s s b s | K $ l Delavci Tovarne mehanizmov v Lipnici so 15. novembra slavili 30-letnico tovarne. Na proslavi, ki so jo pripravili na Bledu, je bil slavnostni govornik Bernard Tonejo, predsednik Skupščine občine Radovljica. Prizadevnim delavcem so podelili priznanja delavskega sveta Kibernetike in TOZD Mehanizmi, jubilanti dela pašo prejeli Iskrineznačke. Delavcem Tovarne mehanizmov ob tem pomembnem delovnem jubileju iskreno čestitamo! 3 0 let Mehanizmov Minulo soboto je Iskra v Ljpnlci proslavila nadvse us-pešno tridesetletno razvojno pot. Iz obrata, v ka terem je bilo leta 1956 le 3C ! zaposlenih, je zrasla to-va rna, ki danes zaposluje 35 0 delavcev. Današnja To-varna mehanizmov je v ponos vsem generacijam, ki so zanjo žrtvovale vse svoje moč/ in znanje. Gradili so mg ve proizvodne prostore, vgrajevali sodobnejšo oprt >mo in uvajali nove tehno-Ic iške postopke v flnomeha-n Iki in elektroniki. Za tako uspešen razvoj je bila značilna tudi Izredna u stvarjalnost, saj so neneh-n o iskali nove programe. D osegli so tudi vrhunsko koko vosi izdelkov, kar je II-pniški Iskri odprlo vrata v sv 'et. Proizvodnja mehanizmov še danes temelji na finomehaniki, oplemeniteni z i dosežki elektronike. Doma in v svetu se je Iskra uveljavila s pestro po-nu A boljše perspektive. , ..........., 4 ALOJZ BOC i _______________Obisk v TOZD^ Od skromnih začetkov do visom O tovarni delovnih sredstev, temeljni organizaciji novogoriške Iskre Avtoelektrike smo v našem glasilu že večkrat pisali. Predstavili smo nove delovne uspehe, nove stroje in naprave, ki so nastajale in še nastajajo povsem z domačim znanjem izpod rok konstrukterjev in drugih strokovnjakov, zaposlenih v tej TOZD. Z velikim veseljem smo pisali tudi o njihovih oblikovalcih kovin, ko so se z občinskih, republiških in državnih tekmovanj kovinarjev vračali z najžlahtnejšimi odličji, z najvišjimi uvrstitvami. Podrobneje pa v našem glasilu te temeljne organizaciješe nismo predstavili. Kakšna je njihova organiziranost, kakšni so uspehi in težave, kakšen je gospodarski položaj — vse to je zanimalo delovno skupino, predstavnike samoupravnih in poslovodnih struktur SOZD Iskra, zato so prišli na obisk minulo sredo, 5. novembra. Ko so si gostje iz Ljubljane ogledali eno izmed takih naprav, ki so jo strokovnjaki TOZD pravkar pripeljali v zaključno fazo so videli, daje tehnologija kvalitetno na visoki ravni, uporablja sodobna dognanja in materiale s področja elektronike, precizne mehanike, računalništva, pnevmatike itd. Izdelava takih in drugih naprav predstavlja področje materialno in energijsko neinte-nzivne industrije, z veliko vloženega znanja in visokostrokovno delovno silo. Možnosti prodaje so tudi na jugoslovanskem tržišču velike in bo obogatitev tega programa prispevala k zmanjšanju odvisnosti od uvoza. Znanje in izkušnje Pa bodo porok za prodor tudi na svetovna tržišča. Gostejesprejel in prisrčno pozdravil Maks Milavec, direktor TOZD s sodelavci, v imenu 341 zaposlenih pa jim je izrekel prisrčno dobrodošlico ih najprej predstavil TOZD. To je specifična temeljna organizacija skupnega pomena, ki s svojo dejavnostjo zagotavlja nemoteno proizvodnjo v proizvodnih temeljnih organizacijah Avtoelektrike. Te dejavnosti so predvsem projektiranje in izdelava orodij, vzdrževanje strojev in naprav, izdelavana-menskih strojev in naprav, preskrba z energetskimi viri, storitve zunanjega in notranjega transporta, vzdrževanja objektov, skrb za lepo in čisto okolje itd. Skratka, njihovi delavci skrbijo, da stroji in naprave nemoteno in racionalno obratujejo. Med ogledom proizvodnje V nadaljevanju je direktor seznanil goste z delovanjem področij. Razumljivo je, da se je najdlje zadržal pri področju proizvodnje delovnih sredstev, kamorsodi izdelava orodij ter namenskih strojev in naprav. Danes moderna in tehnično zelo dobro opremljena orodjarna je praktično nastala iz nič. Leta 1960, ko se je pričela postopna selitev proizvodnje avtoelektrike iz kranjske Iskre v Novo Gorico, orodjarstvo sploh ni bilo razvito. Zaorali so ledino, uspešnoso premagali vse težave in probleme, uspehi so vidni. Danes so njihovi strokovnjaki sposobni izdelati vsa najzahtevnejša orodja, ki jih rabijo proizvodne TOZD. Ta orodja so za stiskanje in preoblikovanje, litje in brizganje, obrezovanje, vpenjanje, montažo itd. Kot zanimivost naj povemo, da so na primer orodjaza hladno preoblikovanje kovin med najzahtevnejšimi, saj morajo biti izredno točna in precizna. V TOZD tudi te že izdelujejo. In prav izdelava vseh vrst orodij je tudi v bodoče njihova prioritetna naloga. Tudi izdelava strojev in naprav za potrebe proizvodnega procesa vseh TOZD Avtoelektrike, s posebnim poudarkom na izdelavi opremezaavto-matizacijo proizvodnega procesa in pocenitev proizvodnje, je tudi ena izmed najvažnejših nalog. Dosedanji lastni razvoj tehnologije v Avtoelektriki je namreč zahteval tudi razvoj posebnih strojev in naprav. Z nadaljnjim razvojem, ki je iz dneva v dan vidnejši in nenazadnje tudi z avtomatizacijo, vidijo v tovarni delovnih sredstev še večje potrebe po specialnih strojih in na- Osebna izkaznica Tovarne delovnih sredstev Lokacija: Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62 Zaposlenih: 341 Izobrazbena (dejanska) struktura: 6 delavcev s VH./1 stopnjo izobrazbe, 11 delavcev s VI./1 stopnjo izobrazbe, 59 delavcev s V. stopnjo izobrazbe, 175 delavcev s IV. stopnjo izobrazbe, 47 delavcev z II. stopnjo izobrazbe in 43 delavcev s I. stopnjo izobrazbe. Povprečna starost zaposlenih: 36 let Povprečna delovna doba v TOZD: 16 let Proizvodni program: projektiranje in konstrukcija delovnih sredstev, namenskih strojev in naprav, proizvodnja delovnih sredstev, strojev in naprav, vzdrževanje delovnih sredstev, strojev in naprav, preskrba z energijo, storitve zunanjega in notranjega transporta, preskrba in skladiščenje orodij ter vzdrževanje objektov in okolja. Organizacija TOZD: vodstvo TOZD DES, področje preverjanja kakovosti, področje operativne priprave dela, področje projektivnega biroja, področje proizvodnje delovnih sredstev, področje vzdrževanja in področje energetike in transporta. pravah. Vse to jim narekuje, da bo potrebna sedanja akumulirana sredstva in znanja intenzivno razvijati naprej in to za zadovoljevanje lastnih potreb in nastop na tržišču Pomembno področje je tudi vzdrževanje strojev. Proizvodne temeljne organizacije so njihovim strokovnjakom zaupale kar 1400 najrazličnejših strojev in strojčkov, trakovnega znanja in uspehov od klasičnih oblik do najzahtevnejših, kot so na primer CNC stroji. In ko je ob tem član KPO PavleGantar vprašal, če so strokovnjaki kos popravilu tako zahtevnih strojev, je direktor odgovoril pritrdilno. Že v nadaljevanju pa je pritrdilni odgovor podkrepil s podatkom, da prav temu področju posvečajo veliko Pozornost, tudi z vzgojo kadrov, Pred kratkim pa so ustanovili tudi delavnico za vzdrževanje elektronike. čeprav smo nanizali vrsto uspehov pa moramo hkrati poudariti, da jih spremlja veliko problemov. Eden izmed teh so gotovo kadri. Skoraj nerazumljivo je, da se na razpisane štipendije najrazličnejših Poklicev obdelovalcev kovin pri- glasi le do 10 interesentov, na razpolago pa je več kot 20 štipendij. Zato vlagajo toliko večjo skrb za izobraževanje ob delu. »Nismo skopi«, je povedal direktor Milavec, »če vidimo, da je moč pridobiti določeno znanje, ki bo koristno za TOZD in Iskro, ponudimo ljudem take vrste izobraževanje.« Drugi večji problem je tudi prostorska stiska, ki pa bo vsaj delno odpravljena, ko bo zgrajena nova proizvodna hala za tovarno generatorjev in elektronike, v zdajšnjo pa se bo razširila orodjar- Žal nam prostor ne dopušča, da bi več besed namenili tudi ostalim Ena izmed naprav, izdelanih v tovarni delovnih sredstev za potrebe proizvodnih TOZD pomembnim področjem, brez katerih si TOZD ni moč predstavljati. Tu je kontrola, projektivni biro, operativna priprava dela, mazalci strojev, telefonija, elektrodelavnica, komunalna dejavnost, čistilci, okrog 30 viličarjev, šoferji, generalni remont, splošna delavnica, kalilnica, mizarji, zidarji, avtomehaniki, pleskarji itd. V več kot dvournem razgovoru so se gostje seznanili še z vrsto pomembnih vprašanj. Vzorno je samoupravno življenje in bogato delovanje družbeno-političnih organizacij, govora je bilo o ideji izpred let, ko naj bi ustanovili skupno orodjarno v Avtoelektriki tudi za ostale novogoriške DO, vendar le-te niso bile zainteresirane, postavljeno je bilo tudi vprašanje o neenotnosti prispevkov za topli obrok v SR Sloveniji in neenotnosti prispevkov za koriščenje počitniških zmogljivosti, o skrajšanju delovnega časa itd. če ob zaključku izrazimo mnenje vseh prisotnih — obisk in razgovor je bil vsekakor koristen in ploden. Zanj se je najtopleje v imenu vseh »domačih« zahvalil direktor Maks Milavec, skupaj pasosiogledalitu-di del zahtevne proizvodnje. Marko Rakušček Razgovorov v tovarni delovnih sredstev so se udeležili: Iz SOZD Iskra: Igor Gruden, predsednik DS, Avguštin Ciuha, predsedniksindikata.ToneOrožim, predsednik aktiva zveze borcev, Pavle Gantar, član KPO in Miloš Pavlica, sekretar DPO. Iz DO Avtoelektrika: Silvo Spačal, predsednik DS, Miloš Vodopivec, predsednik sindikata, Angel Šuligoj, predsednik aktiva zveze borcev, Igor Šinigoj, predsednik ZSMS, Ludvik Jelenčič, namestnik glavnega direktorja in Aleš Nemec, pomočnik glavnega direktorja. Iz tovarne delovnih sredstev: Boris Birsa, predsednik DS, Ivo Feri, sekretarOO ZK, Jurij Lesizza, predsednik lO sindikata, Miloš Gregorič, predsednik ZSMS in Maks Milavec, direktor. V tovarni delovnih sredstev nastajajo zelo zahtevne naprave Iskra Avtomatika Naše varilne naprave za potreb' S podpisom pogodbe, ki je bil 17. oktobra 1986. v prostorih Iskrinega predstavništva v Moskvi, je deiovna organizacija Avtomatika izvoznim programom avtomatizacije v industriji, energetska napajanja, avtomatizacija zaščite in procesna avtomatizacija dodala še en, za sovjetsko gospodarstvo izredno zanimiv program varjenja. Poznano je, da gtopnja mehanizacije varilnih postopkov v svetu stalno narašča, daso potrebe iz leta v leto večje. Če na drugo stran tehtnice položimo sovjetsko gospodarstvo, ki se poleg že tradicio- nalne, težke industrije dokaj uspešno spogleduje tudi z branžami t. im. lahke industrije in če pri tem upoštevamo njihov relativno nizek, lasten potencial na področju avtomatizacije in mehanizacije varje- ir Turbinski regulator na testiranju v Laboratoriju za regulacije prof. dr. Kariža na strojni fakulteti v Ljubljani. Prispevek Iskre Avtomatike k izrabi hidroenergije Letošnje leto je bilo za program avtomatizacije hitroelektrarn še posebej uspešno. Zaključeni so bili tehnični pregledi za avtomatizacijo po enega agregata v HE Dravograd in H E Vuzenica na Dravi ter dveh agregatov v HE Medvode, kjer je Iskra Avtomatika izvedla inženiring avtomatizacije elektrarne — poleg dobave opreme je skupaj s podizvajalci opravila še projektiranje, montažo in spuščanjeopreme v obratovanje. V teku pa ješe avtomatizacija HE Moste in HE Mavčiče. nja, potem se odpirajo relativno velike možnosti za plasma naših varilnih naprav. Lahko bi rekli, da tudi za omenjeno področje velja, da sodelovanje sega že nekaj let nazaj. Leta 1981. je bila namreč v Leningradu predstavitev in razstava našega varilnega programa. Ob tej priložnosti je prišlo že do konkretnega dogovora med leningrajsko tovarno Elektrik in delovno organizacijo Avtomatika o skupnem razvoju in proizvodnji avtomata za varjenje pod praškom. Pri tem je bila za izvor toka (1200 A) razvojno kot proizvodno zadolžena sovjet- ska stran, mehanska arhitektura avtomata je bila skupno zasnovana — pri tem bodo sovjetski partnerji proizvajali mehanski del avtomata, za krmiije z odsesevalnim mehanizmom za prah pa je zadolžena Avtomatika. Rezultat omenjenega sodelovanja je avtomat za varjenje pod praškom E —15,kijebilveri-ficiran v naši industriji in zelo ugodno sprejet, kar je pokazalo tudi zanimanje na letošnjem zagrebškem sejmu, kjer je bil prvič predstavljen. Če se povrnemo na pogodbo, ki jo uvrščamo med proizvodne kooperacije, naj kot zanimivost dodamo, da je to prva tovrstna proizvodna kooperacija med sovjetsko in jugoslovansko industrijo na področju varjenja. Že za naslednje, 1987. leto je vrednostno opredeljena na 400.000 ČL $, ob zaključku tekočega srednjeročnega obdobja, Na 3. delovnem srečah Poleg tega pa je bil uspešno zaključen tehnični pregled za malo hidroelektrarno (MHE) 937. To je MHE z dvema agregatoma po 500 kVAiz programa SLO, locirane nekje v primorskih hribih. Iskra Avtomatika je zanjo sprojektirala, dobavila in spustila v obratovanje kompletno opremo avtomatizacije. Na tem objektu je bil prvič uporabljen hidravlični del turbinskega regulatorja, ki ga je po Iskrini zamisli izdelal Kladivar iz Žiri. Ob tehničnem pregledu je predsednik komisije Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo inž. Rogel pohvalil investitorja in izvajalca za vzorno izvedbo. V dneh od 27. do 28.10.1986 je bilo v Ljubljani organizirano 3. delovno srečanje predstavnikov Iskrine regionalne mreže, ki izvajajo akvizicijsko dejavnost za DO Avtomatika in predstavnikov prodaje DO Avtomatika. Letošnje delovno srečanje je bilo terminsko organizirano bistveno prej, kot pretekla leta zaradi: — pravočasne uskladitve prodajnih planov za naslednje leto, ki se morajo nujno odraziti tudi v letnih pogodbah — sprejema »strategije prodaje«, ki je vzgrajena v prodajne plane in se mora prav tako odraziti v letnih pogodbah s podpisnicami SAS, IC in v ostalih -kupoprodajnih pogodbah — uskladitve plana sklepanja pogodb, oz. pridobivanja novih naročil v letu 1987 in — uskladitve prodajnih akcij za realizacijo planovza-radi pravočasnega načrtovanja seminarjevza izvajalce akvizicije in kupce in ostalih marketing akcij, kot tudi uskladitve planov izobraževanja. * Iskrina oprema omogoča neprekinjeno obratovanje MHE brez posadke, kar je z vidika ekonomičnosti odločilnega pomena. Po predvidevanjih se bo ' investicija v MHE izplačala prej kot v 10. letih, življenjska doba MHE je cca "50‘let. »Iskra smo ljudje«, zato je prav, da so omenjeni nosilci tega projekta. Projektant je bil Goran Barzan, zamisel hidravličnega dela sta napravila Tčrnaž Bajuk in Dušan Rajar, pri spuščanju v obratovanje pa sta poleg projektanta sodelovala še Janko Babnik in Aleš Kopač. Ta MHE, bo skupaj z dvojčico, ki je locirana na Pohorju in še čaka na tehnični pregled, dobro izhodišče in podpora našim akcijam za prodor na : ’ tuje'trge. Ivan Srše pof.ioM f. Delovno srečanje je potekalo po vnaprej določenem programu. V prvem delu smo analizirali prodajne rezultate v letu 1986, ki izkazujejo približno 31% preseganja plana na domačem trgu kar pomeni, da bo ob koncu leta vrednost realizacije znašala cca 36 milijard din. Od tega bo približno 67% blagovnih fondov plasirano ciljnim kupcem, 22% prek trgovskih hiš, ostalo pa prek Iskrine trgovske mreže. V nadaljevanju smo se prisotni seznanili s prodajnim planom v letu 1987, ki posedanjih cenahznaša50 milijard din. V primerjavi z letošnjo realizacijo tako govorimo o skoraj 19% fizični rasti. V poznanih gospodarskih razmerah omenjeni plan zveni dokaj ambiciozno, vendar če pogledamo v njegovo vsebino vidimo, da je njegova uresničitev predpogoj za nadaljnji razvoj naše DO. Bistveno se namreč P°' večujejo blagovni fondi na programih, kjer smo zaradi premajhne ponudbe v preteklosti že izgubili det trga (varjenje, alarm), povečuje pa se tudi fizična proizvodnja elementov, kjer povpraševanje že dlje presega naše zmogljivosti. S strani predstavnikov regionalne mreže je bilo izraženo sicer nekaj dvomov o možnosti realizacije tega relativno visokega plana tudi zaradi tega, ker na prodajne plane gledajo kot na izključno zadolžitev regionalne mreže. Dejansko pa je realizacija plana prodaje odvisna od — proizvodnje, ki mora planirane količine proizvesti v potreb- Sovjetskega gospodarstva torej ob koncu 1991. leta pa bo celoten iznos cca. 5 mio CL $. Avtomatika, oz. njena temeljna organizacija Avtomatske in varialne naprave bo v okviru svojega deleža prispevala: krmilno omarico in odsesevalno napravo za prah za avtomat za varjenje pod praškom z izvorom toka 1200 A ter podajalne naprave za varjenje v zaščitni atmosferi, COj, z gorilnikom. Po dinamiki plana bo prva pošiljka pripravljena v januarju prihodnjega leta. Hkrati s podpisom omenjene pogodbe so predstavniki Avtomatike podpisali tudi dogovore bilateralni specializaciji in kooperaciji s ciljem razširitve sodelovanja na osnovi mednarodne delitve dela. Tovrstno sodelovanje, v katero je kot partner vključena leningrajska tovarna Elektrik (trenutno pokrivaš svojim programom varjenja cca 15% vseh potreb v sovjetski indust- riji), naj bi v bodoče prinesla poleg povečanega ekonomskega učinka nadaljnji skupni razvoj, vključujoč tudi ostale znanstvene institucije in odpiranje specializiranih področij v proizvodnji varilnih naprav, kar bi opredelili s posebnimi elaborati. Nadalje bi zajemala izmenjave informacij, predvsem s področja uvajanja elektronike, ki bodo osnova za skupni nastop na tretjih tržiščih. Sovjetski strokovnjaki so izrazili tudi pripravljenost za skupno sodelovanje na področju razvoja in proizvodnje portalnih varilnih robotov. Avtomatika se jes svojim varilnim programom že uspešno plasirala v izvozu in sicer v Irak, Alžir in Egipt. Omenjena pogodba pomeni torej nadaljevanje izvozne strategije s ciljem prodaje naprav za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja na vzhodno evropsko tržišče. S. D. fprejeta strategija prodaje na domačem trgu nem asortimanu in dinamiki — prodaje v DO in komercialistov v regionalnih področjih, ki morajo s skupnimi močmi proizvedeno prodati in predhodno ustrezno krmiliti proizvodnjo — obstoječo tržno situacijo — regije, kjer obstajajo realne možnosti za plasma naših izdelkov in kjer je potrebna tudi aktivnejša vključitev filial — dele programov, kjer so možnosti plasmana večje — strukture, ki jih je potrebno obdelovati pri kupcih, da bi povečali prodajo, itd. Da bi bila razprava, predvsem pa zaključki čim konkretnejši, je bil sestavljen poseben vprašalnik, ki so ga izpolnile filiale in, ki bo obdelan dal plan konkretnih akcij v letu 1987. Večji del delovnega srečanja pa je bil namenjen razpravi o tržnem položaju in bodočih možnostih po posameznih programih. Iztočnico za razpravo so podali direktorji prodajnih področij, čemur so sledili komentarji po posameznih regionalnih področjih. Pri tem smo poizkušali objektivno ugotoviti. Ob koncu delovnega srečanja, ki ga lahko označimo kot zelo uspešnega, smo sprejeli tudi zaključke in sicer: 1. ) V celoti se sprejema »strategija prodaje na domačem trgu«, katere bistveni elementi so — enotna politika nastopa do ciljnih kupcev in smotrnjeSa Izraba prodajnih kanalov, poenotenje nastopa na nabavnem In prodajnem trgu, kjer se le-ta dva pokrivata, — nadaljnja krepitev regionalne mreže s postavitvijo še dveh centrov v Zagrebu in Sarajevu in dosego večje mobilnosti obstoječih kadrov, ne glede na regionalne meje, če je to v cilju večje prisotnosti na trgu, — nadaljnje usposabljanje komercialistov v regionalni mreži in večja delovna navezava na branžo 2. Branža bo nudila ves potreben suport regionalni mreži za izvajanje akvlzlcljskih aktivnosti, tako v smislu ažurnih informacij, skupnih periodičnih obiskov pri večjih kupcih, organiziranje seminarjev in predstavitev kupcem Itd. Na izvajanju teh sklepov bomo vztrajali in jih periodično preverjali. Ob koncu se zahvaljujemo vsem predstavnikom regionalne mreže za polnoštevilno udeležbo in delovni pristop, ki je pripomogel k uspešni izvedbi srečanja, pozitivno pase bo odrazil tudi v bodočem delu in na konkretnih rezultatih. Tatjana Kolenc Iskra SOZD Izobraževalni seminar »Pripravnik v SOZD Iskra« S seminarja »Pripravnik v SOZD Iskra«. Več pozornosti pripravnikom Prejšnji teden je bil v Iskrini stolpnici dvodnevni izobraževalni program z naslovom »Pripravnik v SOZD Iskra«. Udeležili so se ga predvsem pripravniki z višjo In visoko izobrazbo. Programa, v katerem so poleg predstavitve Iskre, proizvodnega programa in razvojnih usmeritev v Iskri, upravljanja in organizacije, delovanja DPO in samoupravnih organov SOZD Iskra, politike trženja v Iskri, prek seznanjanja udeležencev z Iskrinimi poslovnimi enotami v tujini, informacijskim sistemom, kadrovsko politiko, obravnavali še ekonomski položaj Iskre in razvoj do leta 2000 ter vizuelno predstavitev Iskre, se je udeležilo prek sto pripravnikov. Seminar je pripravil Izobraževalni center SOZD Iskra, kot predavatelji pa so sodelovali vodilni delavci SOZD in delovne organizacije. Mirjam Čehovin, organizatorka izobraževanja v Iskrinem izobraževalnem centru je v uvodu povedala, da je Iskrin seminar za pripravnike organiziran v okviru celotnega programa pripravništva, kigaimajo posamezniki v delovnih organizacijah. S seminarjem so skušali udeležencem razširiti pregled nad širšo delovno sredino in preseči poznavanje le ozkega okolja delovne organizacije. Pripravniki sicer vidijo in spoznajo probleme v posameznih temeljnih in delovnih organizacijah, je pa prav, da se srečajo in seznanijo tudi s širšim delovnim okoljem sistema Iskre. S programom samim so bili pripravniki dokaj zadovoljni, čeprav je bil ponekod prenetrpan in preobse- žen, toda kljub temu je vsak našel področje, ki ga je še posebej zanimalo. Pa poglejmo kaj o samem pripravništvu in Iskrinem seminarju mislijo udeleženci — pripravniki. Zoran Krstnik, prva stopnja elek-tro fakultete, pripravnik v DO Tele-matiki: »Ta dvodnevni seminar je kar pomemben, predvsem pa program, saj tako dobiš vpogled v širše okolje, v »celotno vesoljno Iskro«, kot je dejal eden izmed predavateljev. Tudi sama predavanja so bila zanimiva, predvsem pa mi je bilo všeč predavanje o Iskrinih proizvodnih programih in razvojnih usmeritvah, ki ga je imel Rado Faleskini. Toda kaj, ko se povedano vedno razlikuje od same prakse. V Tele-matiki, kjer sem bil šest let štipendist, so mi ponudili, da delam diplomsko nalogo pri njih. Določili so mi temo, ali področje, s katerim naj bi se ukvarjal tudi v bodoče, po prenehanju pripravništva. Toda področje, s katerim se ukvarjam je kar precej zastarelo. Res je žalostno, da prideš po končanem študiju v službo z nekimi ambicijami in željami, potem pa se ukvarjaš s stvarmi, ki so stare že petnajst let pa še vprašanje je, če bodo sploh kdaj realizirane.« Brane Brodnik, druga stopnja elektro fakultete, vpisal je tudi podiplomski študij, pripravnik v Iskra Delti: »Seminar je vsekakor koristen, saj smo dobili informacije o Zoran Krstnik: »Ali ni škoda, da se pripravniki ukvarjajo z zastarelimi stvarmi?!« organiziranosti, proivodnih programih, o informacijskem sistemu. Poleg tega pa smo imeli v Delti tudi seminar o delovanju in organiziranosti delovne organizacije tako, da smo se najprej seznanili z ožjim okoljem, na Iskrinem dvodnevnem seminarju pa še širše. Vsekakor moram pohvaliti orga- ' nizacijo pripravništva v Iskri Delti, kjer delam že pet mesecev. Sodelavci so me izredno lepo sprejeli, delovno vzdušje je zelo prijetno, odnosi so dobri pa tudi delo jezani-mivo. Lahko rečem, da sem s pripravništvom izredno zadovoljen. Opravil sem že nekaj tečajev, ki jih organizira Delta v Novi Gorici. Tudi mentorstvo je dobro, saj je nekako kolektivno, ker mi pri delu vsi pomagajo tako, da tudi svojo pripravniško nalogo delam skupno v njihovem projektu. Edino kar je slabo je to, da nimamo svoje razvojne opreme.« Beti Vučko, druga stopnja elektro fakultete, pripravnik vTelemati-ki: »Odnos delovne organizacije do pripravnikov je izredno slab. Tune mislim odnosa sodelavcev, kajti imela sem srečo, da sem »padla« v čudovito delovno okolje, kjer mi vsi sodelavci ogromno pomagajo. Toda v sami delovni organizaciji pripravnik sploh nima možnosti odločanja, pripravništvo je povsem neorganizirano, prepuščen si sam sebi in odvisen od tega, v kakšno delovno okolje prideš. Predvsem pa ne dobiš zaposlitve ustrezne izobrazbi, kjer mislim na smer študija. Na primer jaz sem študirala avtomatiko, sedaj pa delam na področju telefonije, ki ga popolnoma nič ne poznam. Škoda je, da pač ne morem izkoristiti štiriletnega študija in znanja, ki sem si gaprido-bila, pač pa moram vse na novo spoznavati in se učiti. Nekako preveč se ponavljajo parole o potrebah novih, mladih visokoizobraženih inženirjih, ker ko se zaposliš si bolj prepuščen samemu sebi in, da ne govorim, da t se ukvarjaš s stvarmi, starimi že petnajst, ali dvajset let. Mislim, da bi morale delovne organizacije bolj poskrbeti za pripravnike, ali vsaj organizirati kakšno »službo«, ki bi poskrbela in pripravila program dela pripravnika. O samem seminarju pa bi lahko rekla naslednje: tisti, ki niso še nikoli delali, verjamejo vsemu temu kar se govori. Tisti pa, ki so že vsaj nekaj mesecev zaposleni, poznajo približno razmere, kakršne so. Sicer pa mislim, da je kar prav, da smo se tukaj zbrali pripravniki iz vseh Iskrinih tovarn, toda sama tematika in predavatelji so nekako togi in preveč formalni. Ni nobene dinamike. Ker pa je celotna Iskra res velik sistem, je kar prav, da se seznanimo in spoznamo njeno delovanje in organizacijo in, da se ne prepuščamo samo ozkim okvirom delovnih organizacij.« VŽ ----------dou v uunv. "v/u/ivd uoiuviic kjiya~ Brane Brodnik: »S pripravništvom nlzaclje do pripravnikov Je Izredno sem Izredno zadovoljen.« slab.« št. 40., 17. november 1986 stran 11 Franc Runovc: Uvod Unlpolarna Integrirana vezja (ali po domač ie integrirana vezja MOS) 2 :a posebno uporabo in/aili naročnika so postala d« sl resničnosti v tistih s istemskih razvojih posai-meznih DO Iskre, ki v svoje izdelke vgrajujejio lastno znanje elektroniki e in ga tudi ustrezno varujejo. Domača tehnolo gija ter relativno prepros ti način snovanja takih vezij sta pripomogla k hitri osv/-ojitvi teh gradnikov ter k njihovi množični uporabil Iskra DO Mikroelektronika polno podpira s svojo tehnološko in načrtovalsko bazo razvoj in proizvodnjo vezij MOS za specifično uporabo. Na loga naše delovne orga -nizacije je torej vzdrže vanje in posodabljanji! teh orodij, ki po drugi st rani omogočajo sistem skim inženirjem Iskre raz -voj in proizvodnjo integri ranih vezij MOS za njiho ve posebne potrebe. Integrirana vezja za specifičnega naročnika Mikroelektronika je doživela svo j razmah v zadnjih letih — kljub veli- -ki m fluktuacijam —- predvsem zaradi množičnosti izdelkov, v katerih i se uporabljajo integrirana vezja tei • zaradi možnosti, ki jih moderni načrtovalski pristopi nudijo sistemskim inženirjem. Stanje v Iskri kot sistemu je sicer specifično in neod-raža realnega stanja na področju možnosti za uporabo in razvoj integriranih vezij, vsekakorpa Iskra DO Mikroelektronika v zadnjih treh letih uspešno nosi svojo vlogo v celotni Iskri. Pristop sistemskega načrtovalca k razvoju integriranega sistema običajno odraža naslednje faktorje: DO Mikroelektroniki omogočiti normal lovanje Možnosti načrtovanja integriranih vezij MOS po naročilu — njegovo lastno znanje — dostopnost računalniško podprte načrtovalske opreme — ekonomika, oz. količinaizdel-ka. Programirana brisljiva logična vezja, ki jih nudi.več proizvajalcev, so najenostavnejši pristop k razvoju digitalnih vezij v zelo majhnih količinah. Proizvodni program firme Altera obsegadružino brisljivih programirnih vezij gostote od 300 do 1800 vrat s tipičnimi časi od 25 /us do 90 /j.s ter ustrezno računalniško programsko in strojno načrtovalsko podporo na računalnikih tipa IBM d/XT. Ta način dela ustreza za hiter razvoj zelo majhne količine digitalnih vezij, saj je osnova (silicij) 100% predprocesirana. Tipični časi za razvoj prototipa so merljivi v tednih. Prvi tečaj za načrtovalce takih vezij pa bo Iskra DO Mikroelektronika priredila v oktobru letos, saj ta načrtovalski pristop doslej ni bil vključen v načrtovalskih šolah Iskre. Iskra DO Mikroelektronikaženu-di uporabnikom usluge na področju načrtovanja vezij EPLD, distribuira vezja te družine ter ustrezno načrtovalsko opremo. Iskra DOMikroelektronikaproiz-vaja uporabniška vezja MOS na osnovi logičnih mrež gostote od 300 do 1200 vrat v tehnologiji MOS z minimalno razsežnostjo 5//um. V tem primeru so silicijeve rezine predprocesirane do nivoja definicij povezav na aluminiju. Sistemski uporabnik lahko običajno hitro pristopi k načrtovanju logične mreže, ko spozna, da lahko s preprostimi celicami nadomesti vezja serij 4000 in 74LS. Računalniška programska podpora za načrtovanje in preverjanje logičnih mrež je bila razvita v Iskri DO Mikroelektronika na računalnikih Victor/Sirius 9000 in IBM PC/XT. Izkustveni' čas od definirane logične sheme do testiranih prototipov znaša od tri do šest mesecev v odvisnosti od kompleksnosti problema. Tehnologija standardnih celic (v našem primeru digitalnih v tehnologiji 3/jum in 5//im ter analognih v tehnologiji 3/,um) je ustrezna za večje letne količine vezij, saj tu ni predprocesiranega eilicija in so materialni stroški razvoja temu ustrezno večji. Osnovne načrtovalske aktivnosti potekajo z uporabo knjižnice digitalnih celic (3/ ^m in/ali 5/ /um) na osebnih računalnikih, na katerih poteka tudi električna in logična simulacija ter simulacija filtrov SC. Same knjižnice tako analognih, kot tudi digitalnih celic se vzdržujejo na glavnem računalniku VAX 780. Leta 1987 načrtujemo še instalacijo programske opreme za avtomatsko prevajanje celic na silicij, kar bo znatno zmanjšalo čas izdelave celic, oz. njihovo pretvorbo v nove tehnologije. Naročniška vezja (full custom circuits), kjer gre za optimizacijo celotnega vezja glede na površino silicija in zahtevano funkcionalnost, so prav tako podprta z načrtovalsko opremo Iskre DO Mikroelektronika. Ekonomičnost kaže, da domači trg ni pripravljen za ta tip vezij, saj so razvojni stroški znatni in jih je težko porazdeliti na majhne količi-. ne izdelkov-vezij. Priložena tabela prikazuje tipične izkustvene čase in stroške pri razvoju vezij v Iskri DO Mikroelektronika. Distribuirano izkoriščanje načrtovalske opreme Iskra DO Mikroelektronika je pred tremi leti zastavila svoj koncept postavitve načrtovalskega sistema za razvoj unipolarnih integriranih vezij, glede na razvejanost in raznolikost potreb v drugih delovnih organizacijah Iskre. Čeprav koncept sam znotraj Iskre ni bil polno podprt pa le-ta omogoča Iskri DO Mikroelektronika zelo uspešno sodelovanje z drugimi veliki sistemi v Jugoslaviji. Sistem načrtovanja ■ Iskre DO Mikroelektronika je zastavljen na dveh tipih računalnikov: — računalnika DEC VAX z operacijskim sistemom VMS in — računalniki IBM PC/XT, ali AT z operacijskim sistemorti MS DOS Sistem računalniških paketov na računalniku DEC VAX 780 smo doslej uporabili za naslednje načrtovalske aktivnosti v unipolarnih tehnologijah minimalne razsežnosti 5/um in 3/jim: — logična simulacija — električna simulacija — simulacija in optimizacija vezij s filtri SC — kreiranje knjižnic digitalnih in analognih celic — avtomatsko razmeščanje in povezovanje celic — preverjanje — priprava podatkov za izdelavo fotomask, — izdelava testnih programov. Ta računalniški sistem je povezan v računalniško omrežje glede na potrebe uporabnikov načrtovalskih paketov tako, da lahko sistemski razvijalci uporabljajo načrtovalska orodja v svojih delovnjh organizacijah, kar daje po dosedanjih izkušnjah zelo dobre razvojne rezultate. Osebni računalniki tipa IBM PC/XT, ali AT postajajo inženirjem nadomestilo nekdanjih kalkulatorjev zaradi svoje nizke cene in bogate programske opreme, hkrati pa Jahko delujejo kot inteligentni ter- CENIK IZDČLAVČ VEZIJ PO NIPOCILU I C6S [NAČRTOVANJA I CENA I NAČRTOVAN JA I CAS REJNIK IOCEAV I CENA VEZJA IRE0.005AV I........... I ŠTEVILO I PINOV I . LOGIČNE MREŽE ULA 1 | ULA 2 I ULA 3 I ULA A | UL A 5 1 ULA , I 00 01N 3.500.000 00 CIN 6.500.000 2*' 01N 3.500 00 CIN 30.000 00 8 03 40 - DLA5TIKi,CFRDI°,KERAMIK A VEZUV CAS NAČRTOVANJA JE V TEOMH CENA NAČRTOVANJA ULE VKLJUČUJE TUDI 25 KOSOV PRjTQTI°NlH . CENA NAČRTOVANJA ZA STANDARD CELL5 IN =ULL CUSTCM JE V 000 ZU" * CENA ZA PLASTIČNO'OHIŠJE SREZ MOŽNOSTI BRISANJA. LJUBLJANA,01.09.1986 m* I^Tiali glavnemu računalniku. Iskra uO Mikroelektronika ježe pred tre-H1' leti uvedlasistem načrtovanja na osnovi standardnih celic prek osebnih računalnikov. Pozneje sta j,- in 2. načrtovalska šola Iskre ter 0°Polnilno izobraževanje približno '^desetih razvijalcev izjugoslovan-^kih delovnih in visokošolskih delovnih organizacij potrdili pravnost tega pristopa, ki je sistem-skemu inženirju najbližji, ker ne Posega v načrtovalske podrobnosti ln je uporabniku dejansko na razpolago na njegovem lastnem delov-oem mestu. Osebni računalniki tipa IMB [C/XT, ali AT v Iskri DO Mikroelektronika so opremljeni z naslednjimi načrtovalskimi paketi, lo ustrezno podpirajo tehnološke Procese minimalne razsežnosti 3/Mm in 5/jim: , — načrtovalski paket ULAVOUT/ UTRACE: načrtovanje logičnih mrež načrtovalski paket SCEPTRE II: načrotvanje in simulacija unipolarnih vezij v tehnologiji standardnih digitalnih celic — načrtovalski paket Super SCEPTRE: nova generacija paketa SCEPTRE II — načrtovalski paket ŠPICE: električna simulacija vezij — načrtovalski paket SOSCIC: simulacija in optimizacija vezij na osnovi filtrov SC — načrtovalski paket APLUS: razvoj vezij tipa EPLD firme Altera, oz. Intel — načrtovalski paket ABEL: razvoj vezij tipa PAL. Del teh osnovnih načrtovalskih orodij že uporabljajo DO v Iskri ter drugi veliki sistemi v Jugoslaviji, prav tako pa tudi v predagoške in raziskovalne namene Fakulteta za elektrotehnikov Ljubljani in Tehniška fakulteta v Mariboru. Seveda je vsa ta načrtovalska oprema zaradi razširjenosti omenjenih osebnih računalnikov zlahka prenosljiva v druge DO v Iskri in izven nje, medtem ko je naloga Iskre DO Mikroelektronika na tem področju vzdrževanje ustreznih podatkovnih baz, ki jih potrebujejo načrtovalci. Programski paket SCEPTRE II na računalnikih IBM PC/XT je bil spomladi letos osvojen v okviru Zajedniceza medjusobnu plansku i poslovnu saradnju jugoslovanskih proizvodjača poluprovodničkih komponenata, kot jugoslovanski načrtovalski standard za razvoj digitalnih vezij MOS. Programski paket Super Sceptre na računalniku Triglav je naslednja generacija načrtovalskih orodij za omenjeno področje. Začetne aktivnosti na tem področju že potekajo. Proizvodna podpora Iskra DO Mikroelektronika obvladuje velikoserijsko proizvodnjo integriranih vezij v unipolarnih tehnologijah minimalne razsežnosti 5/ jim ter prototipne serije vezij v unipolarnih tehnologijah 3/jim. Proizvodni proces sega od vhodne kontrole vseh materialov, do EPLD Soo I EP 900 I EP 1200 | EP 1800 I I. °D 1 DO 20 DNI 200.000 DO DIN 1.000.000 l#ll/200 92, 31, 400 000 135.000 48.700 270.000 55.000 STANDARD CELLS FULL CUSTOM OD 00 16 32 OD 00 16 52 OD 00 6.500 | 12.0001 00 10.000> 00 8 00 12 ODVISNO 00 KOLIČINE, OHIŠJA,KVALITETE 00 8 00 40 J^ANju ,JE 5 0 EDPL SE PET PROTOTIPNIH VZORCEV PLAČA PO CENIKU KOSOV PROTOTIPNIH VEZIJ. izhodne kontrole izgotovljenih vezij. Proizvodni cikel se začne pri planiranju, sledi vhodna kontrola materialov in ustreznih fotomask. Procesiranje silicijevih rezin premera 100 mm se konča pri parametričnem testiranju, ki mu sledi funkcionalno testiranje na računalniško krmiljenem testnem sistemu Sentry VII. Zasnova testnega programa je sestavni del načrtovanja vezij, saj so netestabilna vezja (ali pa vezja, katerih testiranje ni izvedljivo v času, ustreznem za velikoserijsko proizvodnjo) le neuspel proizvod. Sledi montažafunkcionalnodobrih tabletk v ohišja, tip ohišja seveda glede na svoje zahteve predpiše končni uporabnik. Vnovičnemu funkcionalnemu testiranju (večkrat tudi v posebnih pogojih) sledijo še ustrezni postopki kontrole kakovosti glede na zahtevano raven kakovosti. Prav kontrola in usklajevanje celotnega ciklusa — od zasnove sistema, do samega vezja — na enem mestu vodi do optimalnih rezultatov in ustrezne ponovljivosti. Zato je tudi pomembno, dasovse načrtovalske aktivnosti že v začetni fazi usklajene s. tehnološkimi postopki in načrtovalskimi pravili Iskre DO Mikroelektornika, ki lahko le na tak način zagotavlja normalno dobavo kvalitetnih vezij. Zaključek V članku so prikazane možnosti za razvoj integriranih vezij MOS za specifično uporabo v Iskri. Opremljenost Iskre DO Mikroelektronika omogoča, tako snovanje, kot tudi proizvodnjo takih vezij, zelo pomembna pa sta enotnost in kompatibilnost načrtovalske opreme — predvsem programske — znotraj Iskre. Iskra DO Mikroelektronika podpira sistem takega distribuiranega načrtovanja na vhodu — to je z ustreznimi načrtovalskimi orodji — kakor tudi na izhodu — to je s kvalitetno proizvodnjo načrtanih integriranih vezij. Iskra DO Mikroelektronika podpira koncept distribuiranega načrtovanja v celotni Iskri, ki je bil zastavljen pred tremi leti. V tem kratkem obdobju do danes se je tak pristop izkazal za pravilnega, saj se na tak način sistemski inženir v svoji delovni organizaciji poglobi le v zasnovo logike in testiranja sistema, ne pa v specialistične aktivnosti kreiranja celic in/ali geometrije vezja. Njegovo znanje je na tak način bistveno bolj izkoriščeno, namizna računalniška oprema (računalnik IBM PC/XT, ali AT, oz. Triglav) pa mu omogočata nemoteno delo. Zasnova računalniškega sistema v Iskri DO Mikroelektronika pa mu omogoča uporabo ostale programske opreme prek računalo iškega omrežja. Izkušnje do sedaj kažejo, daje tak koncept v Iskri pravilen in je podvajanje načrtovalske programske in strojne opreme v Iskri glede na količino načrtovanih novih vezij nepotrebno in neoptimalno. Distribuirani pristop pasevedaomogoča izkoriščanje programske opreme tudi na obeh slovenskih univerzah, kjer se kaže močna potreba po modernizaciji študija na področju mikroelektronike. ZSS Delovanje službe za kakovost Proizvodnja mikroelek-tronskih vezij je zelo kompleksna. Vse to zahteva integralno zagotavljanje kakovosti, kar pomeni vključevanje SK in s tem vgrajevanje kakovosti v vseh fazah nastajanja integriranega vezja: od zgodnjega trženja pri dogovorih za novo vezje, pri postavljanju zahtev za delovanje, pri usklajevanju teh zahtev z dejanskimi možnostmi, prek načrtovanja in uporabe načrtovalskih pravil, do proizvodnje rezin in vplivanja na spremembo parametrov tehnolo- ških postopkov, do testiranja in določevanja testnih pogojev in mej, do preverjanja kakovosti v času proizvodnje, ter preverjanja zanesljivosti proizvedenih integriranih vezij z analizami odpovedi, katerih rezultati se v povratni zanki vračajo v proizvodnjo z namenom izboljšanja kakovosti, iz-plenov in stemzniževanja stroškov ter končno spremljanje kakovosti pri kupcu, kjer z analizami morebitnih odpovedi skušamo izboljšati kakovost in s tem povečati zaupanje kupcev. št. 40., 17. november 1986 stran 13 12. stran št. 40., 17. november 1986 Način dela v Službi za kakovost V tej službi ločimo dve poo.očji dela: zagotavljanje kakovosti in zagotavljanje zanesljivosti. Opis dela na posameznih področjih službe za kakovost Zagotavljanje kakovosti se prične s kontrolo repromaterialov. Material prejmemo v glavnem iz uvoza ter ga prevzemamo s statističnim načinom prevzema. V vhodno kontrolo mora ves material, ki se uporablja v tehnološkem procesu, razen kemikalij in procesnih plinov. Vzorce vhodnih materialov preverjamo z optičnimi pregledi, dimenzijskimi meritvami, posebnimi meritvami, ki so značilne za posamezen material in lansiranjem evaluacijskih sarž, ki potrebujejo ustreznost, ali neustreznost kontroliranega materiala. Za večino materialov imamo dogovorjene prevzemne pogoje po veljavnih svetovnih standardih. Tako imamo malo problemov s kakovostjo vhodnih materialov, oz. s tem povezanimi reklamacijami. Povečini se ukvarjamos kontrolo materialov za montažo. Pri tem delu naletimo na probleme v glavnem le ob prepoznih dobavah, kar nam ne pušča dovolj časa za delo. Povečini prehajamo na dva kvalificirana dobavitelja, kar nam skrajšuje dobavne roke in s tem probleme pri delu. Pri kontroli materialov za proizvodnjo rezin, kjer kontroliramo le osnovne silicijeve rezine, nam delo otežuje pomanjkanje ustrezne opreme (instrumenti in prostori). Tako se omejujemo le na nekaj pregledov. V okviru vhodne kontrole vključujemo tudi vhodno kontrolo delovnih mas, ki jih trenutno proizvajamo izven hiše, to je v AMI-A in LMFE. Naslednja faza področja zagotavljanja kakovosti je kontrola kakovosti v proizvodnji. S to fazo kontrole preverjamo, ali vgrajevanje kakovosti v času nastajanja izdelka odgovarja postavljenim tehnološkim zahtevam. Proizvodnja integriranih vezij, kljub vsej natančnosti in doslednosti, ne moreavtomatskozagotavlja-ti kakovosti. Mnoge hibe, ki so med postopkom izdelave neopazne, se lahko pozneje pokažejo kot vzroki za odpovedi v uporabi vezij. Da bi se temu izognili so v tehnološki proces vključeni takoimenovani izločilni testi. Ti testi so: testiranje na rezini, optični pregled električno dobrih tabletk, optični pregled montiranih tabletk v ohišja pred zapiranjem, stabilizacijsko pečenje, temperaturno cikliranje, testtesno-sti ohišij, vtekanje, mehanski testi in končno električno testiranje. Namen teh testov je izločevanje potencialno slabih vezij, to je vezij, ki bi delovala kratko časovno obdobje. Da se temu izognemo, vezja že v ciklusu proizvodnje obremenjujemo, kombiniranotem-peraturno in električno. S tem pospešimo delovanje možne napake in povzročimo odpoved vezja. Takšna vezja potem izločimo na končnem funkcionalnem testu. Količino vključenih izločilnih testov pa določi kupec v odvisnosti od uporabe. Čim zahtevnejša je naprava, v katero je vključeno integrirano vezje in čim težje, oz. dražje je popravilo, oz. iskanje napake, tem več zgodnjih odpovedi izločimo že v času proizvodnje. V ta namen vključimo v proizvodni proces čim več izločilnih testov. Takšni testi zelo dvignejo končno ceno izdelka tako, da mora uporabnik oceniti, kje je racionalna meja med stroški odpovedi naprave in stroški za element (integrirano vezje). V naši proizvodnji ločimo dve osnovni klasi integriranih vezij »C« in »B«. Poleg teh klas pa je vedno možen tudi dogovor z naročnikom o prilagojeni klasi, v odvisnosti od zahtevnosti njegove uporabe, saj smo tovarna za vezja po naročilu, kjer se poleg specialnosti pri naročilu razvoja lahko dogovorimo tudi za specialnosti pri klasi kakovosti. V proizvodnji rezin se kontrolira le nekaj faz, saj jesam proces zaradi svoje zahtevnosti stalno nadzorovan z avtokontrolo, oz. s tehnološko kontrolo. Te faze so: kontrola kakovosti pripravljenih jedkalnih tekočin, kontrola kakovosti nanesenih tankih plasti (fosfosili-katno steklo in aluminij) in foto-rezista ter kontrolo naprav za merjenje površinske upornosti in debelin tankih plasti. Poleg kontrol tehnoloških postopkov se kontrolira še upoštevanje varnostnih zahtev. V proizvodnji montaže tabletk v ohišja kontroliramo posamezne tehnološke operacije (kakovost dela operaterjev, strojev in samega materiala). Kontrola kakovosti teh operacij se izvaja dvakrat na izmeno, oz. ob spremembi izdelka na stroju. Poleg teh kontrolnih točk pa izvajamo še statistični prevzem v dveh točkah proizvodnje. Ti dve točki sta I. optični pregled tabletk in II. optični pregled vezij pred zapiranjem. V teh dveh točkah vzorčno kontroliramo vsako saržo. Zadnja faza zagotavljanja kakovosti je izhodna kontrola kakovosti. Delo na tej fazi se sestoji iz prevzema sarž, kontrole kakovosti električnih, mehanskih in optičnih lastnosti. Te kontrolne operacije se tudi izvajajo s statističnim prevzemom. Naročniku garantiramo kakovost električnih in mehanskih parametrov z AQL 0.25%. Garancijo potrjujemo s »Potrdilom o ustreznosti«. S tem načinom dajemo kupcu možnost, da opusti svojo vhodno kontrolo kakovosti. Poleg tega na izhodni kontroli izdelamo statistični pregled izple-nov proizvodnje in določamo točke, kjer se pojavlja največji odstotek izmeta. Z analizami slabih izplenov skušamo ugotoviti vzrok za izmet in z ograjevanjem teh ugotovitev v proizvodnjo dvigniti kakovost izdelkov in izplene proizvodnje. S kupci, ki pri nas naročajo večje letne količine integriranih vezij sklepamo k osnovnim pogodbam še »Aneks o kakovosti«, v katerem se dogovorimo o načinu garantira- nja in prevzema izdelkov in o reše-vanju morebitnih reklamacij. Področje zagotavljanja zanes- \ Ijivosti vključuje teste preskusov zanesljivosti, ki jih izvajamo z na-menom, da dobimo dejanske p°' datke o zanesljivostnih karakteriS' tikah za nove izdelke, montažne in procesne postopke. Z enakimi pre-skusi pozneje spremljamo in preverjamo zanesljivostne parametre za proizvode, vrsto procesa in način montaže. Med preskuse zanesljivosti sodijo tudi preskusiza doseganje zanesljivosti (že v prejšnjem poglavju omenjeni izločilni preskusi). Zahtevnejše preskuse, ki so sicer del proizvodnega ciklusa izvajamo v SK, ker je oprema v SK. Naslednja aktivnost je kvalificiranje. Zakon o standardizacij1 zahteva od proizvajalca, da prodaja le kvalificirane (atestirane) izdelke. To je osnovna kvalifikacija pred pričetkom prodaje novega vezja-Poleg tega je potrebno to kvalifikacijo obnavljati, kar pomeni občasno preverjanje, če proizvodnja še ustreza danim zahtevam po kakovosti in zanesljivosti vezja vzačetku proizvodnje. V primeru kakršnihkoli sprememb materialov in tehnologij v proizvodnji je vse skupaj potrebno znova kvalificirati. Da se izognemo nepotrebnim dodatnim kvalifikacijam, mora biti pred pričetkom redne proizvodnje natančno definirana in preverjena tehnologija izdelave. Kvalifikacije so kompleksni postopki, ki jih izvajamo v sodelovanjuz ISKRO IKM.ki je pooblaščena organizacija za izdajo certifikata po pozitivno opravljenih preskusih kvalifikacije. Poleg omenjenih dejavnosti se to področje ukvarja tudi z analizami odpovedi in analizami slabih izkoristkov v celotnem proizvodnem procesu. Namen te dejavnosti je ugotavljanje vzrokov odpovedi, oz. slabih izkoristkov, ker so ti vzroki neposredna posledica postopkov proizvodnje rezin in/ali montaže, ugotavljamo te vzroke v sodelovanju s tehnologi in testnimi inženirji. Metode, kiseuporabljajozaanalizo odpovedi vezij in analizo slabih izkoristkov so: analize rezultatov testiranj, optični pregledi rezin, ponovna teši ranja, ročna testiranja in preverjanja parametrov, selektivna jedkanja posameznih plasti, posebne fizikalne meritve in druge metode določanja mehanizmov odpovedi. Rezultati teh analiz služijo izboljševanju kakovosti izdelkov in s tem posredno tudi zanesljivosti in na koncu z dvigovanjem izplenov zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda. Zakon o standardizaciji zahteva občasno verifikacijo naprav in merilne opreme, s katero preverjamo kakovost izdelkov. Način dela urejuje Zakon o merilih in merskih enotah, oz. interni pravilnik, izdelan po tem zakonu. Tudi urejanje te dejavnosti je del področja zagotavljanja zanesljivosti. Obe področji zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti vsebujeta še inženiring, ki ureja programezago-tavljanja kakovosti in zanesljivosti, uvaja nove tehnologije preskušanja in merjenja, vpliva na morebitne potrebne spremembe načrtovalskih pravil in tehnoloških postopkov, izgrajuje informacijski sistem in skrbi za izobraževanje o kakovosti in zanesljivosti. NEVENKA GORJANC Služba za kakavost je organizirana v naslednji obliki: G L A V VI miKTOS P00R0C Jz ZA zastavljanj; ka<3vcst: V-tCDNA KONTROLA KONTROLA =CTJ«.iSK proizv.kontr-l^ P J Z IN SRCIZV.KONTROLA *j 0 NT AZ- ZZHCONA KONTROLA CCKUMČNTACOJA KONTROLA OKOLJA IN z;« RIN j KAKOVOSTI »OOROCJE ZA ZAGOTAVLJANJE zanesljivost: PR ESKUSI ZANESLJIVOSTI KVALIFIKACIJE — ANALIZE ODPOVEDI I I -- ANALIZE SL.IZPL5NA I I -- ANALITSKI LAPOR ATORI J TESTIRANJE VEZIJ -- KALIBRACIJE INŽENIRING Z A NE SLJ L______Iskra Baterije Zmaj________ Sprejeli smo srednjeročni načrt za obdobje 1986-1990 V začetku septembra so delavski sveti temeljnih organizacij, delovne skupnosti in delovne organizacije sprejeli, po predhodni obravnavi, svoje SREDNJEROČNE PLANE za tekoče petletno obdobje. S tem je bilo zaključeno daljše pripravljalno obdobje, ki je dobilo svojo osnovno usme-ritev v sprejetih Skupnih temeljih plana, o katerih smo delavci Zmaja odločali konec leta 1985. S srednjeročnim planom smo ^črtali glavne smeri razvoja delovne organizacije in temelj-n|h organizacij na programsko-Pfoizvodnem, tržnem in investi-^iskem področju za obdobje 1986—1990. — nadaljnja krepitev samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov, — ustvarjanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje SLO in družbene samozaščite. . Temeljna usmeritev v planih Je, bistveno povečanje realnega dohodka, s katerim bo zagotov-Nena socialna in materialna var- Na podlagi navedenih ciljev razvoja so izdelani plani temeljnih organizacij, katerim so podrejeni plani vseh služb delovne skupnosti. Plan domače prodaje delovne organizacije predvideva za petletno obdobje prodajo v višini 17,6 milijard din, ob povprečni stopnji rasti 10,1%. To bo možno doseči z izboljšanjem kakovosti, boljšo obdelavo trga ter z vključevanjem novih izdelkov. Velik delež pri tem imajo nove litijeve baterije ter alkalne in specialne baterije. Velik poudarek v prodaji je dan izvozni usmeritvi. Ta usmeritev je nujna, če hočemo doseči polno zaposlitev in odpraviti zaostanek za svetovnim razvojem baterijske proizvodnje. Na tuje trge bomo prodali prek 30% proizvodnje in v povprečju iztržili 27% celotnega prihodka. Celotna planirana vrednost izvoza v petletnem obdobju znaša 19,5 milijonov dolarjv, pri povprečni rasti 32%. Kar 45% tega izvoza zajemajo nove litijeve, alkalne in specialne baterije. Za realizacijo take proizvodnje je potrebno močno intenzivirati razvojno-raziskovalno dejavnost, izboljšati njeno učinkovitost z nabavo potrebne opreme in jo kadrovsko okrepiti. Večina začrtanih nalog je že v teku in začetni rezultati kažejo, da so cilji realno zastavljeni. Vseh teh ciljev pa ne bo možno doseči brez bistveno povečanih investicijskih vlaganj v opremo. Prek 90% odpisanost obstoječe opreme že sama po sebi zahteva občutno večja vlaganja v posodobitev, kot smo jih bili sposobni realizirati v preteklih letih. V opremo za izboljšanje kakovosti, osvojitev novih programov in posodobitev zastarele opreme bomo v petih letih investirali, po cenah iz leta 1985, 1,8 milijarde din. Potrebna sredstva za te investicije bomo zagotovili iz amortizacije, akumulacije, z bančnimi krediti in z združevanjem sredstev v okviru SOZD Iskra. Z realizacijo navedenih ciljev planiramo doseči v petih letih 26 milijard dinarjev celotnega prihodka, 8,3 milijard din dohodka in 1,5 milijarde din akumulacije. Pri tem imamo za cilj tudi izboljšati osebni standard in nadomestiti 20% zaostajanje osebnih dohodkov za republiškim povprečjem. Doseganje planirane akumulacije pa naj bi nas uvrstilo V poprečno uspešne delovne organizacije. R. C. n°st delavcev ter dosežena take akumulacije, da bo omogočila n°rmalen razvoj delovne organizacije. realizacijo te usmeritve Moramo doseči naslednje glavne cilje: . ~~ izboljšati kakovost naših 'Zdelkov, — razširiti obstoječi proizvod-ni Program, — povečati delež Zmaja na domačem trgu in povečati izvoz na 30% vrednosti prodaje, ~ zagotoviti enakomeren raz-v°j obeh temeljnih organizacij s Prenosom dela obstoječega programa iz Ljubljane v Šentvid pri etični, — posodobiti proizvodno, laboratorijsko in kontrolno opre-a^o, transportni park, informacijski sistem in dokončati rekonstrukcijo delovnih prostorov, — zmanjšati odvisnost od uvoza, z osvajanjem uvoženih suro-Vln 'n nadomeščanjem z domačiji. — izboljšati materialne in Življenjske pogoje delavcev ter delovno okolje, • Ekonomska politika je v daljšem prispevku ocenila 11. Bienale indust rijskega oblikovanja v Ljubljani. Ob tem jepoudarila, da je kvaliteta bienala iz leta v leto slabša. Razlog zato ni slabo oblikovanje, ampak njegovo neustrezno vrednotenje v naši družbi. Revija je objavila tudi sliko originala telefona ETA 80 in njegovih številnih kopij ter pogovorzoblikovalcem Davorinom Savnikom..Le-ta meni, da mora biti design homogen faktor, ki mora biti prisoten povsod. Insprirativno mora vplivati na druge funkcije: obnašanje uslužbencev, odnos do javnosti, izgled hiše. Po pisanju Ekonomske politike sodi Savnik med vrhunske svetovne de-signerje; dobil je več kot 250 mednarodnih nagrad, Ieta1984pajev hudi konkurenci4.000 kandidatov prejel eno izmed desetih nagrad za sedaj že svetovno znani telefonski aparat Iskra ETA 80. S V prilogi Gospodarskega vestnika Tehnične in tehnološke informacije je izšel prispevek o prototipu industrijskega portalne-ga varilnega robota, ki so ga razvili v laboratoriju za industrijsko robotiko pri tehniški fakulteti v Mariboru, v sodelovanju z Iskro Avtomatiko. Robot IVR-10 je bil uspešno predstavljen na letošnjem VUROB v Opatiji. Osnovne naloge robota so priprava sistema za delo in osnovno testiranje, sinhronizacija posameznih sklopov, programiranjezgibanjem, ali brez, vodenje in nadziranje varilne naprave, testi izvedljivosti in varovanja, vodenje varilnena-prave, gradnja zvara, iskanje in spremljanje varjenja in vključevanje v proizvodni proces. • Beograjski Privredni pregled je objavil razgovor s članom KPO SOZD Iskra Radom Faleskinijem. Beseda je tekla o organiziranju razvojno-raziskovalne dejavnosti v Iskri, sodelovanju industrije in znanosti, trenutnih razvojnih projektih v Iskri itd. Trenutno Iskra v razvojno-raziskovalno delo investira šest odstotkov od celotnega prihodka, 2.700 strokovnjakov se ukvarja z izboljšavo obstoječih in osvajanjem novih tehnologij in so razvrščeni v 50 razvojnih enot. Letno je v teku približno 3.000 razvojnih nalog, od tega je 200 »udarnih«. Okoli 10 odstotkov raziskovalnih nalog rešujejo Iskrini strokovnjaki s kolegi z Inštituta Jožef Stefan. Eno izmed pomembnih področij sodelovanja s tem inštitutom, ki poteka že več kot 20 let, je prav gotovo področje keramike. To strateško področje, oplojeno z znanjem strokovnjakov inštituta, predstavlja danes 15 odstotkov Iskrinega konvertibilnega izvoza. Drugo pomembno področje sodelovanja so tekoči kristali, katerih proizvodnja na osnovi fundamentalnih raziskav že teče v Iskrinih tovarnah. • Gorenjski Glas piše ozahtevni naložbi Iskre-Telematike —javnih digitalnih telefonskih sistemih, ki naj bi jih tovarna pričela uresničevati v letih 1987 in 1988. Za ta velik projekt bo potrebnih 41 milijard dinarjev. Ker so za projekt zainteresirana jugoslovanska poštna podjetja, a tako kot Iskra nimajo dovolj denarja, iščejo najrazličnejše rešitve za izpeljavo naložbe. Iskrina banka je med drugim dobila 5 milijard posojila pri Poštni hranilnici Beograd, ker pa je Telematika članica Gorenjske banke, mora le-ta garantirati vrnitev posojila. Garancijo za poldrugo milijardo je Gorenjska banka izdala že julija, konec oktobra pa je bila podobna garancija izdana tudi za 3,5 milijarde dolarjev. • Iskrin obisk na Kitajskem močno odmeva tudi v kitajskih sredstvih javnega obveščanja. Tako je osrednji pekinški časopis, ki izhaja v angleščini, CHINA DAILV, na gospodarski strani obširno pisal o nedavnih Iskrinih aktivnostih na Kitajskem. Iskraje v Beijingu odprla svoje prestavništvo, organizirala pa je tudi razstavo svojih najsodobnejših izdelkov in sistemov ter pripravita tridnevni simpozij, ki naj bi seznanil kitajske partnerje z Iskrino ponudbo visoke tehnologije. Po besedah Borisa Lasiča, vodje Iskrine delegacije, se je Iskra sposobna še bolj utrditi na kitajskem trgu. Prednost Iskre pred tekmeci iz drugih dežel je vsekakor njena dolgoročna prisotnost na Kitajskem. Iskraje namrečže pred osmimi leti podpisala prvo pogodbo z velikim kitajskim podjetjem. Iz tujega strokovnega tiska Varnostni pas Nek Nizozemec je konstruiral varnostni pas, ki se odpne avtomatično osem sekund po nesreči. Patent je prodal schwarzwaldski firmi Kern-Liebers, ki ga je že začela izdelovati. Sistem varnostnega pasu deluje kot šivcarska ura. Vdelana finomehanika skrbi, da se odpne mehanizem, ko pritisne nanj petkratna težnost, vendar le tedaj, ko se vozilo ustavi. V izjemnih primerih, ko voznik obvisi z glavo navzdol, se mehanizem ne odpne. Posredovati morajo reševalci. Avtomatični varnostni pas velja samo 50 DM več, kot običajni. Blokirana maternica Nova kontracepcijskatabletaod-pravlja nezaželeno nosečnost. V Franciji, kjer bo te tni prišla na tržišče, so jo razvili z imenom RU 486. Novo kontracepcijsko sredstvo je treba vzeti »potem«. Pri izostanku menstruacije sproži krvavenje in odplavi že oplojeno jajčno celico. RU 486 blokira učinek hormona progesterona, ki vzdržuje nosečnost. Dosedanje kontracepcijske tablete »potem« so vsebovale večina estrogen v tako povezan z bruhanjem in močnimi bolečinami v trebuhu. Porjavelost kože Sum glede škodljivosti tablet, ki vsebujejo karotin za porjavenje kože, je bil sedaj potrjen. Dus-seldorfska univerzitetna klinika je objavila, da so se pri 19 od 29 pacientov, ki so dlje uživali kantak-santske preparate, kot npr. karotin, karotionid, orbobronce in starbro-nce, pojavile v očeh kristalom podobne obloge. Mimo tega so imeli pacienti pri nočni vožnji težave z očmi — skratka, občutljivost oči se je zelo povečala. Tudi raziskave v Stockholmu so potrdile nevarnost kantaksantnih preparatov, zato zdravniki odsvetujejo nekontrolirano uživanje leteti. Zamrznjeno meso Na vprašanje neke bralke, če lahko odtajano meso znova zamrzne, odgovarja strokovnjak: Lah- ko, če prttem upoštevamo nekatera določila. Prej so strokovnjaki to odsvetovali zaradi zmanjšanja kvalitete mesa in zdravstvenih razlogov. Nemški institut zaglobokozamrzovanje v Kčlnu navaja, da pri vsakem tajanju izgubi meso nekaj soka in postane trše. Prav tako ne sme biti odtajano meso več ur v hladilniku, ker se lahko razvijejo pri temperaturi hladilnika škodljivi mokroorga-nizmi na vlažni površini mesa. Priporočajo, da vlažno površino mesa obrišemo s kuhinjsko papirnato brisačo. Čim manj časa je meso odtajano, tem bolje je. Če, npr. v nedeljo opazimo, da mesa, ki smo ga v soboto odtajali, ne bomov celoti porabili, je bolje, da ga takoj ponovno zamrznemo in ne čakamo ponedeljka. Zamrznjeno meso, kupljeno v blagovnicah, je povsem neproblematično, čegatakojzamrznemo, še preden se dodobra odtaja. Stari Rimljani Toaletni papir prav gotovo ne sodi med luksuzno blago. Stari ljudje se morda še spominjajo, da so za te »zahrbtne« reči uporabljali star časopisni papir, kajti toaletni papir v rolah in zavitkih je bil še pred 30 leti samo za bogate ljudi. Opice, pravzaprav šimpanzi, kot jih je opazoval Jade Goodall, so se po izpraznjenju obrisali z listjem. Tako so storili tudi naši daljnji predniki, ki so uporabljali pri tem travo, seno, pesek in celo kamne. Za muslimane je po tem opravilu obvezno umivanje s tekočo vodo. In to velja šedanes. Stari Rimljani, ki so mislili na vse malenkosti, so odkrili gobice na palici, ki so jih v javnih latrinah pomakali v solno raztopino in jih tako dezinficirali. Srednjeveški menihi so že uporabljali mehkejše krpe iz blaga ali pa stare pergamente, pri čemer bi se današnji arheologi zgrozili. Zenske so v ta namen rajši uporabljale ptičja peresa. Francois Rabelais, menih, zdravnik in literat iz 16. stoletja, priporoča v svojem veselem romanu Gargantua in Pan-tagruel za te namene kar živo puhasto gosko. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Kultura Marjan Černe Zlata Volarič: Struktura Ti grozni moški Maja, urednica rubrike zasocialne probleme vas kliče. Pridite!, mi je rekla tajnica. Šla sem z njo. Urednica je sedela v usnjenem naslonjaču in me gledala nekam v notranjost, kot pajek muho, najbrž. Le kaj hoče? Maja! Vi ste pri nas že tri tedne. Ne? Ja. Tri in pol. To je vaša prva služba. Vas veseli novinarski poklic? Seveda. Zato sem končala to šolo. Razumem. Naš časopis slabo prodajajo, zato ga moramo začiniti s pikantnostmi. To vleče bralce. Vam je jasno? Ne povsem. Ali naj jaz... Ja. Napisali boste daljši članek o tem, zakaj se ljudje ločujejo. Oh!, mi je ušlo. Saj ste poročeni, mar ne? Ne. Samo zaročena. Le kaj hoče stara? Preveč je radovedna. Saj stanuje Peter pri vas? Aha! Z novinarjem Petrom živiva... no... skupaj sva. Razumljivo. Torej veste, kaj je ljubezen, ne? To že... Baba, kaj te briga! Ja. Greva se tudi seks. Vsak dan trikrat, a kaj, to tebi ni mar! Najbrž tvoj ni več za nobeno rabo pa si radovedna, ha? Zbrišem jezne misli in si na obraz naslikam prijazen smehljaj: Prosim... Torej! Hočem članek. Do pojutrišnjem opoldne. Boste zmogli? Jasno. Žeres, davem, kaj je ljubezen in o vsem, kar k njej sodi, nimam papojma, zakaj se ljudje ločujejo. Jaz sem mlada in vsi zakonski ter poklicni ideali so še pred menoj. Čemu bi razmišljala o ločitvah, te pomenijo propad, uničenje nečesa, kar je bilo prej dragoceno in lepo. Ampak, ljubica, to je tvoj kruh. Pisati moraš, kar želijo oni, ne ti. Pojdi na sodišče, ko so tam ločitvene razprave, mi je svetoval Peter in odbrzel na nogometno tekmo, čeprav je sovražil žogobrc. A kaj moreon, ko pa ljudje pri nas obožujejo ta šport. Če bivčasopisune našli poročila o zabrcanih golih njihovih ljubimcev, bi ga odpovedali. A od prodaje novin je odvisen tudi Petrov zaslužek. Kaj se more! Odšla sem na sodišče. , V dvorani so sedeli številni poslušalci in prav nikogar ni zanimalo, kaj hočem tam. Na klopi pred sodnico, tajnico in pričami so sedele tri. mlajše ženske. Sodnica je spraševala prvo, okroglo, živahno črnolasko: Ime. Melanija. Poklic? Zobozdravnica. Imate kaj otrok? Ja. Sedem. Nekdo se je zasmejal. Šele takrat sem opaž Hana desni polovici dvorane v prvi vrsti tri moške, približno enakih starosti, kot one na klopi. Zakaj ste vložili tožbo za ločitev? Melanija molči in pogleda črnolasca na desni strani. On ji pomaha. Vas mož tepe? Ne. Vam prinaša plačo? Skrbi za otroke? Ja. Jih ne zapostavlja? Ne. Vse jih obožuje. Ne razumem. Zakaj se ločujete? Drugi in sedmi otrok nista njegova. Zapišem si prvi primer. Druga ženska je svetlolasa in modrooka. Samo smehlja se. Najbrž od živčnosti. Sodnicajovprašao osebnih podatkih. Tanimaotrok. Živita sama z možem. Tam sedi na desni polovici dvorane. Zakaj se vi ločujete, prosim? Plavolaska molči. Čudne ženske/ Ali res ne znajo odgovarjati na vprašanja? Ali je vaš mož grob? Ne, ni, reče odločno. Pije? Ne, nikoli! Kaj pa vam ni všeč? Vrnil se je prezgodaj domov in me... no... našel v postelji z drugim. To ni vzrok za ločitev, ki jo vi... vi... zahtevate! Je. Razbil je televizor, okno in dve vazi. Vas je udaril? Ne. Onega? Ne. Kaj pa? Je še kaj storil? Ja. Psa je pretepel. In zdaj je ves bolan. Mogoče bo umrl. Hočete reči — poginil? z 1 Zdaj je sodnici že vsega dovolj. Ja, tako je!, potrdi plavolaska in zajoče. Ti grozni moški! slišim iz ozadja. Bodite resni! Zakaj zahtevate ločitev? Zaradi psa, mojega Mikija. Tudi drugi primer si zabeležim. Tretja ženska je imela nežen obrazek in nenavadno goste rdečkaste lase. Tudi ta se je nasmihala. Ali igra? Zakaj se vi ločujete? je sodnica tokrat malo skrajšala postopek. Najbrž se ji mudi kosit. Zaradi poroke! Kako, prosim? Poročila sem se z izkušnjami. Kakšnimi? 1 Uh, je ta sodnica intimno radovedna. Moja mama mi je vse zakonske recepte napisala in jih v kopiji tik pred poročno nočjo dala zetu, mojemu možu. Ne razumem... Ko sva legla, je telefonirala, kako je, če je že... Ne, je rekel moj mož in tudi nič ne bo, če naju ne pustite pri miru. Mama me je potem vprašala, če sem oblekla srajco s čipkami, ki mi jo je ona kupila, če sem... No, govorila je dolgo, zelo dolgo in moj mož od razburjenosti ni mogel nič in še zdaj mu ne uspe. Zato mi je mama ukazala, naj si poiščem drugega. Ona hoče vnuke. Samo to si še želi na tem svetu. Ali zdaj razumete? Rdečelaska je zatrepljala z dolgimi črnimi trepalnicami. Nekdo v prvi vrsti na desni polovici dvorane je globoko in žalostno zavzdihnil. Zapisala sem si tudi tretji primer. Natipkala sem članek in ga nesla točno Opoldne urednici. Niso ga objavili. Rekli so, naj napišem drugega z naslovom: Zakaj se ljudje poročajo. Hura! To mi je všeč. Glasujem za združevanje različnih spolov. Naših štirideset let Piše: Dušan Žel jez nov Naš sogovornik ing. Vladimir Klavs Od hlevov do novih tovarniških dvoran Na proslavi dvajsetletnice Tovarne elementov za elektroniko sem imel v Šentjerneju, kot sem že omenil, slavnostni govor, v katerem sem med drugim dejal: »Z razvo/em mlade elektronske industrije v Sloveniji seje pokazala potreba po proizvodnji elektronskih sestavnih delov, brez katerih si ni mogoče zamisliti razvoja elektronike. To veliko pionirsko delo je začel takratni Inštitut za elektroz-veze, ki je zrasel na tradicijah partizanskih vezistov med NOB. Že po nekaj letih razvojnega dela v laboratorijih Inštitutazaelektroz-veze je bila sposobna za industrijsko proizvodnjo serija sestavnih delov, r čimerso bili ustvarjeni pogoji za * jzvoj nove industrijske veje v Sloveniji. Začetki proizvodnje v Šentjerneju so bili sicer zelo skromni, kajti začeli smo s pičlimi proizvajalnimi sredstvi in laboratorijsko opremo v zasilno adaptiranih hlevih. Značilna za naš razvoj je postopna rast z lastnimi sredstvi in lastnimi kadri, tako v tehnologiji, kot tudi projektiranju in izdelavi opreme za proizvodnjo. Samo v obdobju začetne izgradnje so člani kolektiva vložili nad 100.000 prostovoljnih delovnih ur, mnogi strokovni kadri pa nemalo noči pri reševanju strokovnih nalog. Kljub temu pa naše napredovanje ni bilo premočrtno — doživljali smo vzpone in padce, krize in uspehe, toda kolektiv je ob težavah s podvojenimi napori poiskal ob podpori strokovnih služb v tovarni najustreznejše rešitve. V razvoju proizvodnje in ekonomike so bila za našobratznačilnatri obdobja — uvajanje proizvodnje z zelo primitivno, ročno tehnologijo in zastarelo izvedbo izdelka, uva- Podlistek janje proizvodnje miniaturnih in sodobnejših izdelkov z individualno mehanizacijo posameznih delovnih operacij in modernizacija in mehanizacija delovnega procesa s programsko vloženimi investicijskimi sredstvi. Razvoj prvih dveh obdobij je bil izrazito ekstenziven, to je večanje proizvodnje z dodatno delovno silo, uvajanjem druge in tretje izmene ter manjšo racionalizacijo v tehnološkem postopku, kar je postopno prispevalo k zmanjševanju proizvodnih stroškov, toda kljub temu občutno prepočasi in premalo, da bi se lahko uspešno vpeljali na zunanjem tržišču. Naj navedem nekaj številk zadnjih let: 1.1960 7,115.527 (92) 1.1961 11,678.062 (81) 1.1962 18,559.571 (61) 1. 1963 32,343.586 (51) 1. 1964 70,630.268 (38) I. 1965 73,484 067 (35) I. 1966 77,000.000 (32) 1.1967 64,000.000 (32) 1. 1968 105,000.000 (18) 1. 1969 160,000.000 (12) pri čemer številke v oklepajih pomenijo čas izdelave 1. upora- v sekundah. Dinamika izvoza pa je naslednja: 1.1965 15,000.000 1.1966 25,000.000 1.1967 21,000.000 1.1968 47,000.000 I. 1969 100,000.000 uporov, kar predstavlja 65% od skupne proizvodnje. Od skupne količine izvozimo v Anglijo firmi Guest Electronics 75%. Največji kupec na dčmačem tržišču pa je El — Niš. Zavedali smo se, da po stari ekstenzivni poti za večanje proizvodnje ne bo kruha pri izvozu, pač pa, da moramoz minimalno povečanimi površinami in z istim številom delavcev doseči proizvodnjo vsaj 300 do 350 milijonov uporov letno, da bi dosegli ekonomsko izvozno ceno. Vsa jugoslovanska potrošnja uporov predstavlja od tega le slabih 25% S sodelovanjem strokovnih kadrov v tovarni, ZZA in v obratu, smo se temeljito lotili mehanizacije proizvodnje in korenitih tehnoloških sprememb. Z lastnimi sredstvi so bili izdelani prototipi strojev, ki omogočajo optimalno mehanizacijo. Med poizkusnim obratovanjem so bile na strojih odpravljene posamezne slabosti in šele nato je bilo možno pristopiti k izdelavi investicijskega programa. Z odobrenimi investicijskimi sredstvi smo pomnožili preizkušene unikate tako, da sedanja oprema omogoča proizvodnjo 300 milijonov uporov na leto. Izdelavni čas na enoto proizvoda pa bo z novo opremo pod 5 sekund. Lahko rečemo, da smo sev tem pogledu uvrstili med najproduktivnejše proizvajalcevsvetu. Če nam bo uspelo z novim letom uvesti četrto izmeno, bomolahkopoveča-li kapacitete na 400 milijonov uporov letno. S tako rešitvijo je možno otpimalno ekonomizirati proizvodnjo, zaposliti novo delovno silo in uveljaviti 42-urni delovni tednik ter povečati osebni dohodek. Vso opremo smo konstruirali in izdelali v obratu oz. tovarni in orodjarni. Poleg tega smo izdelali tudi del opreme za kapaciteto 100 milijonov uporov za Indijsko tovarno Asian Electronics, ki jo je tovarna elementov zgradila pred petimi leti. Opremo samo izdelali v desetih mesecih pod izredno težkimi pogoji, saj nismo imeli za to potrebnih prostorov tako, da smo montažo večjih strojev izvršili v Kartuziji Pleterje. Naj omenim še proizvodnjo potenciometrov kot . pomemben in perspektiven izdelek v našem proizvodnem programu. Proizvodnja potenciometrov je bila še pred tremi leti zelo deficitarna, čeprav je bila prodaja usmerjena 90% na domače tržišče. Rešitveza sanacijo so se porodile prav v času, ko smo bili na tem, da to proizvodnjo ukinemo. Zavedajoč se, da bi ostalo na cesti 150 delavcev, smo pristopili k izdelavi sancijskega programa, pri izvajanju katerega pa smo že po enem letu in pol povečali proizvodnjo od 1,5 na 5 milijonov potenciometrov. Letošnja proizvodnja pa bo 9 milijonov, od tega pa jih bo prodanih nad 8 milijonov na inozemsko tržišče. Že samo povečanje proizvodnje je vplivalo na občutno znižanje lastne cene tako daje kljub prodaji na inozemsko tržišče postala ta proizvodnja rentabilna, vendar pa nas na področju proizvodnje potenciometrov čakajo še velike naloge. Ing. Vladimir Klavs med govorom na slavnostni seji DS ob 20-letnici tovarne v Šentjerneju uieue na pomene in možnosti plasmama te proizvodnje bomo morali ustrezno okrepiti razvoj no-konstrukcijsko skupino, ki bo v stanju hitro in ob pravem času razviti ustrezne oblike potenciometrov, ki jih zahteva dinamika potrošnje. Prednost te tehnologije je v tem, d'a pri menjanju asortimana lahko koristimo ista proizvajalna sredstva, druga pa da zahteva veliko ročnega dela, kar je glede na višek delovne sile v tem kraju velikega pomena. Dosežena stopnja razvoja v naši proizvodnji je plod skupnega dela tako ISKRE kot celote, strokovnih služb tovarne, obrata, ZZA, PSO-kupcev. Zavedati pase moramo, da so doseženi rezultati le osnova, temelj za nadaljnje hitrejše napredovanj^. Vsekakor moramo biti pripravljeni na nepredvidene težave, namreč znano je, da pri tako velikih spremembah v načinu proizvodnje in tehnologiji nastopajo objektivne težave, ki izhajajo iz neprilagojenosti novim pogojem tako delavcev kot strokovnih kadrov. Naša neposredna naloga je, da čimprej v polni meri izkoristimo nove proizvodne kapacitete, da priučimo in vpeljemo kadre na ustrezna delovna mesta, da bomo znali upravljati in strokovno vzdrževati zahtevnejšo opremo in, da bomo znali odpraviti še nekatere pomanjkljivosti v novem tehnološkem postopku. Skratka, da bomo znali uskladiti našo raven znanja z novimi zahtevnejšimi pogoji dela. Za hitrejši razvoj našega obrata pa je zainteresirana tudi širša skupnost tega področja, kajti Šentjernej postaja vedno večji podeželski center s hitro razvijajočo se stanovanjsko izgradnjo, trgovino in prometom. Sedemsto milijonska netto sredstva na leto v obliki osebnega dohodka predstavljajo lepo materialno osnovo za razvoj tega področja. Poleg tega pa tovarna sodeluje z znatnimi sredstvi pri izgradnji komunalnega sistema na tem področju (samo v zadnjih dveh letih s ca. 40 milijoni). Čeprav je naša osnovna naloga vlagati ustvarjena sredstva predvsem v razširjeno reprodukcijo in modernizacijo proizvodnje, je nekje nujno, da na področju, kjer je slabo razvita komunalna dejavnost sodelujemo vsi pri izgradnji le-te, saj je tudi to del našega standarda. 18. stran Durmitor z Žabljakom Oba sta bila skoraj povsem prazna — rezervoar za bencin v avtu in pa družinska denarnica. Vse po zaslugi tistega pripetljaja v Foči, češ, -PTT Bosne in Hercegovine ni sklenila sporazuma s tujimi bankami« ... In to »tujo« — Ljubljansko banko imajo v Goraždu. Ker se je že večerilo, smo pač morali počakati na naslednje jutro. Pa nam ni bilo žal. Tudi tamkaj so nam na pomoč priskočili tako miličniki kot domačini z nasveti, kje vse bi lahko postavili šotore. Ponovil seje dogodek iz Banja Luke, ko sta mi tamkajšnja miličnika ob dveh ponoči predlagala, naj taborimo kar v parku sredi mesta... Nič manj prijazni niso bili v Goraždu in na koncu nismo mogli, seveda z veseljem, odbiti prošnje neke družine, da taborimo kar pri njih na vrtu. Ob takšnih primerih sem se večkrat z grenkobo spomnil na ... Slovenijo. Povrhu vsega so nas še pogostili s pristne domačo slivovko. Morda vprašanje! Kaj menite, koliko zasluži dekle s srednjo ekonomsko šolo, ki dela kot planer na občini v Goraždu? Nič več in nič manj kot 36.000 dinarjev, novih seveda... Želel sem biti »konstruktiven« s trditvijo, da je pač pri njih življenje mnogo cenejše kot npr. v Sloveniji. Pa me je naša sogovornica kaj hitro utišala: cene kruha, mleka in mesa so po vsej Jugoslaviji določene in skoraj enake; torej tudi Go-ražde ni izjema, res pa je, da so tamkaj nekatera druga živila pa tudi oblačila in obutev skoraj za polovico cenejša. Pa še srečna je bila, da je imela vsaj službo!... Slovo od Bosne Edina cesta po kateri je mogoče iz tega dela Jugoslavije priti do Tare, je ta, ki pelje iz Goražda prek Pljevlja do Džurdževiča Tare. Še vedno ni v celoti asfaltirana, obljubljajo pa, da bodo dela končana že do prihodnjega poletja. Zelo slabega makadama je zdaj še vedno približno 30 km. Gre za visokogorsko cesto s prelazom Kovači. Res, zalogaj, ki sc si ga črnogorski graditelji zastavili, ni majhen. Pljevlja. Premogovnik, termoelektrarna, vojašnica, mesto, ki ga prijatelj po desetih letih, odkar je tam služil vojsko, skoraj ni več prepoznal. Do Džurdževiča Tare je od tam še nekako 40 kilometrov lepe, toda ovinkaste in strme ceste, ki se spušča proti kanjonu T are. Smo torej skoraj na cilju. Na to ob cesti opozarja tudi tabla » Durmitorski narodni park«. Kratek postanek ob legendarnem mostu, ki se boči nad kanjonom Tare. Torej pred tistole, zeleno-modro lepotico, ki se poigrava skoraj 200 metrov niže, trepetam že od sredine smučarsko-tekaške sezone, od takrat, ko sem od prijatelja »zvedel«, da pač muslimani romajo v Meko, smučarji-tekači na Vasaloppet, veslači na divjih .vodah pa na Taro... Lepa reč. Splačalo se je »priromati« skoraj tisoč kilometrov daleč. Najprej pa na Žabljak, severnočrnogor-ski turistični center, zlasti znan po lepih smučarskih terenih, po prelepih gorah in Cr Črno jezero nedaleč od Žabljaka ni primerno samo za veslanje: v njem se tudi kopajo, res pa je voda toplejša le na površju. Tile splavarji — turisti so na poti šele nekaj minut. Začetek vožnje s splavi je namreč le nekaj sto metrov višje od legendarnega mostu na Džurdževiča Tari, že kmalu pa jih bodo pričakali že prvi večji Tarlnl valovi. številnih jezerih. Iskrini planinci so bili že tam, edina informacija, ki.sem jo prinesel iz Ljubljane pa je bila ta, da hotelov na Žabljaku ne vzdržujejo... Rajši naredilo nove. Resničnosti te trditve nisem raziskoval, res pa je, da je bil Žabljak v zač? eku avgusta eno samo veliko gradbišče. Center se lahko pohvali z več hoteli, nekaj žičnicami, novim avtokampom, sodobno blagovno hišo (kilogram jagnjetine stane tamkaj okroglih 1000 dinarjev), pošto, bencinsko črpalko itd. Zlasti pa je lahko ponosen na prečudovito okolico. Seveda je največji biser, vsaj v bolj dosegljivi bližini, Črno jezero. Čeprav je na višini skoraj 1500 metrov in ga proti jugozahodu obdajajo vrhovi Durmitorja, na katerih so se tiste dni še vedno belile zaplate snega, se poleti segreje tudi do 20 stopinj. Jezero, sestavljata ga Veliko in Malo jezero, je od Žabljaka oddaljeno le 3 km, ob njem pa vodi v gore Durmitorja skoraj večina hribovskih poti. (Se nadaljuje) Jubilanti Tovarna žarnic SlaVHOSt V ČSSt jubilantom Spominski posnetek letošnjih jubilantov dela v tovarni žarnic -Jubilej, posebej delovni, je vsekakor dogodek, ko se človek povrne z mislimi nazaj, celo 30 let daleč in znova preleti vse tiste lepe in slabe trenutke, ki jih je preživel med kolektivom«, so bile uvodne besede Dušana Bivica, direktorja tovarne žarnic Ljubljana, temeljne organizacije novogoriške Iskre Avtoelektrike, ki jih je namenil jubilantom dela, zbranim na skromni, a toliko bolj prisrčni slavnosti, prirejeni njim v čast, v čast njihovi zvestobi kolektivu za 30, 20 in 10-letno delo. Slavpost je otvoril predsednik delavskega sveta Milan Kores in v uvodu izrekel naj-iskren^jše čestitke in zahvalo za dolgoletno delo. Poudaril je velik prispevek, kisogavložiliv prizadevanja za nenehen razvoj kolektiva in vidno zapuščeno dediščino, ki je vtkana na njihova delovna mesta. V imenu družbenopolitičnih organizacij je jubilantom poklonil posebne diplome, jubilejne značke in rdeč nageljček. Čestitkam se je pridružil tudi Dušan Bivic, direktor TOZD, vsvojem nagovoru pa se je dotaknil nadaljnjega razvoja TOZD in najvažnejših nalog, ki stojijo pred kolektivom. Posebej seje zahvalil Tereziji Udovč in Janezu Srakarju, saj mineva letos njunih 30 let, odkar sta prestopila prag in obljubila zvestobo. Za izrečene besede, prejete značke, diplome in nageljčke se je zahvalil jubilant Janez Srakar in navzoče pozval k prijetnemu praznovanju. To jim je popolnoma uspelo, saj seje razpoloženje stopnjevalo iz minute v minuto, prepleteno paje bilo z obujanjem spominov na prehojeno delovno pot, saj je bila dolga, seštevek let vseh jubilantov znese točno 300 let. Marko Rakušček Jubilanta 30-letnega dela Terezija Udovč In Janez Srakar Jubilanti dela v tovarni žarnic 30 let: Terezija Udovč in Janez Srakar 20 let: llijas Kadič, Tajtana Maver, Ana Petkovšek, Ivanka Šardi in Fata Kapič 10 let: Dragica Ambrožič, Zlata Bičanin, Dragica Cerovac, Boris Erjavec, Marija Jereb, Anica Kordiš, Ljudmila Mehle, Milena Modic, Saliha Omerbašič, Bernarda' Pevec, Marjan Škerl, AjšaZahirovič, MarijaZajc in Milan Žniderič Zahvala! 1 Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Tovarne stikal, posebno Tehnični kontroli, za spominsko darilo in prisrčno slovo. Odhajam s prijetnimi občutki in spomini na dolgoletno delo med svojimi sodelavci. Zato vam želim dobre prijateljske odnose, osebne sreče in zdravja ter veliko delovnih uspehov Terezija Dolinar ,_______ i HH iTn .........-......._ Pred kratkim se je poslovil in odšel vzasluženi pokoj dolgoletni sodelavec Slavko Grobovšek iz Tovarne števcev v Iskri Kibernetiki. Ob prisrčnem slovesu so sodelavci vestnemu sodelavcu poklonili spominska darila in mu zaželeli še mnogo sreče in zdravja v nadaljnjem življenju. — Foto: Ivan Okršlar Objave Iskra Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o., TOZD — Tovarna avtomatskih in varilnih naprav, o.sub.o., 61000 Ljubljana, Stegne 13 Delavski svet TOZD razpisuje na podlagi samoupravnih splošnih aktov dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodja programa avtomatizacije varjenja Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, ali druge ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji, ali pripravi proizvodnje, znanje tujega jezika Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri kandidatov upoštevali celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti, v skladu s kriteriji kadrovanja po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja in vodenja delovnega procesa. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. TOZD Razvojni inštitut o.sub.o. 61000 Ljubljana, Stegne 15 b Komisija za delovna razmerja vnovič objavlja naslednja dela, oz. naloge: Za razvojno raziskovalno delo na področju multimikroračunalni-ških sistemov za vodenje procesov (aparaturna in programska oprema): 2. razvijalec 7 Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, ali matematične smeri, 4 leta delovnih izkušenj 3. razvijalec 5 Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, ali matematične smeri, 1 leto delovnih izkušenj za računalniško konstruiranje napajalnih naprav: 4. razvijalec 3 Pogoji: višja izobrazba elektrotehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj TOZD Energetska elektronika, o.sub.o., 68000 Novo mesto, Velika Cikava 22 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela, oz. naloge: 5. konstruktor 4 v oddelku inženiring v Ljubljani, Tržaška c. 2 Pogoji: srednja izobrazba elektrotehnične smeri (V. stopnja SUI), 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo: — za dela in naloge pod zaporedno številko 1. v petnajstih dneh od dneva objave razpisa na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD AVN, Ljubljana, Stegne 13, z oznako »za razpisno komisijo«, — za dela in naloge pod zaporednimi številkami 2,3 in 4 v osmih dneh od dneva objave na naslov ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ, Področje za kadrovske zadeve, Ljubljana, Stegne 15 b, — za dela in naloge pod zaporedno številko 5 prav tako v osmih dneh od dneva objave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD TENEL, kadrovska služba, Novo mesto, Velika Cikava 22. Kandidate bomo obvestili v petnajstih dneh posklepu o imenovanju oziroma izbiri. Iskra Široka potrošnja, TOZD Raziskovalni inštitut vabi na javno licitacijo za odkup ročne stiskalnice, ki bo dne 18.11. 1986 ob 13. v prostorih Inštituta na Tržaški c. 2, Ljubljana. Izklicna cena je 200.000 din. Iskra Iskra Commerce, p. o. 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 1. Pomočnik direktorja za finančno — ekonomsko področje v firmi TTE, Turčija Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske, ali tehnične smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — zunanjetrgovinska registracija — aktivno znanje angleškega jezika 2. Dva strokovna sodelavca v Iskra Delta Computers, St. Jakob, Avstrija Pogoji: — visoka, ali višja izobrazba ekonomske, ali tehnične smeri — nad 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, Kadrovski sektor, Topniška 58. Iskra Iskra — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, n. sub. o., TOZD — Biro za industrijski inženiring Bil, b. o., 61000 Ljubljana, Snežniška 1 Če vas veseli svetovalno delo, razvoj in trženje sodobnih metod in tehnik s področja industrijskega inženiringa, vas Iskra ZORIN, TOZD Biro za industrijski inženiring Bil, Ljubljana, Snežniška 1, vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog na področjih: — ekonomike poslovanja OZD, — sistema nagrajevanja po delu, — sistemov zagotavljanja kakovosti, — organizacije plansko-preventlvnega vzdrževanja, — racionalizacij proizvodnih procesov (projektiranje izdelkov, priprav, orodij in delovnih metod). Od kandidatov pričakujemo: visokošolsko izobrazbo, znanje slovenščine in tujega jezika ter nad tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi. Vse dodatne informacije dobite po telefonu na številki: (061) 222-933 Mali oglasi___________________________________ Dva avtozvočnika 2 x 30 W Supersonik Eurocom stereo hifi, popolnoma nova, prodam. Telefon (061) 31-211, int. 563 Prodam termoakumulacijsko peč s termostatom. Informacije na tel.: 223- Iskra Iskra — Baterije Zmaj Industrija baterij in svetil, n. sol. o., TOZD — Specialne baterije Šentvid pri Stični, n. sub. o., 61296 Šentvid pri Stični 108 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 7. Tehnologa II. Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe — kemijske, strojne, ali elektrotehniške smeri in 3 leta delovnih izkušenj, ali V. stopnja strokovne izobrazbe—kemijske, strojne, ali elektrotehniške smeri z možnostjo (dokazovanja) ugotavljanja delovne zmožnosti. Poskusno delo traja 40 delovnih dni. 2. Tehnologa III. Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe — tehnične smeri in 3 leta delovnih Izkušenj. Poskusno delo traja40 delovnih dni. 3. Vodja skladiščnega oddelka Pogoji: V. stopnja strokovne Izobrazbe — strojne, ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 50 delovnih dni. 4. Tehničnega kontrolorja Pogoji: III. stopnja strokovne izobrazbe, skrajšan program elektrokemijske usmeritve in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 40 delovnih dni. 5. Proizvodno baterijska opravila—2izvajalca — in sicer izdelovalec baterij in izdelovalka baterij Pogoji: Končana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. 6. Snažilke Pogoji: Končana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 40 delovnih dni. .. . . - Za vsa objavljena dela in naloge bodo kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi ISKRA-BATERIJE ZMAJ, Ljubljana, Stegne 23, v 8 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 10. šahovski festival »Iskra ’86« v Kranju Šahovska sekcija Iskre v Kranju bo v počastitev dneva republike organizirala 10. šahovski festival »ISKRA’86«. Prireditev bo 23. novembra 1986 v delavski restavraciji DO Iskra Telematika na Laborah v Kranju. Pričetek tekmovanj ob 9. Štiričlanske moške in dvečlanske ženske ekipe bodo razporejene v jakostne skupine. Šahisti bodo igrali po splošnih pravilih hitropoteznega šaha. Vsak igralec bo imel 10 minut časa za razmišljanje med partijo. Poleg prijavnine mora vsaka ekipa prinesti dve šahovski garnituri in dve brezhibni šahovski uri. Zadnji rok za prijave je na dan turnirja, uro pred začetkom tekmovanja. Organizacijski odbor Kotiček Kako se medsebojno predstavljamo f Normalno je, da se v svetu, ko imamo vsakdan vse več stikovz drugimi ljudmi, medsebojno predstavljamo. Zato ne bo odveč, če bomo posredovali nekaj osnovnih pravil lepega vedenja na tem področju. Vedno se mlajši predstavlja starejšemu, moški ženski, tisti na nižjem položaju onemu na višjem. Ko nekoga predstavljate, izgovorite zelo razločno njegovo ime pa tudi priimek. Ne povejte le njegovega imena in priimka, temveč dodajte tudi kaj, kar ga bo pobliže označilo — npr. njegov poklic, relacijo, v kateri nastopa, ali njegovega konjička, zato da bi oseba, kateri smo ga predstavili, lažez njim začela pogovor. Toda, ko se predstavljate sami, povejte le svoje ime in priimek, ne pa tudi položaja in poklica. Nepravilno predstavljanje Na delovnem mestu Novega člana kolektiva vedno predstavlja vodja, ali nek drug starejši član kolektiva tako, da pove njegovo ime, priimek, njegovo funkcijo, nato pa mu predstavi sodelavce. V hiši ali v drugem zaprtem prostoru Kadarkoli v družbi moških in žensk nekoga nekomu predstavljate, mora moški, ki sedi, vstati. Ženskam ni treba vstati, ko jim predstavljajo moške, toda mlajša dekleta in žene naj vei1' dar vstanejo, ko jih predsta-vljajo starejšim ženskam. W predstavljate svoje sorodnike' ne recite samo »to je moj braj: ali moja sestra«, temveč tud' njegovo ime in priimek. lar dn Ve za izi sli Ct Pravilno nudenje roke Rokovanje Običajno je, da prvo ponudi roko ženska, ali tisti, ki je starejši. Npr. starejši moški, ali ženska mlajši ženski, oz. višji f)0 funkcijitistemu nanižjifunkciji-Ko se rokujete, ne stisnite roke mlahovo pa tudi ne prepreko, še najmanj pa z njo zatresite; Lepo je tudi pri rokovanju sneti rokavico. Vedeti pa velja tudi, da je odklanjanje ponujene roke neoprostljiva žalitev. Ro- Nepravllno nudenje roke ljubljati roke je še vedno običaj, ki velja v nekaterih državah zahodne Evrope in realnega socializma, prihaja pa iz srednje Evrope. Tega se danes, še najbolj mladi, vse manj poslužujejo, saj je skorajda prišlo iz mode. Toda, če moški vendarle ženski poljubi roko, sme to narediti le v zaprtem prostoru, ne na ulici. 7o črT cz. c*> o. -C7 Kako sadimo drevesa Osnovna operacija, od katere je najpogosteje I c*v'sna rodnost sadja, je naslednja: kopanje lame velja po možnosti opraviti najmanj mesec ni pred sajenjem. Kolikor večja je jama, toliko življenjski prostor in boljše pogoje za rast pgotovite sadnemu drevju. Na dobrih tleh Kopljite jamo velikosti najmanj 1 x 1,5 m, na abih večjo. Globina naj bo med pol metradoSO |rn' s tem, da spodnji sloj prekopljete še za na-ednjih'20 cm. Ko kopljete, pazite, da gornje ^°ie humusnega tla spravite posebej od Pod njega sloja, oz. mrtve zemlje, saj boste Pozneje humusno zemljo uporabili za zatrpanje Podnjih slojev sadne jame. Ko jamo zatrpate in Pognojite z mineralnimi gnojili — v jamo dajte 3 0 4 kg Thomasove drozge, ali superfosfatain 1 |03kg kalijeve soli. Tretjino gnojila dajte nadno jani6. na globino 50 do 80 cm, ostali dve tretjini Mešajte z zemljo, s katero zasipate jamo tako, gnojilo pride na globino 30 do 50 cm. Ta dela 'bilo prav opraviti mesec dni pred sajenjem. Za sajenje uporabite enoletno, ali največ v°letno sadiko. Ko prenašate te sadike iz rastli-laka do mesta sajenja, morate biti pozorni na to, da ima sadna sadika dobro zaščiteno korenino, da se ne bi izsušila. Zato je najbolje, da korenino ovijete v vlažno vrečo, mahovino, ali tudi vlažno slamo. Neposredno pred sajenjem odstranite vse poškodovane korenine, v sredo jame pa zabijte količek. V že prej delno pripravljeno sadno jamo ob sajenju v sredino dajte najmanj 20 kg komposta, ali povsem sprhlega hlevskega gnoja. Če imate na razpolago dovolj komposta, ga dajte še več, ker boste tako zagotovili nemoteno začetno rast sadike. Na kompost dajte sadno sadiko in korenino dobro zabodite. Sadika mora biti posajena tako, da je koreninski vrat 5 do 10 cm nad ravnino tal, tako da bi po usedanju sadika prišla v tisto globino, kot je bila posajena v rastlinjaku. Na kompost dajte sloj fine prhke zemlje, ki jo pomešate s hlevskim gnojem, ali kompostom in formirmirajte zemljiščni krog, kjer je zemlja nekoliko povišana nad višino ostalih tal tako, da je okoli posajene sadike v višini z ostalimi tlemi, ko se zemlja v sadni jami poleže. Po sajenju seveda ne pozabite sadiko dobro zaliti. 4 MEŠAN S KOMPOSTOM ^ ZDRAVICA IZMUZSANA SA FOSFORNIH I KALIJEVIM GNOJIVIMA 3-+kg SUPtRFOSFATA lil TOM. DROZGE \S-3 kg KAL SULFATA ILI tO1*) KAL.SOU ŠIRINA JAME 150 cm GLOBINA JAME 80 cm V stanovanju Stanovanje bi moralo biti po velikosti sorazmerno številu in p°trebam ljudi, ki v njem žive. No, iz objektivnih razlogov to vedno p biogoče, zato se moramo prilagajati temu, sčimer razpolagamo. r' tem mnogokrat igra pomembno vlogo iznajdljivost lastnika ^anovanja pri opremljanju svojega življenjskega prostora. Vendarle obstaja nekoliko pravil, ki v veliki meri pomagajo pri us-Pašnem organiziranju in urejevanju stanovanja. bbira pohištva Pri izbiri pohištva in opreme moramo biti pazljivi, da nam bo to, kar smo nabavili, služilo vsaj nekaj let. Zato je smiselno izbirati ®nostavne komade pohištva in opreme trajne vrednosti, spremembe pa bomo dosegli z učinkovitimi in zato manj dragimi datajli. Pomembno načelo pri opremljanju je, da v stanovanje ne natrpavate mnogo predmetov, ker le-ti zavzemajo dragocen Prostor in ustvarjajo nepotrebno delo. Zato je pametno biti Pozoren nato, da predmeti, ki jih kupujemo, so dobri, lepi, odporni glede na poškodbe in, da omogočajo enostavno čiščenje in vzdrževanje. Priporočamo, da na začetku kupite le najpotrebnejše pohištvo, pozneje pa ga boste dopolnjevali po potrebi. Najpriporočljivejši so sistemi, ki jih je možno dopolnjevati. Če izbirate le kot začasne rešitve, ugotovite, da je oprema nazadnje mnogo dražja. Predprostor Običajno je vhodni prostor manjši in prav v tem, na videz nepomembnem prostoru se veliko dogaja. Tam odlagamo obleko za izhod pa čevlje, dežnike, odlagamo torbe, shranjene pa so tam običajno tudi omarice, itd. Hkrati iz tega prostora vstopamo tudi v ostale prostore. Zaradi tega je ta, pogosto zelo majhen prostor, odprt na več strani in prav temu je treba ustrezno prilagoditi opremo, da bi se kljub množici reči v njem ugodno počutili in normalno gibali. Prilagamo skici dveh različnih vhodnih prostorov, v naslednji številki pa bomo za ta različna prostora svetovali še garderobne omare. Šale Rajši ne... Pri viziti pravi bolnica zdravnikom: »Ugotavljam, tovariš doktor, da je vaše ravnanje, vaš odnos do bolnikov zelo zelo sit*u Pa tudi do mene, veste. Ugota.ijate pri meni, kakšen imam krvni pritisk, otipavate n e, nikoli pa me ne vprašate, kako se počutim...« »No in kako se počutite?«, jo takoj vpraša zdravnik. »Oh, tega me pa rajši ne vprašajte,« odgovori bonica. -ba Problem »Razmišljam, kam, ož. kako bi vložil denar.« »Pa si si kaj pametnega domislil?« »Sem, seveda! Problem je le v tem, da ne vem, kje naj dobim denar.« _ .ba Dvogovor »No, Tone, kako gre tvoj novi avtomobil?« »Nemogoč sil Ne reče se, da avtomobil gre, ampak, da pel ja.« »Prav! Bom pa po tvoje vprašal: kako pelje, kako vozi tvoj novi avtomobil?« »Hvala, veš, kar gre, kar dobro gre, zelo dobro gre...« -ba Iz ordinacije »Tovariš doktor, strašno sem pozabljiva, spomin izgubljam.« »In koliko časa to že traja?« »Kaj pa tovariš doktor?« -ba Obvestilo šahistom Sindikalna konferenca IskraTelematika razpisuje 10. jubilejni šahovski moštveni festival v počastitev dneva republike. Na festivalu lahko sodelujejo 4-članske moške ekipe z dvema rezervama in 2-članske ženske ekipe. Prireditev bo 23. 11. 1986 s pričetkom ob deveti uri v restavraciji Iskre Telematike na Laborah v Kranju. Ekipe bodo po šahovski moči razporejene v skupine po 10 moštev. Prijavnina na ekipo je 1500— din za moško in 1000— din za žensko oziroma mladinsko ekipo. Vsaka ekipa mora prinesti s seboj dve šahovski garnituri in dve brezhibni šahovski uri. Tempo igre bo 10 minut na partijo za vsakega igralca. Najboljšim moštvom po posameznih skupinah bodo razdeljeni pokali in denarne nagrade. Prijavite se lahko pred pričetkom tekmovanja. Vabljeni. Za odbor Brezigar Bogdan Mislim, da v tujini niso dobili novih posojil I|w Ila. SESTAVIL RUDI MURN NAMESTNIK IGRALCA V NEVAR. PRIZORIH GLAV. M. NORVEŠKE IZRAEL. PREDSED- NICA (GOLDA) POSODA ZA ŠPORTNO ZMAGO OSEBNI ZAIMEK KRAJ PRI POREČU KUHANO SADJE . 1 ZDRAV. OB. JEZ. lAGO MAGGIORE TjSf1' • S' *■ FOTOGRAF OUVER TW»T ISKRA GLOBOKA NEZAVEST PISARNA SANITARNI MATERIAL KDOR POVZROČA TEŽAVE EDO DROBEŽ • POLITIČNO ZAVETIŠČE KOKOŠ PISEMSKA OVOJNICA STAREJŠI JAPON. TELO- VADEC LOŠČILO NENADNA SMRT MORSKA RIBA PRISTAN. NAPRAVA ZVONE URSAMC RDEČI DOB OJ ZMAGA ŠAHU NEKDANJI VOJAK BOMBAŠ MESTO V ^ ATENSKO ZGORNJE MESTO AKROPO- LIS i 1 U Nasveti Če so knjižne strani zaprašene, potem jih je treba očistiti z razredčenim superoksidom. P° čiščenju je treba knjigo pustiti, da se posuši. Plisirano krilo se ne bo zmečkalo v kovčku, če ga zvijemo in vdenemo v najlonsko nogavico. Rumenkaste pege, ki nastanejo na srebrnem priboru, odstranite s hladnim mlekom, ki ga nanašate na pribor z mehko krpico, potem pa ga izperite z mlačno vodo in ga obrišitez mehko krpo. če so obleke obešene v zgornjem delu omare je potem snemanje neprijetno in je zato potrebno nabaviti palico s kljuko in z njeno pomočjo boste veliko laže prišli do oblek. Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.