Slovenskim pisateljem in bralcem. (Dalje.) Bralci bi se morda dolgočasili, ko bi najdu vnoga (t. j. mnoga), koja vsem tudi letos takoj začel staro pesem o pi- povoljna ne budu, ... to dobro zna- sanju in pisateljih. Danes kaj drugega! juči: da našega narodo ljudem, vu iz- «Zjedinimo se v slovstvu s Hrvati!» govarjanju, i pisanju rečih, vsem ne slišal sem včasih. Vse kaže, da iz te moguče vgoditi: ar se nekoji osmeha- moke ne bode kruha. Hrvati hodijo po vaju iz rečih, da nesu prave horvat- svojih potih: a po katerih naj hodimo ske; nekoji sude, da nesu pravo pisane ; mi, kakor po svojih, ako nečemo zata- nego bi se drugač pisati mogle; a ne- jiti svoje narodnosti? Kako je bilo v tej koji druga prigovarjanja izmišljavaju, stvari pred 150 leti, naj kažejo neka- ter suproti postavljaju. Ali ja takih ne- teri podatki iz hrvaške knjige «Poszel sem se zbojal. Kajti sem iz jedne strane apostolszki», ki je izšla leta 1742. v Za- to spoznal, da se jošče na ov svet ne grebu. Spisal jo je jezuit p. Juraj Mulih Tiskana je v madjarskem pravopisu, a mi podaje- mo odlomke v sedanjem našem pravopisu. Pre- minjamo ne ničesar, le nekatere besede pišemo vsaksebi, ki so tam tiskane skupaj. ((Predgovor pisca. Pokehdob čast Posleni- ka Apoštolskoga, ovo na šestnajsto leto, po več Biškupiah jesem obnašal, gde sem dosta mogel spoznati, i videti, ku- lika negde je med ljudstvom, vu duhovnom dugovanju priprostoča, ada i Navuka kerščan- skoga velika potreboča. Ter največ iz toga zroka: Kajtiga i knigo - znanci neimaju odkuda čtati, i druge navučati: ar se našega jezika malo knig najde, koje bi Navuk kerščanski vu sebe za- deržavale. Zato je Duhovnem Pastirom, knigo- znancem, i vsem ostalim vernem kerščenikom na pomoč šetujuči jesem se na oveh knig zloženje rad postavil . . . Ne morem toga tajiti; nego rad valujem: da se ovde rodil, ki bi vsem ljudem vgodil. A iz ¦¦¦¦'¦¦¦¦¦¦ / /A & Martin Skubic, dekan Ribniški. (Iz dr. Jos. Lesarja knjige: «Martin Skubic itd.»)