jLetos v maju bi imel oditi v Pariz na tamkajšnjo 'Višjo šolo za zrakoplovstvo. Naša vojska je izgu-Ma v njem odličnega in talentiranega oficirja, ki bi gotovo porabil vse svoje izredne zmožnosti za domovino, da ga ni doletela nepričakovana ne-W®ča.
— Smrt črnogorskega generala. V Andrije-Vici je umrl vojvoda I ikič Vojvodič, star 80 let J4aša država ga je vslcd njegovih zaslug reakti-Virnla in ga upokojila kot divizijskega generala.
— Višjo pedagoško šolo v Beogradu nanie-itava prosvetno ministrstvo otvoriti še letos.
,	— Palača narodne skupščine. Finančno mini-
strstvo je odobrilo kredit v znesku 10 milijonov dinarjev za končna dela prt gradnji nove skup-jlčinske palače v Beogradu.
Velika železniška nesreča. V sredo 23. it. m. zjutraj sta pri postaji Bellinzona trčila milanski in ciiriški ekspresni vlak. Električni loko-f moti vi sta bi® razbiti. Trije strojniki so bili na smestii mrtvi, ostalo osobje je težko ranjeno. Dva potniška voza sta zgorela. Zgorelo je nad 15 potnikov.
— Zaznamek železniških brzojavnih postaj. Spodaj objavljamo imena postaj v področju ljubljanskega ravnateljstva državnih železnic, ki sprejemajo in odpravljajo državne in zasebne brzojavke. Te postaje so: Birčna vas, Bistrica. Bistrica Boh. jez., Bled, Boli. Bela, Borovnica. Brezno-Kibnlca, Brezovica, Brežice, Bučečovci, Celje, Črnomelj, Ciišperk, Dobrava - Vintgar, Dobrepolje, Domžale. Dovje - Mojstrana, Dovže. Dravograd-Meža, rala, Q. Lendava-Mačkovci, (ior. Radgona, ilor. Dolič, Gradac v Beli Krajini, Grobelno, Gro-isuplje, Boce, Hodoš, Hrastnik, Jarše-Mengeš. Jesenice, Kand ja. Kamnik, Kočevje, Kranj, Kranjska jgora. Kresnice, Križevci pri Ljutomeru, Laško. Laze. Lesce, Litija, Ljubljana dol. kol., Ljubljana gl. kol., Ljubljana gor. ko]., Ljutomer, Logatec, Maribor gl. kol.. Maribor kor. kol., Medvode, Met-Ska, Mirna, Mirna peč, Mislinje, Mokronog-Bistri-ca, Moškanjci, Nomenj. Novo mesto, Ormož, Or-Jenek, O trški vrh, Petrovci-Križevci, Pesnica, Planina. Podnart-Kropa, Poljčane, Folzela-BraslovČe Ponikva, Pragersko, Prevalje, Ptuj. Pučinci, Rač-Je-Fram, Radohova vas, Rajhenburg, Ičakek, Rc-Čjca ob Paki, Ribnica, Rimske toplice, Rožni dol-Pribisje, Ruše, Sava, Semič. Sevnica, Slatina-Ra-‘donevj gradeč, Slov. Bistrica, Soteska .Središče, Stična, St. Ilj, št. Janž na Dol., Straža-iToplice, St. Vid-Vižmarjc, Sv. Jcdert, Sv. Jurij Sv. Lovrenc na Dr. polju. Sv. Lovrenc na Poh. Sv. Peter v Sav. dol., Saiovcl, Škofja Loka, Škofljica, Šmarje-Slap, Šoštanj-Topolščica, Štaret Tezno, Trbovlje, Trebnje, Trzin, Uršna sela-Toplice iVelenjp Velika Loka. Velike Lašče. Verd, Videm-
Krško. Višnja gora, Vuhrcd-Marenberg, Vuzenica, Zagorje, Zalog, Zidani most tn Žalec.
—- Bolnišnice v naši državi. Po uradni statistiki je v naši državi 163 bolnišnic z 18.648 posteljami. V Sloveniji je bolnišnic 22, v Srbiji 55, na Hrvatskom in v Slavoniji 32, v Bosni in Hercegovini 29, v Banatu 22, v Bački in Baranji 12. v Crnigori 7 In v Dalmaciji 5.
— Zakladi črnogorskega kralja Nikole v Zagrebu. V začetku preteklega leta je bil na Cetinju slučajno odkrit arhiv črnogorskega dvora, ki je bil prigodom evakuacije pred Avstrijci zakopan v zemljo. To je bilo tudi vse, kar se je našlo od nepremičnin kralja Nikole. O ostalih predmetih, tako zlatih in srebrnih posodah, ni bilo do danes ne sluha ne duha in splošno se je smatralo, da so blago odnesli Avstrijci. Omenjene zaklade pa je slučajno odkril sedaj v Zagrebu neki uradnik ministrstva financ. Uradnik je hnel dalje časa bivati v Zagrebu in ker ni nikjer v Zagrebu dobil sobe, so mu nakazali sobo, v kateri so bili shranjeni nekateri predmeti kralja Nikole. Uradnik se je interesira! za te stvari, pregledal je kovčeke in ugotovil, da se v njih nahaja razna dragocena posoda. O tem je takoj obvestil ministrstvo financ v Beogradu, nakar je bila zapuščina kralja Nikole prepeljana v Beograd. Predmeti so vredni nad 10 milijonov Din. Posode so različne počenši od malih srebrnih in zlatih likersklh čašič do srebrnih in zlatih bokalov in umivalnikov. Največ je namiznih servisov, žlic. vilic, čaš itd. celo bogastvo nagro-madeno skozi dolga leta. Predmeti so bili shranjeni v skladišču ministrstva iinanc kot državna last.
— Prodaja starih pušk In samokresov. Dne 29. t. m. ob 9. uri se bodo prodajale v porotni dvorani deželnega sodišča v Ljubljani razne stare puške (primerne za lovske čuvaje) in samokresi in sicer samo dražiletjem, ki so v posesti orožnega lista.
Javno mnenje ustvarja časopisje. Množice verujejo to, kar jim siifjerlra časopisje. Zato podpirajmo In razširjajmo lo lastno čisopisje, da bo naše prepričanje tudi prepričanje javnosti.
d Celje. Vljudno vam sporočamo, tla smo z veseljem sprejeli velikonočno številko našega »Radikalskega 01asnika-<. Upamo, da bomo še večkrat dobili tako obsežno in po vsebini bogato številko. Želimo vam mnogo uspeha pri delu za razširjenje narodnega radikalizma.
d Celje In okolica. Leta 1916 so avstrijske oblasti odvzele cerkvi sv. Daniela vse bronaste zvonove. Ostal je samo eden, ta sicer največji (po velikem trudu pokojnega opata dr. Fr. Ogradija), ki ima glas h in telita 2260 kg. S pomočjo samih mUodarov se je posrečilo nabaviti v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, tri nove bronaste zvonove, in sicer glas dis (1100 kg) lis (700 kg) h oktava 300 Din, ki stanejo skupno 175 tisoč dinarjev. Zvonove je blagoslovil ljubljanski škof. Na željo kmetov so jih v torek 15. aprila slovesno pripeljali v okrašenih vozovih z gwdlx> in kmečkimi jezdeci na čelu. Sprevod se je pomikal preko Krekovega trga, Cankarjeve ulice, Kralja Petra c., Prešernove ulice čez Dečkov trg in skozi Gosposko ulico pred župno cerkev. Zvonove so v četrtek potegnili v zvonik. Slovesno so zapeli v soboto zjutraj pri sv. maši, med grmenjem topičev. Popoldne se je vršilo prvič slovesno vstajenje z godbo in s trjančenjem zvonov. Na belo nedefjo dobi sv. Jožef nad Celjem nove zvonove. Tako bo mesto Celje in okolica imela svoje harmonične glar sove po preteku devetih let. — Zadnjič sem obljubil popisati zgodovino prost, gasilnega društva Babno. Društvo je bilo ustanovljeno 16. maja 1920 v vrtu bo-tela Jamiča na Babnem. Njegov prvi načelnik je bil g. Ant. Hribernik. Vslcd ne-sporazumljenja članstva je bil izvoljen g. Jože Pišek. Blagostovljenje brizgalne se je vršilo 14. avgusta 1921, že 5. avgusta 1923 pa novega gasilnega doma. — Vse stranke se pripravljajo na volitve ter tudi naša ne sme zaostati, kot najmočnejša državna stranka. Kdor išče pomoči in pravice, kdor hoče redne razmere v naši državi, ureditev finančnih vprašanj, gospodarskega blagostanja, ta naj pristopi k radikalni stranki, da bo srečna In edina lepa naša domovina!
Vedno galanten. Nevesta: »Cula sc ' d;: si imel kot samec vse polno znanja z razi ..i ženskami.« Ženin: »Eh, seveda! Moj princip je bil: preizkusi vse. a poroči najlepšo.«
Socijalni vestnik.
Mezdne razmere v raznih državah od leta 1913 do 1922.
Mednarodni delavski urad v Ženevi ja nedavno priobčil izid raziskovanj o razmerju med skupno vrednostjo mezd ob začetku vojne in danes. Imenovani urad je bil osnovan kot odsek Zveze narodov. Svrha raziskovanja je bila pred vsem ta, da se ugotovi gibanje mezd v raznih državah, zlasti v, poslednjih mesecih, nadalje da se vzporede izpremembe v rttezdah s povprečnimi cenami življenskih potrebščin in se tako ugotovi resnična vrednost delavskih mezd. Razen tega* računaje na podlagi predvojnih razmer, so prišli do izračuhanja razmerja današnjih mezd z mezdami v letu 1914. Z drugimi besedami, hoteli so dognati, koliko so se denarne riiezde prilagodile večji draginji.
Podatki se nanašajo na Veliko Britanijo* Francijo, Belgijo, Švedsko. Dansko, Nizozemsko, Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Bolgarsko, Združene države, Kanado, Južno Ameriko, Avstralijo in Indijo.
Glavni splošni zaključki so sledeči: Po resnični (kupni) vrednosti mezd se države sveta, o katerili so podatki pri roki, delijo v tri skupine, namreč: na države, v katerih jc vrednost mezd večja kot pred vojno; države, v katerih je vrednost mezd danes enaka oni pred v'ojno, tretjič na države, v katerih je vrednost mezd nižja kot pred vojno.
Nevtralci za časa svetovne vojne se splošno nahajajo v prvi skupini — to je državam, kjer je resnična vrednost današnjih mezd enaka ali malo večja kot leta 1914. — pripadajo Velika Britanija, Francija, Belgija* Italija, Združene države, Kanada, Južna Amerika. Centralne evropske države, Nemčija in Avstrija, kakor tudi Bolgarija, spadajo v tretjo skupino, v kateri je resnična vrednost mezd nižja od vrednosti mezd pred vojno. V teh državah je znižana mezdna vrednost v glavnem posledica splošnih gospodarskih razmer, posebno pa finančnega položaja s stalno padajočo vrednostjo denarja, ne pa posledica okolnosti, da bi delodajalci svojevoljno zniževali mezde.
Resnična vrednost mezd pada v dobi, ko draginja narašča, in raste, ako draginja pada To pomenja, da mine nekoliko časa, predno se mezde prilagodijo spremenjenim cenam življenskih potrebščin; med lem časom je delavec na slabšem, ako cene rastejo, na boljšem pa, ako cene padajo.
Težko je prerokovati, kako dolgo se bo še nadaljevalo kretanje mezd, in da-ii se splošno povrnejo predvojni standardi resničnih mezd in razrnernih nagrad za razne vrsto ročnih in duševnih delavcev.
— Brezposelnost v Sarajevu. V Sarujcvu je nad 1600 brezposelnih, v vsej Bosni pa nad 2500.
— Plebiscit 'ia osemurni delavnik. Zveza sindikatov v Nemčiji je sklenila, da Izvede plebiscit v svrho končne rešitve vprašanja osemurnega delavnika. Ta plebiscit naj bi pomenil ratifikacijo tozadevnega wasciitagtonskega spora-zuma.	_______
Borba za državo.
»Virovitičanln« (Virovitica): Ker ima v opo-zi c i jo nat nem bloku glavno besedo HRSS, ki dela vse po ukazih z Dunaja in ker je blok skrpan iz šestih najrazličnejših strank, se mu ne more poveriti vlada. V tej borbi za državo se vedno boli kaže sposobnost g. Pašića in zdi se, da bodo morali končno vsi blokaški korifeji skupno z blagoslovom dr. Korošca kapitulirati pred močjo g. Pa-šiča in da bo do-bil g. Pašlć mandat za votlino vlado.
Širita naš list!
Gospodarstvo.
Naš blagovni trg
v prvem Četrtletju.
Pretekli mcscc smo končali prvo četrt-letja letošnjega leta. Zanimalo bo morda nekaj podatkov o gibanju cen na naših trgih v tem četrtletju.
Posebnih sprememb ni bilo. Najvažnejši dogodek je bil pač porast dinarja, ki je notiral začetkom letošnjega leta v Curichu 6.50 in se jjc sedaj stabiliziral na nekako 7.10. Kurzni prirastek znaša torej v prvem četrtletju približno 10 odstotkov. V prvem zaletu se je dinar dvignil precej nad sedanjo mero; tako ijc notiral v Curichu začetkom marca že celo 7.30.
Preoej začudenja je povzročil pojav, da so blagovno cene niso popolnoma ali vsaj približno izenačile z vrednostjo dinarja. Do-čim je ta dobil na vrednosti 10 odstotkov, je lo malo vrst blaga, ki bi se tudi pocenile za tolik odstotek; pa tudi takega blaga, ki je sploh nazadoval v ceni, je skrajno malo. Nasprotno je bilo zelo pogosto opažati, da so blagovne cene kljub porastu dinarja rasle. Deloma pa so ostale blagovne cene nespre-menjano, tako predvsem pri skoro vsem uvoznom ttbg*-
(iđftio znatno nazadovanje cen v prvem čckttetjn letošnjega leta zaznamuje živinav fcn Biser teleta in svinje. Zlasti velja to za teleta «b pričetku letošnjega leta povprečno še 22.5 D. so nazadovala v teku treh mesecev, do nai&dka aprila za polnih 31 odstotkov na 14 do IT D. Svinje so nazadovale za približno 12 — 14 odstotkov. Debele svinje so plačevali nebetkom leta po 26 — 27 D, mesnate pa po 2425 — 25 D. Prve so padle na 22.5 — 23.5, drage pa na 20 — 22.5 D. V ostalem pa je tudi ostala živina v ceni deloma nazadovala. dUb&aje cen je bilo precej neenakomerno.
Alofiša so je v veletrgovini tudi pocenila, deloma odo znatno, in to kljub skoro nespre-uieujeniBi cenam pšenice. Žito je bilo v celoti proocj stabilnot, Predvsem pšenica, ki ima koiaoMB četrtletja skoro isto ceno. kakor ob Pričetku. Isto velja tudi za koruzo, ki je tekom četilleUa popustila tako malenkostno — radi slabega dovoza — da sinemo reči, da je ostala oeaa ista. Pač pa se je močno popravil ječmen, *lnsti za pivovarne (od 272 na 337 di-narjev^. Tudi oves je ostal v ceni čvrst.
Kako se hranilo živalske kože, ki služijo za kožuhovine.
Živalske kože predstavljajo v tem hipu veliko vrednost v trgrriiti. Ker pa se zelo po-gostoma dogaja, da se radi neizvežbanosti ali nemarnosti postopa s kožami na način, da izgubijo te poslednje en del ako ne celo vso svojo trgovinsko vrednost, sem se čutil pobu-jenega, da podam potom tiska nekaj praktič-nih navodil za odiranje kožuhastih živali in sušenje njihovih kož. Kožuhaste živali kakor kune, kune belice, dihurji, hermelini, podlasico, veverice, lisice, mačke in vidre je treba odreti na okroglo, to se pravi na meh. Žival naj se torej ne nareže od trebuha navzdol, temveč od eno zadnje noge k drugi na način, da se odprtina na zadnjici prereže vodoravno na dve polovici Sprednji nogi naj se narežeta do pazduhe, rep, pri katerem je treba posebno paziti, od zadnjice do konca. Za odiranje repa naj se rabi dobro nabrušen žepni nož. Paziti pa je treba, da se koža ne pokvari. Repi, pri katerih se rabi pepel ali se pusti v njih žila, izgubijo pri strojenju vso dlaka
Ko si kožo narezal kakor ravnokar opisano, jo potegneš s telesa na način, da jo pri tem obračaš tako, da pride dlaka navznotraj. Vse meso je treba očistiti, in to tudi na nogah, kjer se pustijo le kremplju Ako se koža ne more takoj prodati, jo je treba posušiti. V nobenem slučaju ne puščaj kož več časa zvitih v kakem toplem prostoru, kor ti sicer začne trohneti, pri čemer zgubi vso svojo vrednost. Pri sušenju kože je treba tako-le ravnati. V kožo, ki ima sedaj obliko meha. deneš drvo 1 in pol cm debelo, ki je okroglo in ima na koncu. kjer pride glava, obliko mandcija. Na to drvo dobro raztegneš kožo (dlaka je vedno navznotraj) in pritrdiš noge in rep, ki jih je treba dobro odpreti, z dolgimi in skoraj kakor bucika finimi žebeljčki. Potem se vse vkup obesi z vrvico, ki jo vtakneš v nosnice odrte živali na kakšnem zračnem mestu ali pri peči V tem poslednjem slučaju pa koža ne sme biti neposredno na gorkoti, ki prihaja iz peči, temveč jo je treba obesiti malo dalje od peči. Po nekoliko dnevih vzameš drvo iz meha in obrneš kožo naprav. Pri tem pa je treba dobro potziti, da se koža ne pokvari.
Kožo, ki se sušijo s slamo, senom, pepelom itd., izgubijo pri strojenju večinoma dobršen del dlake!
Smsovo kože so prvotno v ceni nekoliko padlo, kasneje pa so se zopet popravile, tako da imajo ob koncu četrtletja povprečno nekoliko ’fiSjc cene, kakor v začetku. Usnje pa ie ravno obratno nazadovalo, deloma celo Precej izdatno.
Oslotna slika je torej ob koncu prvega Četrtletja precej podobna oni, ki jo je nudil začetek letošnjega leta. Pomanjkanje gotovine Rili trgovce, da si za drag denar najemajo kredit — če ga sploh dobe — in to poleg dru-5?ih »oprflik tudi znatno podražuje blago. Vendar pa smemo reči, da je opažati, da se ziblje nase gospodarstvo v smeri zboljšanja. ' O gibanje je seveda zelo počasno in bo trajalo anjbrK še dolgo, da bomo zboljšanje tudi — obŽKttfi,
g One masti. Na novosadskem trgu je cena masti sledeča: prašičja mast 36—38 Din. surova tanina 35—36 Din, sušena slanina 38—40 Dni.
v K Cene mesa v Sarajevu so določene slcde-^c: govcdhia prve vrste brez priklade 24 Diu kg, n Oklado 22 Din, govedina druge vrste brez pri-Dl”, s prikiado 19 Din, tretje vrste brez 'klade 18 Din, s prikiado 16 Din.
sn-M.ioL5®**’ ponusta na železnici obiskovalcem za-v 11 aJ?3 volesejma. Legitimacije Izdala »Putnik« tubUiu^, Aleksandrova cesta .
g Nora carinska tarifa. Komisija za sestavo nove carinske tarife je končala svoje delo in bo načrt o carinski tarifi objavljen te dni.
g Za vinogradnike. Tržno poročilo: bakrena galica 9.5 do 10 Din, natrijev triosnlfat 6.5 do 7 Din., galun 5.5 do 6 Din, žvepto »Flbristeila« 3 do 3.25 Din. kg.
g Žatcškf hniefjski trg. Na deželi se plačice blago po 7500 Kč za 50 kg. Razpoloženje mirno.
g Železniška konvencija z Italijo. Na podlagi trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo so se določile tudi smernice za medsebojno železniško konvencijo. Na progi Ljubljana—Trbiž se otvorita dve carinarnici, italijanska v Trbižu, naša pa v Ratečah.
g Trgovinska pogajanja z Madžarsko. V Beograd je dospela madžarska delegacija, ki se udeleži pogajanj za sklep raznih gospodarskih konvencij. Istočasno je odpotovala v Budimpešto naša delegacija z istim namenom.
g Izvoz našega vina v Češkoslovaško. V Beogradu sc vršijo pogajanja za izvoz našega vina in tobaka v Češkoslovaško.
g Produkcija svile v naši državi. Državne tovarne za svilo bodo producirale letos 50.000 kg surove svile in 50.000 kg ostalih fabrikatov. Vse naše tovarne za svilo v Pančevu, Novem Sadu in Kaniji so popolnoma založene s surovinami in delajo s polnim obratom. Letošnja letina bo dala okoli 450.000 kg surovih kokonov ali 150.000 kg suhih kokonov.
g Nova tobačna tovarna. V Podgort sezida monopolska uprava.novo tobačno tovarno.

g Elektrifikacija Splita. Zastopniki čcŠVosto-vaškega kapitala nameravajo zgraditi y Splitu električno centralo.	\
g Carinska vojna med Bolgarsko in Turčija,'
Ker ie Bolgarska prepovedala uvoz suhega gro-| zdja iz Turčije, je augorska vlada piepovedala izvoz sira, moke in perutnine v Bolgarsko.
g Turški proračun za 1. 1924 izkazuje 11 milijonov turškili funtov primanjkljaja. Zato je a n gor-! ska narodna skupščina zvišala doklade na tobak> in uvedla državni monopol na vžigalice.
g Italijanske državne finance. Italijanski dr-j žavni dohodki so znašali v mesecu marcu t. 1. 194.000.000 lir voč nego v lanskem marcu. V prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta izkazujejo državni dohodki prirastek v znesku 2502 milijone lir.
g Produkcija tobaka v Rusiji ie znašala lan' 50% predvojne površine in 40% produkcije.
g Bombažni kongres. Od 12. do 14. junija se bo vršil na Dunaju mednarodni bombažni kongres.
Živali in kulfte b®B@znl.
Klima je manj nevarna po svojih fizikalnih vplivali, kakor po epidemijah, ki se lahko razvijajo v njenem področju. Kužne bolezni prenašajo ljudje prav tako kakor živali; zato je zelo važnoi, v kakšnih odnošajih se nahajajo gotove živali do človeka.
Nad vse važna je vloga, ki jo igrajo živali pri širjenju kuge. Intimni odnošaji med; živaljo in človekom so tu zelo dalckosežnegai pomena. Kugo prenašajo v prvi vrsti podgane, katere so okužili dirugi glodavcu Med temi pa razsaja kuga lahko na več načinov; lahko jih mori trumoma ali pa jim prizanaša*’ taka da ne povzroča pogina na celi črti. temveč zadeva samo poedince. Mnoge zagonetne epidemije imajo svoj izvor baf v tem, da no moremo izslediti njih pravnih vzrokOHfc-ker! so nam nedostopni
V mnogih krajih bivajo ljudje kakor vuikaničnih tleh; kuga razsajat, toda se ne prime. Krije se po kanalih, smetiščih kleteh med podganami Samo en pihljaj vel zadostuje, da se zanese tudi med Ljudi. K bakcili pa dospevajo v človeka na različno^ načine, največkrat potoni bolh. Podgariskatj bolha n. pr. vsesava obenem s krvjo tudr kužne bakcile, ki živijo v krvi Ko dospe tat-* ka bolha na človeka in ga s svojim rilčkonv Piči prenese na ta način nanj kužno klice, kt žive v prej vsesani krvi. Tudi težke boleznr slezen, ki se pojavlja v krajih severne AfrikeJ kakor otroške bolezni, prenašajo živali bolhe*! komarji, uši in podobna golazen.
So kraji, v katerih je boj proti uialarij! silno težak. Vlažno vreme pospešuje razplo-janje in množenje malaričnih bakcilov. Lju-f dje, ki pridejo v take kraje, obole na mrzlici' Isto dožive tudi oni, ki stalno bivajo tam, ako zapuste svoje stalno bivališče. To se da raztolmačiti s tein, da vlada malarija v takih krajih kot otroška bolezen Kdor jo preboli v prvih letih, temu poslej prizanaša, ali, kakor, rečeno, samo dotlej, dokler ostane na mestu in nc spremeni podnebja. Ako spremeni klima se mu lahko zgodi, da se bolezen nenadoma pojavi. Podobne slučaje opažamo tudi prt spalni bolezni, ki zahteva vsako leto neštevil-no žrtev. Kamor dospe človek, ki trpi na spalni bolezni, povsod je soljudem opasen, kop tudi spalno epidemijo prenašajo muhe.
Iz teh primerov je razvidno, da so največji pospeševalci ljudskih epidemij živali. Zdravstveno stanje ljudi, ki žive v tropični«, krajih, je malone povsem odvisno od n j ih J Trgovina najbolj pomaga prenašati epidemi-j jc v oddaljene kraje; z njeno pomočjo dobirj vajo kužne bolezni tako obeleži®, da popoW noma izgube svoj lokalen pomen.
„Rad. Glasnik* je edino sltd beno glasilo NRS v Sloveni}
Koroške pravljice.
Predgovor.
Izdajamo in čitamo indijske pravijice, za-vtorske pravljico in šo druge tuje eksotične pravljice, a pri tem nimamo še /branili svojih Slovenskih pravljic. In vendar je vsak sam pcbi najbližji. Pa tudi po svoji zanimivosti na-$e domače pripovedke prav nič ne zaostajajo fea tujimi Le čitajte prelepe koroške pravljice laU pravilnejše: pripovedke, in sodite:
Grški modrijan Pitakus je rekel: Spoznaj samega sebe. Tudi tebi, narod slovenski, ve-jlja: Spoznaj samega sebe! Ti se ne poznaš! 'Ali bi bilo mogoče, da bi se ne bil krepkejei, bolj energično zavzel tedaj v oni veliki zgo-'dovinski dobi po velikem razsulu, za svojo koroško Slovenijo, če bi jo bil bolje poznal? 'Ali bi ti bilo mogoče brezbrižnemu ostati v .očigled taki lepoti, ki se ji tujci ne morejo fidovolj načuditi, če bi bil to krasoto bolje po* tenal in se zavedal, da si to tl sami, da je to <del tebe!
Nemški pregovor pravi: «Wer scine Hei-anat nlcht wohrt, der ist seinor Heimat nicht Wert« (kdor svoje domovine ne brani, svoje domovine ni vreden). Izprašaj si vest, narod slovenski, ali si ti dovolj branil svojo domo-Lvino? Tvoja domovina pa ni samo Ljubljana vin Maribor, tvoja domovina ie tudi, da nc (omenjam drugega, Gospa sveta, Vrbsko jezero, Svinjska planina, tvoja domovina sega no-jtri do Osojskega jezera in gori do Šmohorja.
Vse to in še mnogo več je tvoja domovina in dolžnost tvoja je, da ljubiš in braniš celo svojo domovino. Da jo boš pa ljubil, jo moraš najpoprej poznati. In sicer poznati tako, kakor je v resnici, nc morda tako, kakor pravi ona pesem:	»Korotan je čuden svet,
smreka ima lipov cvet...« Ta pesem priča, ‘/la so tudi pesniki zmožni budalovsti, a ne 'Ho bi potrebno teh budalosti dalje širiti.
Spoznavajmo svojo lepo domovino! Spo-(Ziiavajmo lepo slovensko Koroško! Spoznavajmo jo tudi iz lepih koroških pripovedk in pravljic!
S€ameni$i ribič.
V izdolbini neke hiše na Sv. Duha trgu v ^Celovcu stoji kamenita podoba moža v nabavni velikosti, s klobukom v roki. Kameniti inož stoji s prekrižanimi nogami, kakor bi bil utrujen, poleg njega posoda, kakor so jih rabili ribiči, če so prinašali žive ribe na trg. iNa podstavku kamenite sohe stoji zapisano: Tak dolgo tu bom stal, da ribe bom prodal.
Pravljica pripoveduje: Pred davnimi leti fje prišel ribič od Vrbskega jezera (eno uro 'jOd Celovca) s svojim blagom na trg. Neka jžena pa ni verjela, da ribič pravično tehta, nakar se je ribič zaklel: »V kamen naj se 'spremenim, če sem krivično tehtal.« In pri {priči se je izpolnila zločinska beseda: Pred ločmi sejmarjev je ribič okamenel in še danes stoji kot svarilen zgled na trgu in Čaka na ^odrešenje.
Soha nosi letnico 1606. Zgodovina pripo-tveduje, da je bil tukaj nekdaj ribji trg. Ribiči jpa so prihajali pozno na trg in niso prinašali '.vedno svežih rib. Zato je odredila oblast, da (Je moral stati vsak ribič poleti in pozimi, v dežju in v solncu brez plašča In brez klobuka na trgu. In to da je bil pravi povod za po-istanek »kamenitoga ribiča«.
Vrbfko Jezero.
Vrbsko jezero, ki se razprostira od Lo-reto pri Celovcu do Vrbe v dolžini šestih ur, je pri vsej svoji krasoti nevaren pajdaš, ki mu ni zaupati. Vsako leto zahteva žrtve, drzne veslače in vstrajne plavače primejo pogosto nenadoma krči, ki jih stanejo življenje. Ce pa plava ladjica v mesečini črez bliščečo jezersko gladino in če ob lepoti v molku sni-vajočc narave utihnejo tudi veslači, tedaj se zna zgoditi, da zaslišijo cinglanje in zvonenje, ki se zdi, da prihaja iz globine jezera. In resnično pripoveduje stara pravljica o mestu, ki je nekoč stalo ondi, kjer je zdaj jezero.
Pred davnimi davnimi leti, nobena knjiga ne pove časa, je stalo ondi, kjer danes valovi jezero svoje modre valove, mesto, kojega veličastne palače so pričale o bogastvu njegovih prebivalcev. Toda bogastvo jih je storilo ošabne in prešerne. Pozabili so na Boga, postavo in nravnost in so se zločesto posmehovali božjim in človeškim zakonom.
Tako se je zgodilo, da so se nekoč tudi v sveti božični noči zbrala večina meščanov na ples in pojedino. Že so naznanjali zvonovi pozno uro in klicali k polnočnici in še vedno so veseljaki uživali v svoji divji strasti in nasladi. Naenkrat se odpro vrata slavnostne dvorane in suh, siv možiček je začudeno pogledoval po šumeči množici v veličastni sobani. Slednjič je grozeče spregovoril in donelo je kot daljno gromenje, ko je govoril: »Aj, vi brezbožni razuzdanci, ali ne veste, kakšen praznik praznujemo danes? Vrnite se domov, predno mine ura pokore in vas doleti ostra kazen!«
Toda odgovoril mu je le porogljiv zasmeh, in nejevoljen se je oddaljil starec. Še bolj divje so se zavrteli pari v plesu, še glasneje je postalo razposajeno kričanje pijanih. Bližala se je polnoč. V drugič je vstopil sva-rilec v dvorano. Stopal je s trdim korakom in v rokah je držal sodček. In zopet je opominjal, naj nehajo z zločinskim početjem. »Ce me ne ubogate,« ie govoril, »bom odprl petelina tega sodčka in smrt in pogibelj bosta prišla nad vas.«
Zopet mn je odgovoril predrzen posmeh trdovratnih. Tedaj je udarilo polnoč.
»Zdaj ste izgubljeni,« je izgovoril starec z bliščečimi očmi in je zasukal petelina. Ugasnile so vse luči, potreslo se je zidovje, nastala je strahovita nevihta z besnečim viharjem in deževalo je v potokih. Izginil je starec, njegov sodček pa je ležal na tleh z odprtim petelinom in iz sodčka se je izlivala brezkončna povodenj. Valovi so sc razlivali dalje, dokler niso poplavili celega mesta in pokrajine. Bobnenje voda je preglasilo kričanje izgubljenih na pomoč. Pokončano je bilo mesto in njegovi prebivalci.
Toda voda ni več odtekla: do danes sc širi tod jezero. Mesto, cerkve in vasi leže pokopane v globini. In še zdaj slišijo ribiči pogosto, ko ob tihih poletnih večerih donijo večerni zvonovi preko jezera, iz globine jezera medlo doneče zvonenje zvonov potopljenih cerkva.
Avanzma sv. Antona. V dobi splošne redukcije uradnikov se je zgodilo po vsem svetu poieg nebroi tragičnih stvari, tudi dosti veselih. Rekordna pa je bila na vsak način v tem pogledu reduk-tdja, ki se Je odigrala v Braziliji, še v 16 stoletju Je postavil nek portugalski kralj za zaščitnika nekega polka sv. Antona. In ker je bil tedaj tak obliža], da se je vsakega patrona polka proizvedlo v [polkovnika, Je postal tudi sv. Anton polkovnik. IMhuria so stoletja in stvar je nostala nclzoreme-
njena. Ko so pa pred kratkim pregledavali vsled redukcije listo oficirjev, ie naenkrat našel vojni minister na listi polkovnikov tudi sv. Antona. Malo nerodno se mu je zdelo, da je v repub'iki po'kov-nik svetnik in to celo aktiven polkovnik. Aii kako Izvesti redukcijo svetnika? Dolgo je mislil vojni minister. Na koncu pa ie izmislil. Uvažirjoč zasluge svetnika, ki je bi) 300 let polkovnik, je piolzvedel sv. Antona v generala in ga obenem prevel v večno upokojenje. Tako je bil tudi sv. Anton k sreči reduciran
Zagonetka
velikega kneza Mihajla.
Izmed mnogih zagonetk ruske zgodovine po 1. 1917. je pač ena najtemnejših ona o nenadni preminulosti prestolonaslednika Mihaj-la-Aleksandroviča, o katerem smo izvedeli po abdikaciji carja le to, da se je odpovedal kroni, dokler se konstituanta ne bo izrekla o obliki vladavine. Sedaj pripoveduje princesa Olga Putjatina natančnejše okolščine, ki so dovedle nesrečneža v nezasluženo usodo.
Mihajla Aleksandroviča so najprej phstiii svobodnega s svojo rodbino na svojem posestvu Gačina. Potem so zapovedali sovjeti, da se ima preseliti v Petrograd. Tam je živci — sicer zastražen, vsekakor pa svobodno — pri princesi Putjatini. Njegovi prijatelji so se silno bali za njegovo življenje ter so mu svetovali, naj pobegne v inozemstvo. Angleško poslaništvo mu je dostavilo dvoje potnih listov: enega za njegovo osebo, drugega pa za njegovega tajnika Johnsona. Veliki knez pa je zavrnil te nasvete z besedami: Zaupam ruskenin narodu, za katerega srečo sem vedno deloval, in prepričan sem, da ta narod ne misli meni in moji rodbini ničesar žalega storiti.« Par dni pozneje je bil s svojim tajnikom Johnsonom aretiran ter odveden v Smolny.
Vse intervencije njegovih prijateljev in nekaterih velesil so bile zaman. Februarja leta 1918 so odvedli oba ujetnika v Perm, kjer se je baje nahajala vsa carska familija. Po posredovanju ljudskega komisarja Joffeja mu je smela poslati soproga nekaj perila in obleke v Perm. Ali prenašalca — komornega slugo Cilišcva in šoferja Barufova — so takoj po prihodu v Perm zaprli. Šele na zapoved Lunačarskega so ju izpustili. Obenem je zapovedal ljudski komisar, da se ima veliki knez nastaniti v dobrem hotelu ter da sme sprejemati tudi obiske. Nato pa je nenadoma izginil.
Medtem je prišlo poletje in rdeča pošast jc divjala po deželi. Prijatelji velikega kneza v Petrogradu so se razkropili v vse vetrove, pa tudi v palači princese Putijatine je ostala samo stara švicarska učiteljica gdč. Bea-ting, ki ni mogla radi svoje obolelosti odpotovati. Več mesecev po tem, ko je veliki knez izginil, se je pojavil komorni sluga Čilišev in je pripovedoval, kaj je Permu doživel. Nekega večera, tako je pripovedoval, je postala pred hotelom trojka, iz katere je izstopilo pet mož. Prišli so v sobo velikega kneza z izjavo, da imajo nalog, takoj aretirati Aleksandra Romanova. Tajnik Johnson, ki je spal v drugi sobi, se je vsled ropota prebudil. Skočil je v sobo ter izjavil, da stoji veliki knez pod varstvom sovjetov v Permu ter komisarja Lunačarskega. Nikdo da nima pravice, velikega kneza aretirati. Nato se je približal eden izmed dotičnih mož Johnsonu ter mu je nekaj zašepetal na uho. Tajnik je bil hipoma vesel ter je zaupljivo pogledal velikega kneza, ki se je melanholično nasmehnil. Johnson je^ samega veselja zaklical: »Vse je v redu Čilišev, jaz sem zadovoljen«. Čilišev pa je mislil, da so ti možje v sovjetske vojake preoblečeni prijatelji velikega kneza.
Jetnika sta bila odvedena. Mihael in Johnson sta se vscdla v trojko, vojaki pa so sedli nazaj. Še enkrat je zaklical veliki knez svojemu slugi »Zbogom!«, nato pa je trojka izginila v temi. Od tistega časa je o’velikem knezu izginila vsaka sled. Ali so bili oboroženi vojaki prijatelji ali sovražniki? Ali je bil tudi Mihael Aleksandrović umorjen, kakor ostala carska rodbina? V tem oziru se princesa Potjatina ne vdaja nikakim iluzijam..*
Slcy. IT.______________________.RAD1KALSK1 OLASNIK*.____________________SItm a.
Izumiranle naravnih ljudstev.
Z razširjanjem kulture, zlasti evropske, se neprestano krči prvotna narava. Ne le maličenje pokrajin z vodnimi zapornicami, električnimi in industrijskimi napravami, temveč tudi posredno in neposredno iztrebljanje rastlin in živali* ki se ne morejo prilagoditi novim razmeram, so posledica naraščajoče kulture. — Da, ljudsku plemena, ki so se prej cvetoče razvijala* so jela hirati, ko so prišla v stike s kulturnimi narodi, in nekatera so v presenetljivo kratkem času popolnoma izumrla. Vsekakor je bila pri tem sokriva sirova* z brezobzirno razširjevalno in osvoje valno silo združena zasledovalna beznota, da. celo sila po nečloveškem iztrebljevauju.
Najbolj znane so pač žalostne posledice evropske kolonizacije za ameriške indijance, »lasti za prebivalce Antilov. Izmozgava no po sistemu repartimcnlov ter ogrožavano z ognjem in mečom, je zamiralo to ljudstvo; sredi 16. stoletja, petdeset let po odkritju AnierLkci, ni bilo na Velikih Antilih več domačega prebivalstva. Indijanci Malih Antilov so se ohranili do 17. stoletja. V Srednji in Južni Ameriki so sc morali Indijanci ob obalah in v pokrajinah z zdravejšlm podnebjem povsod umakniti vsiljivim Evropejcem im kasneje črncem. V nedostopnih. mrzličavih brazilskih pragozd ih se je vendar do danes ohranilo nekaj čisto pristnih indijanskih rodov. Po vseh drugih straneh pa se ostanki prvotnega prebivalstva hitreje ali počasneje izgubljajo v novem mešanju ljudi.
V 19. stoletju so ovčarji in izsledovalci zlata napovedali prebivalcem plemena Ona v Ognjeni deždi brezobzirno uničevalno vojno, napravili so nanje pravcati pogon in jih popolnoma iztrebili, V Severni Ameriki so zastopniki evropske kulture in nravstvenosti vodili srdito uničevalno borbo proti domačinom, ki so bili nekdaj tako mnogobrojni. Borba se je končala z Iztrebljenjem Indijancev v večini krajev Severne Amerike. Ko je končno prevladalo boljše mišljenje, se je moglo oteti le še nekaj tisoč ljudi v tako zvanih »rezervatih«. Telesno in moralno oslabljeni se bližajo tudi ti gotovemu poginu.
rudi v Afriki poznamo plemena, ki izumirajo. Buštnantj, one pritlikave, svetlo polte praprebivalce Afrike so pregnali že njihovi krepki črni sosedje na rob brezmejne puščave Kalaliari. še preden so jih obkolili bclokožci. Morali so se borno preživljati z lovom ter zbiranjem korenin in divjih melon. Prišli pa so bclokožci, predvsem Buri, s svojim strelnim orožjem in Izpremenili nekdanji divji raj v bedno imstinjo ter tako oropali domačina lovca življenskih sredstev, A ne samo to! Priljubljena zabava Burov je bila, da so v mesečnih nočeh, ko so Bušmani proizvajali svoje ekstatične plese, te ljudi obkoljevali in jih streljali kot zajce* vse pomešane moško, ženske in otroke. Je le še vprašanje nekaj let, kdaj izumre to vdezanimivo pleme. Neki razizkova-tec je leta 1905 videl v Južni Afriki 41 Buš-manov in jih vprašal, koliko omajo otrok. Bili so brez njih!
Tudi Hotentoti, ki so v mnogem slični Buš-n lanom, kakor tudi severnoafriškim Hami tam, izumirajo. » tem da se njihovi preostali mešalo z belokožci in črnet ter tako kot pleme izginevajo.
Prav tako so pred našimi očmi tegfnili Tas-»nanci. Početkom 19. stoletja so ceniH število iTasmancev na 5000. Leta 1876 je umrla zadnja pripadnica tega ljudstva. Tudi v Avstra-fiif so angleški naseljenci domačine preganjali
uničevalk kjerkoli so prišli z njimi skupaj; Prirejali so za njhni pravcate pogone kakor za Bušmani in OnJjd. Dasi jih sedaj več ne atre-bajo, vendar ginejo njih ostanki pod vplivom kulture. Alkohol, kužne bolezni vseh vrst da
izpodkopljejo telesno in moralno zdravje In odpornost naravnih ljudstev. Tudi nezdrava evropska noša, ki nikdar ne odgovarja telesnim in klimatičnim potrebam domačinov, in ki so jo vsilili tem ljudem krščanski misijonarji. je deloma kriva* da hirajo ti narodi; zakaj opazovali so* da taka obleka pri naivnih ljudeh nravnosti n<r pospešuje, temveč jo mnogokrat celo izpodjeda.
Prav isti vzroki so za izumiranje nadvse zanimivih in deloma simpatičnih narodov po otokih in ob obali Južnega morja. Maard, Novozelandci, Havajci in Samoanci se bližajo neizogibnemu poginu.
V Južni Aziji poznamo ljudstva* ki so jih priseljenci Evropejci zrinili daleč gori v nedostopne gorske kraje, kjer se sedaj bomo bore za svoj obstanek. To so ljudstva z višjo kulturo. Med njimi so Indijci, Malajci, Kitajci itd. Ta ljudstva so se deloma spojila z drugimi plemeni in sedaj na ta način izginjajo. Taki preostanki nekoč pač zelo razširjenih ljudstev se mod drugimi pripadniki plemena »Veda« na, Cejrionu, od katerih jih je živelo leta 1850 še 8000, leta 1891 le še 1229, v Prednji Indiji »Toda« in nekaj drugih plemen, ki jih poznamo po skupnem imenu »Munda-Kolh«. dalje v Zadnji Indiji in po južnoaziljskem otočju pritlikavi Negrcti z Andamenezi, pripadniki plemena »Somang-Sakai« z Malaškega polotoka, »Aota« s Filipinov in tako zvani Avstroazijci ali ludoavstralci, katerim lahko prištevamo pripadnike plemen »Dajak«* »Batak« in druga s Sundskega otočja. Tudi pripadnike plemena »Aino«, prvotne prebivalce japonskega otočja, so pregnali Japonci, sedanji gospodarji otokov; žive le še na najsevernejših otokih, predvsem na Jesu in Sahalinu ter čakalo na svoj konec. Prav tako se zmanjšuje število večine sibirskih naravnih ljudstev, ki že prej niso bila kaj mnogobrojna. Jenisejcav kl je bilo 1. 1897 Se 994, leta 1909 le še kakih 700; Jukagirov In Čuvancev so cenili lete 1850 na 2000 glav, leta 1897 pa jih je bilo le še 506. Tudi Ostjaki izumirajo, dočim tega ne moremo reči o čukcih, Jakutih in Tunguzih. Nasprotno pa ginejo prebivalci otokov Aleuti, ki vežejo Sibirijo s Severno Ameriko, in Itelmanci na Kamčatki.
Povsod na zemlji opazujemo, kako se kulturno nižje stoječa ljudstva umikajo narodom z višjo kulturo. Le poredkoma pokažejo zmožnost prilagoditi se tuji, višji kulturi najmanj seveda takrat, ako je razlika, zelo velika in se je višja kultura nenadoma približala naravnemu ljudstvu. Le dve plemeni kažeta, vsekakor zaradi razmeroma visoke kulture, večjo odpornost: Mongoli in črnci. Seveda se njih kultrua bolj in bolj udaja evropskemu vplivu in se bo z evropsko kmalu izenačila. Tudi so da na različnih točkah zemlje ugotoviti vedno bolj naraščajoče mešanje treh poglaviitih plemen: črnega* rumenega in belega, kar dokazuje tako zvana mešana plemena, Mamiti v Severni Afriki, Turanijcl v Iztočni Evropi In Zapadni Azijci ter Malajci. In tako ne moremo zanikati, da bo tekom tisočletij. nemara tekom milijonov leit, živela na vsem svetu enotna mešana rasa. Morda! Kdo more videti v bodočnost?
(»Kosmos«.)
Vsak član Narodne radikalne stranke čita in na-oči „RadikalskiGlasnikr^
Naši dojenčki.
Skoraj bi lahko rekla, da je ni matere* katera, naj bo še tako malo izobražena, sl ne bi želela v prvem času materinstva v tej ali oni knjigi prebirati o oskrbi teh naših malčkov. Pa še posebno, če velja ta oskrba do-jenčku-prvenčku, pri katerem smo vse mame enako skrbne, še večkrat pa boječe.
»Ali ne bo preveč? — ali ne premalo? Ali ni pretesno povit — ali premehko —?« in koliko drugih takih skrbi nas napolnjuje! Da se pa vsaj malo ognemo nepotrebnim preudarkom, naj povem tu na kratko, kako se nam je v splošnem ravnati: saj so nam naši mali nam materam največja ljubezen, up in veselje.
Seveda je samo ob sebi umevno, da ima hrana dojenčkova biti le mleko, in sicer če lo mogoče materino. Edino v slučaju, da je kateri materi že več otrok iz neznanega vzroka umrlo, naj vpraša zdravnika, ali sme otroka sama dojiti in ali bi nm moglo to postati nevarno. Da bi pa materino mleko imelo primernih in potrebniji snovi v sebi, kar je nedvomno potrebno za dobro uspevanje otrokovo, naj mati posebno pazi, da uživa sama dobro in lahko prebavljivo hrano, naj se izogiba vseh strasti, tako da ji bo zagotovljen duševni in telesni mir. Paziti je treba, da prsi niso pretrdo prevezane, ker v tem času vsak bolj močni pritisk nanje škoduje.
Posebno matere, katere imajo vsled pre-obiiega mleka napete in boleče prst, naj jih (kakor bodo same spoznale) sebi v veliko (►lajšanje s prtom podvežejo, tako da je prt, ki naj bo zložen in podložen pod leve prsi, x obema koncema zavezan na desni rami. Drugi prt pa nasprotno: torej pod desne prsi, na levi rami zavezan. Kakor sem že zgoraj omenila, se je varovati tudi vsake pretesne obleke alt prevezave čez prsi; vsaka nezadostna pažnja v tem oziru bi lahko zakrivila, da se mleko v materinih prsih posuši, in bi torej bila mati primorana otroka umetno dojiti, kar je za takega malčka eno največjih zla.
V	slučaju prevelike malokrvnosti ali kakih kroničnih bolezni je dolžnost vsake premožne matere misliti najprej na dojiljo, poltem šele na umetno dojenje. Kar se tiče dojilje veljajo zanje seveda isti pogoji kakor za mater samo, le še paziti je treba, da med materinim in dojiljinim otrokom ni večje razlike nego šest do osem tednov, ker se seveda vsako materino mleko po potrebi rastočega otroka izpreminja.
Otroka umetno rediti, to se pravi, brez materinega ali dojiljinega mleka, je grozno težavno in povzroča mnogo skrbi, in ga je torej ie jako potrpežljivi in skrbni materi mogoče z uspehom opravljati. Prvi predpogoj je dobro mleko in pa največja snaga. Mleko naj bo, če le mogoče od ene in iste krave ves čas dojenja.
V	prvem času (3—4 tednih) se vzame enj del mleka, ter dva dela vode, in sicer se pri-! lije vročo zavreto vodo, v drugem in tretjem-mesecu vsakega polovico, od četrtega me«J seča naprej tri dele mleka in en del vode.
V	prvih osmih dneh se mora prlložiU vedno sveže pripravljeni mešanici dve čajnt žlici mlečnega sladkorja ali pa, v slučaju da; tega nimaš, navadnega sladkornega praha*: Pozneje pa zadostuje na eno navadno skode4 Hco mešanice kavna žličica sladkorja. Po pre-» teku četrtega ali petega meseca otrokovega, življenja naj se mu daje navadno čisto in do-j bro kravje mleko, gorko 28° R. Ce otrok te mešanice ne prebavi, jo usirjeno izbljuje an se preveč in prehitro debeli, je treba dodati malo več vode,
Nal pa v tem slučaj« vsaka tnafl nondsBi
a« je tudi prevođeno mleko jako težko prebavljivo.
, Če je nemogoče dobivati zjutraj, opoldne tn zvečer sveže mleko, naj se jemlje od jutranje molžnje.
Že iz teh kratkih navodil je potrebno, koliko skrbi in pažnje je potrebno, če hoče imeti mati le nekoliko upanja na uspeh. Vestna mati pa se ne bo nikoli plašila skrbi za svojega malčka. Ne bo pa nikoli tako dolgo čakala, da bi bilo otrokovo življenje ogroženo. Kdo ne ve, da je posebno pri takih malčkih bolezen lažje preprečiti kakor pregnati?
Dojenčkov jok nima pri zdravem otroku takorekoč nobene važnosti. Naj se mati prepriča, ali je otrok sit (že v tretjem tednu življenja naj bo dojenček na redno hrano nasajen — in sicer vsake 2—3 ure) ali leži na ;suhem, ali ga nič ne tišči ali celo kak mrčes nadleguje — in če se prepriča, da je vse v redu, naj le otroka pusti, da joče, ker prav kmalu bo otrok sam utihnil. Naj mati ne nosi otroka sem in tja, da bi ga s tem potolažila, kajti s tem bi le sama sebi nakopavala pokoro in čedalje večjo žalost, če otrok le opazi, da z jokom kaj doseže, zasužnji mater tako, da kmalu ne bo imel trenotka miru. In kakšno svojeglavnost in trmo si vzgaja taka mati za poznejša leta.
Tudi vsako zibanje in uspavanje naj mati Iz teh vzrokov opusti; posteljica naj stoji trdno in naj se nobena mlada mati ne boji, da bi vsled tega ker ne ziblje, ali vsled tega ker otrokova posteljica trdno stoji, izginila vsa poezija materinstva. Ta obstoja in bo obstojala pri vsaki, katera je res žena. — (Starejša mati mlajšim v pouk.)
Golša ali krof m jodova sol.
Golša ali guša ali krof, ki kazi ženski .vrat. se je zadnja leta začel močno pojavljati tudi na Nižjem in Gor. Avstrijskem. Prof. dr. IŠJul. Wagner-Jauregg, vodja klinike za neuro-dogijo in psihiatrijo na Dunaju trdi, da je kroglastih ženskih vratov tudi na Dunaju čim dalje Več. Dolžili so dunajski vodovodi, da je izzval ta pojav, toda krof je razširjen tudi po krajih, kjer ne pijejo vode iz dunajskega vo-jdovoda.
' Doslej so preganjali krof z jodom; toda kdor je tako krof izgubil, je zbolel na srcu, 'diobil tresavico, je naglo shujšal in čisto oslabel; zbolel je na Basediowl bolezni. Švicarski zdravniki so dognali, da so nastale te bolezni zaradi prevelikih množin joda, ki so ph užili krofasti pacijenti.
V Švici so dosegli zdravniki, da lina vsaka sol primešan jod; tako mora vsak Švicar vsak dan uživati tudi jod. V kantonu Appcn-zell uživajo jodovo sol od početka leta 1922. Ta sol odstranja golšo in preprečuje njeno nastajanje. Zdaj so začeli tako jodovo sol splošno prodajati tudi na Dunaju. Cena je ista kakor za navadno sol. Jodovo sol imenujejo »Vollsalz« (polna sol). Prof. dr. Wagner-Jau-regg piše v »N W. J.«: »Naj bi vsi, ki trpe na golši, in vsi, ki bi radi sebe in svoje otroke obvarovali golše, uživali jodovo sol in kuhali jedi z njo! Uvesti se mora jodova sol po kra-(jik, kjer je potrebna tako splošno, da bi jo užival vsakdo, nc da bi jo specialno zahteval.
Tudi kruli naj bi se zamešal in pekel s to soljo, da dobe revnejši ljudje, ki žive večinoma ob kruhu, vase dovolj joda. Zlasti nova generacija bo brez golš in z njo izgine tudi spremljevalec krofa — kretenizem, ki je po alpskih deželah tako razširjen...« Tudi na Slovenskem je golša! Izredno razširjena, ne da bi ■poznali doslej uspešno zdravilo proti nji. Opozarjamo torej na jodovo sol, ki doseza iJvstt vrl oirokUf nagle uspehe.
Zanimivosti.
Kal so pšii stari Rimljani!
Stari Rimljani so pili razen vode pravzaprav le vino, vse druge pijače so bile v navadi samo po provincah.
Zrelo grozdje, ki so ga imenovali tudi »viseče (namreč na trti) vino«, so trgali v košare. Nato so ga devali v kadi ali čeber, kjer so ga tlačili moški z bosimi nogami, kar v vinogradu. Stlačeno grodje so nesli potem v mehovih pod stiskalnico. Mošta, ki se je natekel, preden so stlačili grodje z nogami, često niso pustili vreti, ampak so ga zapečatili v steklenice in jih hranili v mrzli vodi. Druga vrsta je bil mošt, ki se je natekel po tlačenju z nogami, tretja pa kislati mošt iz tropin pod stiskalnico. Večinoma so devali ves mošt brez razlike v isto posodo. Na tropine so nalili vode, prideli vinskih droži in nekoliko kuhanega mošta; to zmes so čez 24 ur še enkrat tlačili z nogami in stiskali pod stiskalnico. To je bilo vino za sužnje, delavce, vojake, pa tudi za ženske. Stare žene so prav rade pile vino iz tropin posušenega grozdja, kateremu so primešali kuhanega mošta. Posebno močno, sladko vino so dobili tako, da so pustili grozdje cel teden na solncu, da je ovenelo in se posušilo.
Mošt so spravili v velike, trebušaste lončene posode, kjer je vino vrelo; lesenih sodov niso rabili niti še v 1. stoletju pred Kr. Posode so pred uporabo zasmolili. Da bi dobilo vino poseben okus, so devali včasih v mošt smolo, sadro, ilovico, apnenec in mramor. Posode so pustili odprte, po vretju pa so jih pokrili s pokrovom in zamazali s sadro. Vinska klet jim je bila hladna, proti severu ležeča čumnata, navadno pod zemljo.
Boljša vina, ki naj bi dočakala visoko starost, so prelili, ko so se popolnoma umirila, v steklenice in amfore (dvoročne, podolgaste, proti dnu vedno ožje lončene vrče), ki so jih razpostavili v kleti ob stenah ali pa po tleh v pesku. Bile so zamašene z lesenim in plutovinastim zamaškom ter zamazane s sadro ali smolo, da ni mogel zrak zraven. Na posodo ali pa na listek, ki je visel na njej, če je bila posoda steklena, so napisali ime vina in letnik, t. j. ime konzula dotičnega leta. Pozneje so prenesli amfore v čumnato v prvo nadstropje, ki se je imenovala »apotheca« in je ležala tako, da so mogli napeljati vanjo dim, ker so bil mnenja, da dim pospeštije staranje viru.
Vobčc so ljubili stari Rimljani le stara vina? rajše so pili staro vino slabše vrste, nego mlado najboljše trte. Bogati Rimljani so bili sploh zelo izbirčni tud! v vinu; ne-Ie da so uvažali tuja vina, ampak pridevali so vinu razne dišave ali grenke stvari, n. pr. miro, aloo, razne cvete in zelišča.
Razen vina so Rimljani radi pili pijačo »mulsum« (medico), ki so jo pripravljali tako, da so vzeli najboljši mošt, mu primešali medu (en četrt vina in ena petinka medu) ter ga potem napolnili v steklenice ter jih zamazali s sadro. Čez mesec dni so pijačo zopet prelili v drugo posodo.
VAŽNOST ZADOSTNEGA SPANJA.
(Jugoslov. oddelek F. L. I. S.)
Ako ste podvrženi glavobolu, ncprcbavnostl, čestim prehladom in stalni utrujenosti, vprašajte se najprej: »Privoščujem li si osem ur spanja vsako noč?« To vprašanje se zdi marsikomu morda nevažno, ali iz odgovora na to vprašanje si razlagamo dostikrat vzrok teh težkoč.
Spati zadosti je iako važno, kajti spanje Je doba naše rasti. Spimo, da se izpočiiemo, in ravno tekom spanja se tkanine našega telesa obnavljajo in popravljajo po obrabi tekom dneva.
Telo je mogočna zgradba iz samih drobnih stanic ali celic: skupine teli stanic tvorilo tkanine
in organe našega telesa. Te stanice ki tkaftiat' se stalno obrabljajo in, ko razpadejo in zamrejo, jih obtok krvi poganja s seboj, da jih izžene ia telesa skozi kožo, pljuča ali izločila. Vsaka misel in vsak gibljaj prispeva k obrabi našili tkanin. Cim težje delamo, bodisi z možgani ali z mišicami, tem hitrejše se obrabljajo te stanice in tem več strupenih odpadkov mrtvih stanic prehaja v kti. Da živimo, je treba popraviti ali nadomestiti te degenerirane stanice. Nekaj tega popravljalnega dela se vrši potom hrane, ki jo jemo, in potom zraka, U ga dihamo, in večji dd tega popravljanja se vrši tekom spanja. Moč in energija potrošena po dnevu se tako obnavlja po noči. Po domače temu pravimo: izpočiill smo se s spanjem.
Važno delo se torej vrši v našem telesa tekom spanja in radi tega je prav, da privoščimo telesu zadosti časa, da se to delo zvrši. Ako tele nima zadostnega časa za to, delo obnavljanja in popravljanja nc bo dovršeno. Kaj potem sledi? Utrujenost s stalno pojemajočo sposobnostjo za delo in znižano odporno silo. In ko je odporna sila oslabljena, smo najbolj dovzetni proti napadu raznovrstnih bolezni.
Koliko časa treba spati? Nekdo petrebaie več nekdo manj, ali v tej dobi nervoznega gibanja in trenja, napornega dela in napornih iger in zabav je prav sigurno trditi, da ne manj cd osen* ur ja potrebnih, da se nadomestijo zgube, nakopičene tekom povprečnega dneva. Sedaj sc vprašafte, dali dajete svojemu telesu dovolj časa ponoči, da izvrši delo obnavljanja. Ako tega ne delate, potem zapravljate glavnico in ne le obresti svojega zdravja in posledica bo neizogibna poguba. Glavobol, ne-prebavnost, zaprtje in čut utrujenosti so le varnostni signali, ki vas opozarjajo, da telo dobiva premalo spanja.
Ako spite zadosti, se zjutraj zbudite osveženi in močni. Ako se pa, ko vstanete, čutite ninijeni in slabe volje, pomenja, da ni bilo zadosti spanja. Nadoknadite takoj. Pojdite isti dan nekoliko ur bolj rano spat in spite, ako morete, dokler se ne zbudite osveženi in zadovoljni. Ako jo telo imelo zadosti časa za svoje delo, to spoznate takoj. Nc zljubi sc vam dalje spati.
Eden izmed največjih pripomočkov za zdravo spanje je dobro prezračena soba. Imejte polno lahkih gorkih (Klej in držite okna široka odprta. Potem strupi, ki jih telo izločuje, ne ostanejo v sobi in sveži zrak ves čas zalaga z zadostno količino kisika, ki ga kri potrebuje.
Ako radi kakega neznanega vzroka človek le s težka zaspi, gorka kopel, predno se vleže, ali hiter sprehod pod milim nebom često napravljajo čudesa. Dostikrat je tudi dobro jesti nekaj lahkega pred spanjem, kajti prazen želodec ie mnogokrat vzrok nespečnosti. Kdor pa zavživa jedi tako pozno, naj rabi le lahke in prebavljive jedi. Kozarec gorkega mleka, čašica čokolade z enim ali dvema prepečencema je popolnoma dovolj.
Oni, ki se bojijo nespečnosli, naj se izogibajo stvarem, ki odganjajo spanje. Razburjajoč* knjiga ali igra, preveliko kajenja ali prevelik® kave in težka jed ob pozni uri dostikrat onemogočajo spanje.
Bodite pravični nasproti samemu sebi, kar se tiče spanja. Privoščite svojemu telesu zadosti časa, da se okrepi. Plačilo bo vaše v bolišcm zdravju, večji odpornosti in večji sposobnosti za delo.
Barlelov France v Pariztf.
Barič France iz Žabje vasi, pr va sh vtnska kmetska korenina, s« jo odpravil v širni svrt. Prepotoval je Italijo, Švico in končno dospe! ««1» v glavno mesto Francije v Pariz. Hodil je p* pariških ulicah, ogledoval si eno in drugo ter se je postavil pred neki spomenik. Vprašal Je mimoidočega Parižana: Slišijo gesptid, kaj pa	ta
onegavi patron tam gori?
Parižan je tujca debelo pogledal ter *a vljudno vprašal: »Pairlez francais« (parić fraacč — govorite francoski)? Naš korenjak je ves začnden odprl usta, pogledal Francoza in rekel: Seveda sem Barič France, pa od kod, za vraga, Me p* poznate?
Prijazni Francoz ga seveda ni razumet In jo je mahnil naprej, Franceta pa je pustil v sMbokem premišljevanju.	___________
Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Podržaj.
Odg. urednik:	Ivo Kisovec.
Tiska »Zvezna tiskarna«.
C, M. Ijiutitattn — Raoul Blgot:
Skrivnostna snov.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Od vseh strani so poslali vodljive zrakoplove, toda komaj so prišli v pas mrazu, so se Hjfli propelerji ustavili. Zrakoplovci so čisto pravilno bili mnenja, da je bencin in olje zamrznilo.
Ves dan so izmenjavali marconigrame med admiralsko ladjo in Londonom. Londončani, katerim so posebne izdaje listov poročale o čudnem dogodku, niso dosti verjeli tem poročilom.
Da bi bilo morje zamrznilo meseca avgusta! To je bila pač precej debela raca!
In vendar je moralo biti nekaj resnice na tem, kajti celo uradni krogi vesti niso zanikali.
Mnogo Londončanov se je vsedlo v svoje avtomobile in drveli so proti Portsmouthu, da na lastne oči vidijo čudoviti dogodek, toda pred mestom jih je ustavil kordon vojaštva, ki ni pustil nikogar do obrežja.
Brezžična brzojavka, ki je bila odposlana iz neznane točke, je javila ministrskemu predsedniku, da jc rok potekel in da je sedaj treba plačati vsoto 110 milijonov.
Zbornica lordov in poslanska zbornica, ki sta imeli nepretrgano zasedanje, sta prosila vlado, naj se ukloni.
Tako je bila Anglija, ponosna Anglija premagana na polju, na katerem je bila najmočnejša: na morju! Bila je od sedaj naprej bolj ogrožena, kot vsaka druga država na evropski celini.
Če bi ugajalo neznanim banditom, bi jo vso obdali s pasom ledu — in da stvar ni bila nemogoča so ravnokar dokazali — in Anglija bi morala živeti samo od svojih lastnih pridelkov, to se pravi morala bi poginiti gladu.
Tako se je tudi ona uklonila zahtevi skrivnostne družbe Radžisrakov.
Naslednji dan je spet sobice sijalo nad brodoviem. Revija se jc vršila, a izgledala je kot pogrebna slavnost. Ponižanje je bilo preveliko.
Sedaj pa Anglija ni več zaupala brezžični telegrafiji in telefoniji, po kurirjih je poslala naslednji dan tajna poročila vsem vladam civiliziranega sveta.
Anglija ni bila premagana brez ideje na revanšo!
Pozneje, ko se je pisalo o potankostih katastrofe, se je tudi omenilo, da je vadita radže Toere-Dasi-Pala storila svojo dolžnost in streljala s svojimi malimi topovi v zatem-nelo nebo.
Germaine Laurier, ki je stala poleg Escandra na »Lastavici«, mu je dejala:
— Iznajdba Jacuuesa Lamberta ima kliko take posledice.
T (rcra—Dasir—Pal.
Medtem kn> je ladja »Lastavica«, vadita, ki jo je Lc Santcr, glavni urednik »Le Mon-de«-a stavil na razpolago Escandru in gospodični La uri tri za njih misijo v Angliji, rezala zelene valove Rokavskega preliva, sta časnikar in dekle, naslonjena na ograjo, željno pričakovala, da se vrneta v Cherbourg, in se pogovarjala o dogodkih, katerih priča sta bila v Portsmouthu.
Nenadoma pa se je dekle zganilo in se obrnilo proti Escandru, rekoč:
— Kako se imenuje indijski princ, ki je prisostvoval na svoji vaditi reviji britanskega brodo v ja?
— Tocra Dasi PaJ. Prišel je te Pariza in se bo tja vrnil, predno odide v svoje kraljestvo nazaj. Zakaj vprašate to?
— Prišla mi je misel.., morda razsvetli temo?
Dekle jc pokimalo s svojo ljubko glavico:
— Moram malo pomisliti. Ko ml je Lam-bert razkril svojo žcnijalno iznajdbo, se spominjam, da ga ie oviralo pomanjkanje denarja. Iskal ga je povsodl; večkrat je odpotoval, kot sem vam rekla, in se vsakokrat vračal z večjimi ali manjšimi svotaml, ki so pa vedno bile nezadostne in mu niso mogle dosti služiti za njegovo delo. Tedaj pa je slednjič sklenil, da potrka na vrata neizmerno bogatega Indijca, ki je začasno bival v Parizu. Jaz sem mu napisala prošnjo za avdi-jcnco. Če se ne motim, je bil ta Indijec princ Tocra-Dasi-Pal.
— To je važno, je dejal Escander, potem ko je trenutek molče premišljeval, morda ne pridemo s tem nikamor naprej:, toda naša dolžnost je, da stvar proučimo. Ko pridemo v Pariz, bom obiskal indijskega princa.
Kdo ie bil prav za prav ta Indijec?
Bajeslovna prikazen, bogat, da bi človek izgubil pri tem svoj razum, bi odgovorila javnost. Bil je globoko izobražen, prijazen in očarujoč in živel v Parizu, kjer je kazal do tedaj še neznano razkošje.
Escander se je. kot je bil dejal prejšnji dan, dal javit pri princu v hotelu Spleuditu, kjer si je bil najel vse prvo nadstropje, ki skoraj ni zadostovalo zanj in za njegovo spremstvo. Germaine Laitriere ga je spremljala, toda zmenila sta se, da ho dekle čakalo svojega tovariša v velikem hailu hotela in med tem popilo čašičo čaja.
Escander je radži poslal svojo karto. Ni dolgo čakal: osebni tajnik prinčev, ki ga je ves Pariz poznal kot Tocro samega, se je predstavil. Tiho in drsaje se je približal, na pol sklonjen k pozdravu.
— Gospod, če mi blagovolite slediti, bo moj gospodar zelo počaščen, da vas sprejme.
Escander je razumel prijazno zavratnost te azijske vljudnosti. Sledil je Indijcu.
Tocra-Dasi-Pal, oblečen v razkošno domačo obleko, pokrit s turbanom iz tenkega muselina, na katerem se je bleščala perjanica, okrašena z demanti, je ležal na širokem divanu med kupom bohotnih blazin poleg mizice, lui^ kateri so bila okrepčila in čudovit majhen 'revolver, dragoceno damaskiniran. Dva Indijca, med njima osebni tajnik, sta sedela ali bolje rečeno čepela pri nogah svojega gospodarja, pripravljena, da poskočita pri najmanjšem migljaju.
Radža Tocra - Dasi - Pal je z molčečim migom ponudil obisku sedež.
— Gospodi, je dejal v izborni angleščini, srečen sem, da morem sprejeti znamenitega časnikarja.
Escander se je priklonil; našel je bil izboren izgovor za svoj obisk: prišel je vprašat Njegovo Visokost, kakšne utise je imel, ko je videl angleško brodovja blokirano od ledu.
Tocra je za trenutek molčal. Njegov vprašujoči pogled je skozi napol zaprte oči meril mladega moža do dna duše, medtem ko si je česal brado s tenkimi prsti, polnilni težkih prstanov.
—- To je stvar, je d e jak ki me je zelo užulostila, moja udanost do kralja ie radi
1
tega trpek kt sem mu tudi to izjavil, ker samo (noj vladar* temveč tudi prijatelj. Toda vi, gospod, je dodal nenadoma In spremetifl' glas, ali niste s svojo svetovno znano bistro**’ umnostjo ničesar ukrenili, da bi našli povzročitelje toga zločina?
To vprašanje je lc preveč prav prišlo Escandru, da ne bi bil zamudil prilike.
— Ne, Visokost, kot ves svet. sem tudi jaz iskail, toda priznati moram, da sem Iril premagan ... Ne, zares, nisem ničesar našel... Sicer pa imam svoje zasebno delo. ki mi vzame dosti časa. Skušam najti nekegai svojega starega učitelja, ki je na skrivnosten) način izginil. Imenuje se Jacnues Lambert in je kemik.
Escander si je vzel časa, da je izgovotil to ime. Njegov pogled, ki je bil ravno tako oster kot oni Indijca, ga je zelo pazno motril.<
Zapazil jc, da se je vkljub oblasti, ki jo, jc imel nad samim seboj, lahno stresel. V, Escandrovem srcu se je dvignil ponos, toda Tocra je spet gledal mirno kot prej.
Časnikar je sedaj vedel dovolj; pisal jev* kar mu je pravil Tocra in sklenil, da napiše nekaj vrstic o tem v svoj list in tako razpršil sum, ki ga je bil vzbudil pri princu. Potem jflt vzel slovo.	j
Šel je po stopnicah dol in stopil v čajnf! salon, kjer se je nahajala Germaine. Dejal ji je:
— V petih minutah boste šli za menoj.; Čakal vas bom v študijski dvorani Narodna knjižnice; brezdvomno me bodo zasledovali/ pazite na to in zapomnite si dobro moža, Uf mi bo sledil.
Nato je odšel, ne da bi počakal d ek leto* vega odgovora in šel mirnih korakov skozi Palais Royal. Ozrl se ni.
Dvajset minut pozneje se je sestal z Gcp« maino v Narodni knjižnici.
— Elegantno evropsko oblečen možaki' pokrit s turbanom, je dejala, vam jo sledilf! hodil je vedno dvajset korakov za vami na* trotoar ju nasprotne strani ceste.
— Hvala; ta Tocra je pa res bedak. Na pravem potu sva. Če se temeljito ne motim/ je treba v bližini Tocre-Dasi-Pala iskati Jaotuesa Lamberta.
Germaine izgine.
Germaine in .njena mati sta ravno pove-j čerjali, ko je pozvonilo na vratili njiju sta-{ novanja. Bil je majhen telegrafist, ki je prK nesel telefonsko poročilo Escandrovo:
»Pridite takoj k meni. Escander.«
Dekle je zapustilo časnikarja ob štirih,, potom ko je bilo napisalo kakih dvajset' vrstic o raznih izdajali zdravniške Akade-: mije; čudila se je temu klicu, toda predobra je poznala Escandra, da ne bi dvomila, da je zadeva važna. Hitro je odšla.
Spodaj pred vrati je ravno stal avto* katerega šofer je spravljal motor v tek.
— Taksi, milostiva? je vprašal.
Germaine šoferja niti pogledala ni, odpi^ ji je vrata in ona je stopila v voz.
— Monde, boulevard des Italiens, je dejala.
Možak je zapri vrata, stopil na svoj sc*» dež in oddrdral v sredo ceste.
Komaj se je bila Gennaitto usedla, je za-, vonjala čuden duh, ki jo je dušil. Skušala j« odpreti okno, a še ji ni posrečilo, tudi vratal se niso dala odpreti, ker na notranji stranlj ni bilo kljuk. Postala je vznemirjena in tolkla; na šipo, ki jo je ločila od šoferja, toda ta ni slišal, ali se je pa delal, (k je ne sliši T daj pa je Germaine, katere se je loteva: omotica, skušala razbiti eno okno. toda maj je dvignila roko, se je zgrudila Sčena na blazine.
DaJle sledL


- -------------- !
f
T
BroS.	Vei.
Din 12--. 16—
. 12—
» 20—
j SD' ' V KNJIŽNICA
izvirna povest, 104 str. . . ;virna povest, 181 str. . . . ska drama v 4 dej., 105 str. sje, izbrane pesmi, 184 str. ridolin Žolna in njegova
ui litina, Vwo^,wi»i0ui’vi v.i itce 1., 72 str ....
» 6. L. Nov6k: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str.........................
m 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str.....................................
m 8. E. Gaborlau: Akt štev. 113, roman, poslov. E. V., 536 str.
. 9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str.
. 10. I. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55str. ,11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična
povest v 4 slikah, 84 str......	................
. 12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 dejanjih, 91 str....... ..........................
,13. V M. Garšin: Nadcžda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str..................................
, 14 Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str........................
, 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str....................... . .
, 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str.............
, 17. Prosper Mčrimčc: Verne duše v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str............. .	..............
,18. Jarosl. Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str. .
„ 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str......
, 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman,
iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str . ......»
, 21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II, 73str. »22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik.................... ...................
. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str.
Din IT— |
. 22‘— *
I____________________________________________________________________________________________
8 —
6 —
12— 22 — 24 — 6 —
12 —
12 —
10 —
26 —
IS-
IS—
9 —
6 —
16 -
14--
8—
14 — 9 —
13— H —
17— 17 — 15—
32 —
14 —
11-22 —
Znanstvena zbirka (veliki 8* format)
Št. I. Dr. L. Čermelj: Boškovlčev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. .	» 16—	,
Za vsak zvezek je računati po Din —‘80 poštnine in odpravnine.
23 —
Mila sprejema: Zvezna kfajšgaena v Ljubljani, Marijin trg 8.
Najcenejše nove jn rabljene
pisalne st ml e
v Specijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik fScraga, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.11.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
Jadranska Banka tuteDpid
Centrala (začasno) UulbUana.
Delniška glavnica: Din 60,000.000— Rezerva Din 32,515.000'—
		Podružnice:		
Beograd		Jelša		Metković
Bled		Jesenice		Prevalje
Cavtat	MBBi	Korčula		Sarajevo
Celje	mmm	Kotor		Split
Dubrovnik		Kranj		Šibenik
Ercegnovi		Ljubljana Maribor		Zagreb
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Amerikanski oddelek. == Potniški urad.
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALI3A: Danca Adriatica, Trst, Opatija. Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Dank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA; DANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
AHLACIJA: FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York Clty.
#a ——— ———a mo——m	—a o«———»ooa«»— <«>——— im——— o»——— ee——•
; Danka ima prvovrstne zveze v vseh slavnih mestih j | sveta in se peča z vsemi bančnimi posli. j
----------------------------e»MMM	———— • •
• » '» :» • ■i/i */» ;»	t. •	»I pmo t i r •
Skladište in zastupstvo	strojev za pisanje
U	nadalje karbo - papir,
vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDER-**	WOOD“ u kovčegu,
praktičan za putovanje
,UnderwoocT,Zagreb,Mesnička uit
Prvorazredni modemi brzo-pisalni stroj.
Sl®? KSii
Vrhunec finomahanike. Zastopstvo: Lud. Baraga Ljubljana,
ŠeSenburgova ulica štev. 6/t.
m
&		m
	zdeluj e vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih	
	cenah	
9		
Moderna knjigoveznica.
mmmm »mMmm&memmmmmmmamm*
rm ......*o..•• • ...o.*..m.•••••• .wi
Brzo • brzo |
na vlak v Celje v veletrgovino t R. Stermeckl, kjer kupite letos
sukno
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rojavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
1 R. STERMECKI, CELJE.
:
v
S/Bgr Trgovci engros-cene. “VB
s
*
j