Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 352611 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOV ENIA LIBRE" Ano (Leto) IX (4) BUENOS AIRES. 25. OKTOBRA (OCTUBRE) 1951 No. (Štev.) 42. FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Victor Martinez 50 - Buenos Aires NE NASEDAJTE! Iz raznih virov prihajajo sedaj med nas razna poročila o tem, kako so se ti- ' t.,vci odločili za nov obrok kampanje, 1 č š da je sedaj prišel čas, da naj se emi- 1 granti odloč.jo in vrnejo v domovino. Iz Jugoslavije se je že pred nekaj tedni poda.o na to agitacijo več agentov, tako zlasti v Argentino, pa tudi v druge deže¬ le. Preračunano je bilo tako, da so po¬ tem, ko so bili ti agenti že nekaj tednov na delu, začela prihajati iz Jugoslavije poročila, kako se je sedaj položaj doma spremenil zlasti pa da se je preobrnilo na kmetih. Tem da so celo dovolili, da se lahko spet odpovejo članstvom v za¬ drugah, da dobivajo zemljo nazaj in da bo kmalu odpravljen tudi nasilen odvzem pride ka in slično. Dejstvo je, da Titov režim noče emi¬ graciji nič dobrega. Sicer mu ta emigra¬ cija v marsikakem oziru ni na poti — z.asti mu ni mogla biti na poti v teh le .ih,, ko je emigracija v veliki meri s svojimi podporami v domovino rešila ve¬ lik del prebivalstva najhujše bede — ven¬ dar mu ne gre v račun, da je te emi¬ gracije toliko in da v tujini ohranja še vedno tista sredstva, ki lahko tujini sproti posredujejo pravo resnico o tem, i kakšen je dejanski položaj v domovini in kakšni so dejanski nameni Titovega ko¬ mun zrna v tem delu Evrope. Zato je treba to emigracijo oslabiti, spraviti čim več ljudi nazaj domov in tako od¬ straniti tisti živ dokaz, ki v zunanjem svetu stalno priča, da je Titova Jugosla¬ vija ze železnim zastorom in da je vse tisto laž, kar govorijo titovski agenti, ko govore, da je njih komunizem dru¬ gačen, kakor oni v Sovjetiji, da se vrača gospodarska svoboda, ki naj vrne spet za s bno lastnino malemu človeku, da se vrača pravna varnost, ki da je v prvih letih revolucije res da ni bilo mnogo. Med tem ko se v titovski zunanji poli¬ ti, i še nekako pravilno razvija ta titov¬ ska prevara in mu zlasti v Angliji ver¬ jamejo bolj kakor pa v Združenih dr. žavah, se med neoficielnimi i angleški¬ mi i ameriškimi krogi trdno ohranja prepričanje, da je Tito riskantna postav¬ ka in da mu ni verjeti. Ni mu verjeti, da se v zadnjem ugodnem trenotku spet. ne bi priključil sovjetom in tudi mu ni verjeti, da bi bil sposoben obdržati se pred kakim sovjetskim pritiskom, ako bi ta prišel nenadoma in v takem trenotku ko bi zahodni zavezniki ne mogli tvegati zaradi tega konflikta kake večje vojaš¬ ke operacije. Največ kar Tito za tak slu¬ čaj nudi je beg v guerilo ali pa beg v — tujino, končna ureditev razmer v njegovi državi bo možna šele, ko bo razvozljana vsa kriza, ki jo je komunizem prinesel v ta del Evrope. In da Tito ta konflikt predvideva, se vidi tudi iz tega, da se sedaj trudijo nje¬ govi agenti nabrati za vrnitev v domo¬ vino čim več emigrantov. Ako bo kdaj moral v guerilo, ali pa v tujino, mu bo v škodo tista emigracija, ki bo proti nje¬ mu in ki bo opozarjala nanj kot voditelja in izvajalca krvave kom. revolucije v vojnih letih 1941—1945. Njegovi politi¬ ki ne bodo mogli biti po godu odbori, kr se ob strani drugih evropskih naro¬ dov že sedaj bore za rešitev svojih naro¬ dov izpod kom. terorja. Sicer ni ravno preveč obzirno dokazo¬ vati kako se spravlja v tak obračun po¬ ložaj mnogih emigrantov, ki nikdar ni¬ so hoteli biti kocke v svetovni politiki. Njih trpljenje zasluži toliko spoštovanja, da bi njih žalostna usoda ne smela biti predmet takega barantanja. Toda po- vdariti moramo, da je vendarle tudi ta moment svetovne politike važen za po¬ ložaj tistih, ki žive v emigraciji kot žrtve komunistične diktature v domovi¬ ni. Ves razvoj te svetovne politike doka¬ zuje, da gre ta politika pot svoje logike in ta logika vodi do sklepa, da je nemo¬ goče računati na utrditev svetovnega položaja, dokler bo nad polovico Evro. ne vladal komunizem. Dokler bo polovi¬ ca sveta odvisna od mož, ki vladajo nad njo kot člani moskovskega politbiroja, tako dolgo ni računati, da bi bil polo¬ žaj usmerjen na bolje ali pa da bi bil razvoj porok za miren in varen obstoj. Tega se zavedajo v obrobnih delih ko¬ munizma, to je v Nemčiji, Italiji, Fran¬ ciji in Angliji — mogel bi pa kdo verje- j ti, da se bo spremenil na bolje režim v Jugoslaviji, ki z besedami in dejanji do- j kazuje ,da je res to in da je najbolj ne-' varen ravno tedaj, ko pravi, da se spre- ! minja na boljše. Vsa ta akcija pa je tem naravnejša, j ker je sestavljena po načrtu in torej točno ve, kaj hoče prizadejati tistim e- m'grantom, ki bi ji verjeli in se vrnili domov. Kako je ta akcija vzporedna, se vidi iz tega: ko med emigranti delajo V tujini posebni kom. agenti, jim sekun. riirajo lepo člani partije in agenti Ozne. Tako pripovedujejo družinam, da se bo ta ali oni vrnil, ker da bo dobil vrnjeno vse, kar mu je bilo odvzeto, istočasno pa pride agent v tujini z istimi obljuba¬ mi v dom emigrantov. Toda pri tem se jim pa le zgodi smo¬ la, ker jih življenje samo postavlja na laž. Tako se je prigodilo tudi naslednje: ko so doma agitirali in napovedovali boljši življenjski položaj, so pa jasenski j pridelek kmetom spet plenili. Odvzema¬ li so jim žito in ga plačevali po 7 dinar¬ jev kilogram, isto žito pa so jim nato prodajali po 75 din kg... Ko so pisali in agitirali, da se doma komunizem spre¬ minja, pa so listi poročali, da je pobeg¬ nilo v Švico potniško letalo na poti iz Ljubljane v Beograd. Pilota sta se švi- čarskim oblastem prijavila kot politič¬ na begunca, ker da v Jugoslavijo ne ma¬ rala, ki da je dežela komunističnega te¬ rorja. In takih beguncev v smer proti zahodu je še vsak dan zelo veliko. Na zborovanju Mednarodne begunske orga¬ nizacije v New Yorku je bilo prav te dni podano poročilo, da pribeži na italijan¬ sko področje ob jugoslovanski meji še vedno po 3000 beguncev iz Jugoslavije in dežela, ki so za železnim zastorom. Ta beg proti zahodu je pač najbolj zgovoren dokaz, da imajo doma ljudje pravilne nazore o režimu, ki jim vla¬ da; obžaloval je svoje dejanje tisti,, ki je pred leti sledil titovskim vabilom in šel domov, obžaloval, ker je izgubil mož¬ nost vrnitve. Še manj bo imel možnosti, kdor bo nasedel sedaj in nato obžaloval svoje dejanje. Dia de la Lealtad - Dan Zvestobe 17. oktober je v Argentini vsako leto praznik delovnih množic. Ta dan slave kot dan zvestobe svojemu prvemu borcu za pravice delovnega človeka in za lep¬ šo bodočnost naroda in domovine, gralu Peronu, in njegovi najožji neutrudni so¬ delavki, njegovi soprogi Evi Peron. Po zadnjem poskusu sprožitve revo¬ lucije, ki naj bi odstranila sedanjo za¬ konito oblast v Argentini, ki uživa zau¬ panje najširših slojev naroda, so letoš¬ nje slavnosti 17. oktobra presegle vse slavnosti prejšnjih let. Kot odločen pou¬ darek, da oborožene sile stoje trdno na strani predsednika grala Perona in da ne poznajo nobene druge službe kot službo domovini, je bila 17. oktobra t. 1. v ju¬ tranjih urah tudi velika vojaška parada na Trgu San Martina. Pri njej so sode¬ lovale vse vrste oboroženih sil in nasto¬ pili so tudi letalci z najtežjimi bombni¬ ki. Pri vojaški slavnosti je bil navzoč predsednik gral Peron z najvišjimi vo¬ jaškimi dostojanstveniki. Pred začetkom vojaške slavnosti so dobili številni vo¬ jaški poveljniki in tudi navadni vojaki, ki so zadušili zadnji poskus revolucije, spominske medalje Glavne delavske zveze. V imenu vseh odlikovanih častni¬ kov in vojakov se je za podeljena odli¬ kovanja zahvalil gral Solari. V svojem govoru je predvsem naglašal, da obo¬ rožene sile niso sodniki dela vlade, am¬ pak samo v službi obrambe domovine. Na dan poskusa vstaje so te oborožene sile branile ustavo in v vsem izpolnile svojo dolžnost. Po njegovem govoru je bil mimohod posameznih vojaških edi- nic. Množice ljudstva so navdušeno po¬ zdravljale strumen nastop vseh oddel¬ kov. Vrhunec pa so dosegle slavnosti ta dan popoldne. Na zgodovinskem Maj¬ skem trgu so se pred vladno palačo zbra¬ le izredno velike množice delovnega ljudstva, ki so napolnile ves trg in vse okoliške ulice in avenije. Ta slavnost je bila posvečena letos soprogi predsedni¬ ka grala Perona Evi Peron, ki je prišla nanjo v spremstvu grala Perona z bol¬ niške postelje. Ko sta se gral Peron in Eva Peron pojavila z ostalimi visokimi civilnimi in vojaškimi dostojanstveniki na balkonu, je vsa množica vzvalovila v silnem navdušenju in ploskanju. Prvi je povzel besedo glavni tajnik Glavne delavske zveze Sr. Jose G. Espe- jo. V svojem govoru je naglašal, da so se delavske množice tega dne zopet zbrale, da izpolnijo svojo zgodovinsko nalogo zvestobe. Zatem je pa podal pre¬ gled vseh dogodkov zadnjih šestih let in vse pridobitve, ki jih je bilo delav¬ stvo deležno pod vlado grala Perona. Posebno je pa povdarjal brezmejno de¬ lo, ki ga je za delavstvo in za vse os¬ tale sloje izvršila predsednikova sopro¬ ga Eva Peron, ki se je vsa predala samo , tej službi in je odklonila tudi najvišjo čast, ki so jo ji delavske množice izka¬ zale na veličastnem zborovanju 22. av¬ gusta, ko so jo proglasile za kandidati¬ njo za podpredsednico republike ter je raje ostala na svojem mestu kot naj¬ zvestejša sodelavka ustvaritelja nove Argentine grala Perona. Za vse to njeno delo in vse žrtve, ki jih je doprinesla za lepšo bodočnost delovnega naroda, ji je Glavna delavska zveza podelila svoje i najvišje odlikovanje. Po teh besedah je Sr. Espejo prebral zadevni odlok Glavne delavske zveze in je gospej Evi Peron pripel odlikovanje. Vsa množica je nje¬ gov govor stalno prekinjala in vzklikala gralu Peronu in njegovi soprogi. ! Ko je pa vstal gral Peron in začel svoj govor se navdušenje dolgo ni po¬ leglo. Množice so z vzklikanjem svojemu prvoborcu in z mahanjem rok pozdrav¬ ljale krmarja nove Argentine in mu potrjevale svojo vdanost. Govor pred¬ sednika grala Perona je bil v prvem de- ! lu posvečen zgodovinskemu 17. oktobru : in njegovemu pomenu za narod in re¬ publiko. V nadalnjih izvajanjih je pa naglašal vlogo, ki jo je vsa leta igrala gospa Eva Peron v peronističnem giba¬ nju. Dejal je, da je ona varuhinja in du¬ ša tega gibanja in justicializma. Njeno najslavnejše delo je pa njena Socialna ustanova. Dnevno ga je obveščala o vseh potrebah delovnih slojev, s katerimi je bila v stalnem stiku ter je v tej službi izgubila tudi svoje zdravje. Najlepši vzgled pa je vsem podala s svojo odpo¬ vedjo na najvišje mesto, katero ji je zaupalo ljudstvo, ko jo je izvolilo za kandidatinjo za podpredsednico republi¬ ke. To najvišjo čast je odklonila, ker hoče še nadalje ostati kot navadna čla¬ nica v gibanju in delati za narod ter domovino. Kot priznanje vseh njenih žrtev in vsega njenega dela za delovni narod in za vse trpeče ji je predsednik gral Peron pripel najvišje odlikovanje: j peronistično medaljo. Množice ljudi so znova prirejale dol¬ gotrajne ovacije tako gralu Peronu, ka¬ kor tudi njegovi soprogi, ki se je nato vsa ginjena s tihim glasom zahvaljevala DIA DE LA LEALTAD El 17 de Octubre resulta todos los afios el dia de las masas trabajadoras. Es que ese dia estas multitudes humildes y fieles, admiradoras de la magnifica obra social del GENERAL PERON y su dignisima esposa EVA PERON tributan su homenaje y expresan su gratitud a los ambos forjadores de la nueva Argentina justicialista. El ultimo 17 de Octubre sobresalio a todos los anteriores, adquiriendo con- tornos extraordinarios. No sucedio este fenomeno casualmente. [No! Tuvo su origen en la fracasada intentona infame del 28. de Septiembre, cuando el pueblo por segunda vez hizo fracasar a los enemigos de su bienestar y de sus derechos legitimos. Para que el mundo entero vea, que las fuerzas armadas estan con el gobier- no y con el pueblo, se realizo en las horas matutinas un gran desfile de las tro- pas militares en la Plaza de San Martin. Tomaron parte en el dicho desfile todas las clases de armas, hasta eseuadras de bombarderos pesados. Presencio la mencionada parada militar el GENERAL PERON, acompahado de los dignitarios mas eneumbrados tanto civiles como militares. Antes de co- menzar el desfile el mismo Presidente de la Nacion condecoro con las medallas recordatorias, — obsequio de C. G. T. — a los oficiales y soldados que habian intervenido exitosamente en la sofocacion del levantamiento contra el gobierno legalmente elegido y constituido. Agradecio en el nombre de los condecorados el GENERAL SOLARI desta- cando que las fuerzas armadas no tienen otro fin que defender los intereses del pueblo y que no deben jamas hacerse jueces de la actividad del gobierno. Despues de estas ceremonias se efectuo el desfile, admirado y entusiasta- mente acompahado de las masas populares, amontonadas a lo largo de las calles dende pasaban las tropas militares. Alcanzo el dia de 17 de Octubre su cumbre en las horas de la tarde cuando se congrego en la historica Plaza de Mayo ante la Časa de Gobierno una enorme muchedumbre de los adietos a la noble causa de los esposos Peron. El pueblo quiso dedicar esta concentracion de un modo especial a la Sra. Eva Peron que i perdio hasta la salud prodigandose en bien de los humildes y desamparados. Aunque tuvo que levantarse de la cama, la Sra. EVA PERON no vacilo ni un solo instante para darse ver al pueblo que tanto la quiere. La acortipanaban su Esposo el GENERAL PERON, muchos dignatarios civiles y militares y re- presentantes de la C.G.T., cuyo presidente, el Sr. JOSE G. ESPEJO, pronuncio despues un discurso hondamente conceptuado, destacando las conquistas del Go¬ bierno justicialista a traves de sus 6 anos de existencia y subrayando el papel historico que en este proceso social tuvo la abanderada de las clases trabajado¬ ras la Sra. Eva Peron. “Esta mujer, — asi dijo el Sr. Espejo — hasta rechazo el honor mas grande que pueda aspirar una mujer entregada a la causa de la Nacion, es decir, rehuso el puesto de la Vicepresidencia, que el pueblo le habia ofrecido en aquella tarde inolvidable del 22 de Agosto del aho eorriente. Prefirio quedarse al lado de su"gran esposo para conservar asi contacto con los meneste- rosos del pueblo. En reconocimiento de todos estos meritos que se portadora la noble Sra. Eva Peron, el Sr. Espejo la condecoro en nombre de la C.G.T. Duro mucho tiempo el aplauso con el cual el pueblo quiso expresar su con- formidad y jubilo a las palabras y gesto del Sr. Espejo y se reamido estruendo- . samente quando se levanto el PRESIDENTE DE LA NACION para hacer el uso ■ de la palabra. Dedico el magnifico artifice de la nueva Argentina justicialista su dis¬ curso primero a la historia del 17 de Octubre, a su significado para la Nacion y el pueblo. Despues destaco en palabras conmovidas el insuperable papel que desarrollo su dignisima Esposa en el movimiento peronista, diciendo, que es pre- cisamente ella amparada del justicialismo, alma del peronismo, corazon del pue¬ blo y creadora de la mistica justicialista. Ella lo tenia siempre al dia respeeto, de las necesidades de los despreciados, ella se nego a aceptar la dignidad de la Vicepresidente, ella perdio su salud luchando incansablemente por los derechos del trabajador. Por eso se hizo digna de ser condecorada publicamente en rista de su pueblo amado lo que el Presidente tambien llevd a practica inmediatamen- te poniendole la Medalla Peronista. Aclamo despues el pueblo a sus sinceros amigos un tiempo prologado para escuchar luego respetuosamente la debil voz de su querida Protectora qne agra¬ decio a todos alli reunidos pidiendo que perseveraran fieles al General Per6n y a su obra magistral que redunda en el bien de toda la Argentina. Vitoreando a la Sra. Eva Peron y a su Esposo, las multitudes trabajadoras se diluyeron lentamente, concluyendo asi la magnifica concentracion y renovan- do su adhesion incondicional a la obra social del actual Gobierno. vsem zbranim množicam, kakor tudi Glavni delavski zvezi in gralu Peronu za vsa odlikovanja, ki so ji bila pode¬ ljena. Njenega govora na prošnjo grala Perona množice niso prekinjale, da ne bi s tem poslabšale stanja njene bolezni. Ko'je pa svoj govor zaključila je po pro¬ stranem trgu znova odmevalo vzklikanje množic gralu Peronu in Evi Peron ter se je razlivalo in širilo tudi v vse oko¬ liške ulice. Tako so delovni sloji v Argentini pro¬ slavili svoj veliki praznik zvestobe. Sovjeti ponujajo miljardne kupčije V začetku oktobra se je poslovil od Moskve ameriški veleposlanik admiral Kirk. Odšel je za enkrat na dopust, to¬ da sam je pred odhodom šel v Kremelj in tam povedal, ga ne bo več nazaj. A- meriškim dopisnikom v Moskvi je pove¬ dal, da odhaja iz Moskve razočaran. Pred poldrugim letom je prišel v sovjet¬ sko prestolnico, poln lepih upov: zbolj¬ šal bo odnošaje med sovjeti in ameriško vlado, dosegel bo, da bo sovj. javno mne¬ nje prepričal, da Amerika ne misli na¬ pasti Sovjetske zveze. Ko pa je sedaj zaključil svoje delo v Moskvi, je odkrito priznal, da ni ničesar dosegel, kajti ni¬ kdar niso bili stiki med Moskvo in zaho¬ dom tako slabi, kakor so sedaj in ves čas svojega bivanja v Sovjetski zvezi ni mogel imeti niti enega zasebnega razgo¬ vora s kakim zastopnikom ali prebival¬ cem Sovjetske zveze. Ko se je poslavljal od Višinskega, mu je v zelo ostri obliki prebral posebno noto o razlogih svojega neuspeha in obenem navedel, da v Ame¬ riki še niso obupali nad možnostjo mi¬ ru s sovjeti. Ko je Višinski prosil, da mu naj prebrano noto prepusti v študij, mu je Kirk ni hotel izročiti. Višinski se je 1 nato pritožil, da kaj takega še ni doži¬ vel. SOVJETSKA OFENZIVA Komaj je Kirk zapustil Moskvo, je Vi¬ šinski že poslal v ameriško ambasado na. pisan odgovor na Kirkovo noto. Ta sov¬ jetska naglica je bila nekaj nenavad¬ nega; pa ne samo to, ker nota Kirka ni mogla več doseči, je sovjetska vlada da¬ la noto Višinskega prebrati po radiu — ni pa objavila vsebine Kirkovih očitkov. Tako so v Sovjetski zvezi spet slišali sa¬ mo eno plat zvona; da pa se to mnenje ne bi širilo tudi po vsem svetu, je ame¬ riška vlada objavila sama obe noti: Kir¬ kovo noto, ki ni bila izročena Višinske¬ mu' in pa Višinskijevo, ki je bila objav¬ ljena v Moskvi. Glavni očitek, ki ga je Kirk izrekel proti sovjetom, je bil ta: Malik je 25. ju¬ nija pozval zastopnike obeh strank na Koreji k pogajanjem za premirje. Poga¬ janja so se začela, toda so kmalu obti¬ čala. Ako so sovjeti v juniju resno mi¬ ši li, naj sedaj povedo, kaj mislijo o za¬ stoju pagajanj na Koreji. Njih beseda bo ’mela pri kit. in korejskih komuni¬ stih toliko veljave, da se bo kmalu lah¬ ko odstranila ena glavnih ovir za pomir- jenje na svetu: vojska na Koreji. Višin- (Nadaljevanje na 2 strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. X. 1951 Občni zbor Društva Slovencev V nedeljo 14. oktobra t. 1. je bil po slovenski maši na Belgrano v dvorani Salezijanskega kolegija članski sestanek Društva Sloven¬ cev. Povabilu društva se je odzva¬ lo izredno lepo število članov in prihitelo na sestanek. Zborovanje je začel predsednik Društva Slovencev g. Miloš Stare. Vsem je podal izčrpno in stvarno poročilo o delu in rasti Društva Slovencev. Pri tem je poudarjal vlogo, pomen in dolžnosti sloven¬ ske protikomunistične emigracije in v zvezi s tem omenil vse pro¬ bleme, ki se tičejo slov. protikom. emigrantov. Poudaril je, da . ne smemo nikdar pozabiti, da ima na¬ ša emigracija posebno poslanstvo, ki ga mora vršiti. Zato smo odgo¬ vorni zgodovini' in trpečim Sloven¬ cem v domovini. Navajal je prime¬ re požrtvovalnosti in idealizma na¬ ših bratov in sester v domovini in jih stavil nam za vzgled. Nato je podal pregled dela, ki ga je v mi¬ nulem letu opravilo društvo in vsa prizadevanja društva, da bi sloven¬ ski protikom. emigranti prišli do lastne strehe in do svojih klubskih prostorov. Vsem odbornikom se je zahvalil za sodelovanje, članom pa za vso pomoč, ki so jo nudili odbo¬ ru, da je lahko vršil svojo nalogo. Končno je g. predsednik ugotovil razveseljivo dejstvo, da Društvo Slovencev lepo napreduje in da se število članstva stalno veča. Po njegovem govoru se je razvi¬ la živahna stvarna debata, v kate¬ ro so posegali navzoči, se zanimali za razna vprašanja ter dajali na¬ svete za še večji razmah društva. Peti redni letni občni zbor Društva Slovencev je pa bil v isti dvorani v nedeljo 21. oktobra. Udeležilo se ga je veliko članic in članov, ki so po slov. maši napolnili Salezijan¬ sko dvorano ter s tem pokazali svo¬ je zanimanje za rast in razvoj o- srednie organizacije slovenskih protikomunističnih naseljencev v Argentini. Občni zbor je začel predsednik Dru ? tva Slovencev g. Miloš Stare. Predno je prešel na dnevni red je predložil občnemu zboru odpošilia- tev pozdravn’h pisem predsedniku renublike gralu Juanu D. Peronu in buenosaireškemu nadškofu kar¬ dinalu Copellu. kar so vsi navzoči odobrili z velikim navdušenjem, zatem je pa prebral pozdrave, ki so iih občnemu zboru poslale sku¬ pine slovenskih novonaseljencev iz Mendoze, Bardoch in od drugod. Vsem tem je noslal pozdrave tudi občni zbor Društva Slovencev v Buenos Airesu. Poročila vseh odbornikov o de¬ lovanju Društva Slovencev v Bs. Airesu so bila natisnjena in iih je društvena pisarna že pred občnim zborom razposlala vsem članom in so bili tako vsi o delovanju druš¬ tva v pretekli poslovni dobi pouče¬ ni. Zato je čitanje teh poročil od¬ padlo. Poročilo nadzornega odbora je podal nredsedofk nadzornega odbora g. Franc Konovšek. V svo¬ jem poročilu je navajal, da je dru¬ štvo vodilo vdorno vse svoj e knji¬ ge ter ie v celoti izpolndo vse na¬ loge. ki mu iih ie dal lanski občni zbor. V imenu nadzornega odbora je izrekel za izvršeno delo odboru vso pohvalo ter ie občnemu zboru predlagal, nai da odboru razrešni- co. kar so vsi odobrili. Za volitve novega odbora je bi¬ la predložena samo ena lista. Za predsednika je bil znova izvoljen g. Miloš Store, v upravo društva pa nasiednii gospodi«: Dr. VniUn Arko. Lovro Berčič, dr. Boris Bi¬ tenc, Boleslav Cvetko, Vilko Čeč, Loize Eriavee. Lovro Jan, Maks Jesih. Janez Kralj. France Krem¬ žar, Andrej Krošeli, Jože Le«ar, Janez Maček. Valentin Markež, Marian Marolt, dr. Franc Mihelič, Martin Mizerit. ing. Albin Moze¬ tič. Maks Osojnik. France Perni- Šek, Jože Rome, Rudolf Smersu, dr. Anton Šimenc in Adolf Šker¬ janc. V nadzorni odbor: Franc Kogovšek, Anton Skubic in Rudolf žitnik, v razsodišče pa dr. Franc Logar. Novoizvoljeni odbor se bo konstituiral na svoji prvi redni se¬ ji. Občni zbor ie dal novemu odbo¬ ru nalogo, nai preuči predlog za preosnovo slovenske protikomuni¬ stične skupnosti v Argentini. IZ TE DIVA V T JE D JE IV Mz svohodfflegu sveta USA: Ameriški obrambni minister Lovett je izjavil, da USA še nima take¬ ga atomskega orožja, ki bi ji prineslo hitro in lahko zmago v morebitni vojni. V zvezi s sprejemom Turčije v atlant¬ ski pakt je Harrimann izjavil, da imajo države atlantskega pakta štirikrat več¬ jo vojaško kapaciteto kakor ZSSR in nj. ni sateliti. Ameriška vlada je objavila, da je v osrednji sovjetski azijski republiki Ka- zakstan prišlo nedavno do velikih upo¬ rov kmetov proti nasilnemu odvzemanju podjedelskih pridelkov s strani kom. ob¬ lasti. Pri tem je bilo na stotine kmetov postreljanih v policijskih zaporih, mno¬ go pa jih je padlo v hudih borbah z vo¬ jaško milco. VENEZUELA: V Venezueli so izbru¬ hnili nemiri proti vladi. Povzročili so jih pristaši prepovedane “demokrat¬ ske stranke’’ in komunisti. Vlada ima položaj trdno v rokah. URUGUAY: Stavka pristaniških in drugih delavcev, ki se je pred tednom pričela v Montevideo zaradi neugode- n h zahtev po povišanju plač, se je raz¬ širila na vsa ostala področja gospodar¬ stva, tako da je mesto brez plina, brez mesa in drugih živil in brez prevoznih sredstev. Vse prekomorske trgovske la¬ dje, ki bi morale izkladati blago v Mon¬ tevideo, vozijo direktno v Buenos Aires ier tu izkladajo blago, ki ga bodo po končani stavki znova prepeljali v Mon¬ tevideo. Po mestnih ulicah patruljira vojaštvo. ANGLIJA: Za volitve v poslansko zbornico se je v celoti prijavilo preko 1 1400 kandiuatov; labonsci in konserva¬ tivci jih imajo v vseh volilnih okrožjih, l.beralci samo nekaj in komunisti deset paradi slabih izkušenj pri zadnjih voli¬ tvah, kajti vsak k^ncudac, ki ne dobi e- ne osmine oddanih glasov, izgubi polo¬ ženo kavcijo ItiO fumov. Angl. komunistični list “Daily Wor- ker” je pred časom objavil članek, v ka¬ terem je znanega poljskega generala Andersa napadai kot organizatorja no¬ ve armade, sestavljene iz samih bivših nacistov in quisiingovcev; Anders je list fc,.žil m je bil zaLo list obsojen, ker ni mogel prinesti dokazov za svojo trditev, na globo več tisoč funtov. FRANCIJA: Pri občinskih volitvah so zmagale vladne stranke, povezane m d seboj v koalicijo, medtem ko je kot poedina stranka odnesla največ glasov še vedno komunistična. Pridobili so ve¬ liko tudi d-gaullovci, izgubili pa mnogo Bjdaultovi pristaši. V Parizi se je pričela svetovna kon¬ ferenca antikomunističnih časnikarjev; udeležujejo se je predstavniki 12 naro¬ dov. PAKISTAN: Ekstremni verski fana¬ tik musl.man je ubil predsednika paki¬ stanske vlade Liakvat Ali kana, ki se je ves čas svoje vlade zavzemal za mir- ; no ureditev spora z Indijo. GRČIJA: Vlada je odobrila komuni¬ stičnim p.slancem, ki so bili internirani v kaz. taborišču, 15 dneven dopust, da se morejo pred sodiščem pritožiti. INDOKINA: Franc. voj. oblasti so o- pazije večje zbiranje rdečih kitajskih čet ob severni meji. PERZIJA: Dr. Hjalmar Schacht, biv¬ ši Hitlerjev fin. minister, je sprejel po¬ vabilo perzijske vlade, da pride tjakaj uredit drž. finance. Mosadeg je p^ed Varnostnim svetom UNO imel krajši nagovor, v katerem je zlasti zahteval, naj se Varn. svet posta¬ vi na stališče, da ni pristojen v sporu med Perzijo in Angio-Iranian družbo, ker ta družba ni Anglija. Poudaril pa je, da Perzija od svojega stališča ne bo odstopila, vedno pa je pripravljena z vsemi zah. zavezniki sodelovati, če ji priznajo njene narodne pravice. '£,a želez ko zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: USA šef generalnega štaba g-nerai Laevton Col¬ lins je prispel na uraden obisk v Beo¬ grad. P^va časopisna poročila pravijo da je Collins Titu postavil prve pogoje, po katerih bi se moraia sčasoma tudi komunist.čna FLRJ priključiti zahodne. nemu obrambnemu sistemu ali pa vsaj sprejeti USA vojaške misije. V Beogradu se bo pričel kongres ju¬ goslovanske KP, katerega se bodo u- deležili komunisti, simpatizerji Titove¬ ga zadržanja napram Moskvi, iz vsega sv ta. Ital. zastopnik Ignazio Silone, ki sicer pripada socialistični stranki in se namerava s Titom pogovoriti tudi zaradi Trsta, je dal nekat rim misliti, da bodo V Beogradu morda osnovali novo komu¬ nistično Internacionalo pod Titovim vodstvom. Poravnajte naročnino Sovjeti ponujajo miijardne kupčije (Nadaljevanje s 1. strani) ski pa odgovarja v svoji noti, da je bila Amerika tista, ki je sprožila konflikt na Koreji in začela z napadom... Toda prav tisti dan, ko so bile izmenjave te note so k munisti na Koreji pristali na obnovo razgovorov in kakor poročajo listi te dni, bi naj bile odstranjene glavne ovire za sklenitev pravega premirja. SOVJETI PONUJAJO MILJARDNE KUPČIJE Priprave za veliko gospodarsko konfe¬ renco v Moskvi so v polnem teku. Ame¬ riški gospodarstveniki nanjo sicer ne bodo prišli, toda sovjeti objavljajo o njej zelo obsežne članke. Tako navajajo, da bo konferenca čisto praktična in kdor bo prišel na konferenco, bo lahko odnesel veliko koristnih podatkov. Kakor poro¬ čajo dopisniki ameriških listov v Moskvi, pripravljata glavne predloge za to kon¬ ferenco sovjetska in kitajska delegaci¬ ja. Tako govore, da bodo ti delegati iz¬ delali podroben načrt za trgovanje med yzhodom in zahodom za prihodnjih pet let. Izmenjava blaga bi obsegala vsoto 10 miljard dolarjev. Ta kupčija bi zaje¬ la zahodno evropsko industrijo v tolik¬ šnem obsegu, da bi v zahodni Nemčiji m Italiji izginila vsa brezposelnost, v An¬ gliji in v Franciji pa bi se zelo dvignil življenski standard vsega prebivalstva. Francoska in angleška industrija se se¬ daj ohranjata z ameriško podporo in u- pata, da bosta mnogo zaslužili s pro¬ izvodnjo za oboroževanje; sovjeti pa mi¬ slijo iz Moskve pokazati, kaj mislijo oni steriti, da bi se zahod gospodarsko o- krepil, ako bi pristal na ta načrt trgo¬ vanja za pihodnjih pet let. Vsota deset miljard dolarjev je lepa vsota — v An¬ gliji so tako hitro prisluhnili na to uho, da je trgovinski minister sir Hartley Shawcross na volilnem shodu v svojem okraju javno povdaril, da Anglija ne mo¬ re živeti brez ruskega žita in lesa in da Anglija ne more gospodarsko zvoziti, ako ne napravi letne kupčije s sovjeti, ki bi obsegala vsaj vsoto 10 miljard pe¬ sov. Še isti dan mu je v svojem volilnem okram pritrdil vodilni konservativni dr¬ žavnik Ant.hony Eden, ki je dodal, da si mora Anglija ohraniti sovjetski trg in da se mora potruditi, da se tiste gospo¬ darske zapore med vzhodom in zahodom, sklenjene na pobudo ameriške vlade, od¬ pravijo. Na predlog predsednika druš¬ tva g. Miloša Stareta je občni zbor ob zaključku z odobravanjem spre¬ jel sklep, naj Društvo Slovencev s svojega letnega zborovanja odpo¬ šlje pozdravni pismi predsedniku NO za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku in škofu g. dr. Rožmanu. S sponta¬ nim odobravanjem je bil predlog spreiet, nakar je predsednik za¬ ključil občni zbor. KDO BO TISTI, KI BO IZGUBIL . “New York Times’’ objavlja sproti poročila o poteku volilne borbe v Angli¬ ji. Vsak dan poročajo dopisniki, kako ra. ste razmerje glasov med laboristi in konservativci: pred desetimi dnevi so konservativci (po štetju Gallupovega za¬ voda) vodili: z 11% večine, sedaj tik pred volitvami vodijo samo še s 4 in pol %. Toda naj dobi volitve ta ali ona stran¬ ka, tisti, ki bodo dejansko izgubili, bo¬ do Amerikanci, pravi poročevalec. Svo¬ je mnenje pa utemeljuje takole: ako zmagajo konservativci, bodo našli bla¬ gajne prazne, hoteli pa bodo dvigniti Ugled Anglije zlasti v zunanji politiki, ker v notranji politiki še nekaj let ne bodo mogli odpraviti napak delavske vlade. Zato se'bodo odločili za povečano in hitro oboroževanje — in denar zato b' do morali šteti v Washingtonu, to se pravi dati bo moral ameriški davkopla¬ čevalec. Ako bodo hoteli ameriški dav- i kodačevalci zmanjšati ta donos v an- ! gleško blagajno, bodo morali pristati na terjatve konservativne vlade, ki bo- r! o terjali obnovo trgovine z vzhodom. Sicer Rusi prodajajo Angliji res samo les in žito, toda Angleži plačujejo to s stro¬ ji in surovinami ki lahko služijo nazad¬ nje sovjetski oborožitvi v tej ali oni ob¬ liki ... Ako pa zmagajo laboristi, bo morala ameriška vlada z vso silo podpre¬ ti A 4 t’eeja in njegove prijatelje, ki so v izvršilnem odboru delavske stranke že pr'šli v manjšino ker je na zadnjem kon¬ gresu dobil večino v odboru Bevan s svo¬ jim levičarskim krilom. Sicer je Bevan še v manjšini v vodstvu strokovnih or¬ ganizacij, ki je trdno v Attleejevih ro¬ kah, vendar bo Bevan gradil svojo pro¬ pagando predvsem na postavki, da se mora delavska vlada odtrgati od ameri¬ ške politike povečavanja oboroževanja za obrambo, ker da je to oboroževanje predrago. Saj sovjeti ponujajo mir in d bro trgovanje; “oddaljimo se od Ame- rikancev” in Anglija bo lahko kmalu sama uravnavala svoje težave v Evropi in v Aziji. Ako bo hotela ameriška vla¬ da v takih okoliščinah računati na so¬ delovanje Anglije, bo morala zato še bolj finančno podreti Attleeja in njego¬ vo krilo na vladi. KAM MERI GLAVNA SOVJETSKA OFENZIVA? Ko je prišlo do izmenjave not med Vi- šinsk m in Kirkom, je bil v Nemčiji vo¬ dja socia’istov Schumacher tisti, ki je opozoril, da sovjetom ni kaj prida za to, da bi reševali angleško gospodarstvo a- li pa angleški prestiž; tudi jim ni za proizvode angleške industrije, ker na¬ vadno Anglija nazadnje prodaja le tja, k ; er jih najboljše vnovčuje. Kadar je treba govoriti o glavnih vprašanjih sve. j tovne politike, tedaj govore sovjeti o tem samo z zastopniki ameriške viade, manjše gospodarske ponudbe veljajo samo temu, kako poglobiti spor med USA in Anglijo, navdušiti gospodarstve¬ nike v Evropi, da bi nazadnje škodovali ameriškim trgom, i td. Ako danes sovje¬ ti popuščajo na Koreji in ponujajo do¬ bičke evropski trgovini, tedaj delajo to le zato, da bi onemogočili, da bi se u- redil položaj Nemčije tako, kakor je to bim nakazano na zadnjih konferencah v Washingtonu in na atlantski konfe¬ renci v Ottavi. Sovjeti namreč hočejo sed. lovati pri ureditvi nemškega vpra¬ šanja. Po njih težnjah bi morala ostati Nemčija pod skupno zahodno in vzhod¬ no kontrolo, mirovne pogodbe z Nemči¬ jo ne bi smelo biti, ako sovjeti ne pride¬ jo k pogajanjem. Zato je Višinski v svojem odgovoru Kirku povdaril. da ni vprašanja, ki se ne bi moglo urediti z direktnimi poga¬ janji med sovjeti in ameriško vlado. To¬ da kdo bo plačal ta račun sporazuma. Schumacher opozarja Nemce, da bodo o- ni tisti, ki bodo ostali žrtev tega dogo¬ vora. Sovjeti hočejo priti do udeležbe v porurski industriji in do kontrole nad njo in hočejo izpolnitev obljube, dane jim v Jalti, da mora Nemčija plačati sovjetom 10 miljard dolarjev reparacij. Kancler zahodne nemške republike dr. Adenauer teh trditev vodje nemške opo¬ zicije še ni zavrnil, pač pa terja, da naj zahodni zavezniki čimprej izvedejo tisto, kar so Nemcem obljubili: odpravo oku¬ pacijskega statuta, povrnitev suvereno¬ sti zahodni nemški republiki in udeležbo Nemčije v atlantski obrambni zvezi. Adenauer meni, da so to zelo nujne za¬ deve in opozarja k naglici. Meni, da se mudi, kajti ako obljube, dane v Washin- gtonu in v Ottavi, ne bodo izpolnjene kmalu, bodo začeli pridobivati opozicio- nalci, to so nacisti in socialisti. Dr. Ade¬ nauer je predlagal, da naj ga povabijo v Wash'ngton, od tam pa je prejel od¬ govor, da čas še ni dozorel. Zato je sam šol še dalje in je predlagal v parlamen¬ tu, da bodo Nemci povrnili Židom vso škodo, ki so jim jo povzročili nacisti. Iz Tel Aviva so v New York na to sporo¬ čili, da so veseli te izjave in sedaj v USA trdno računajo na ta obisk, ki da no bo izzval nemirov v New Yorku... Tako se iz te nove sovjetske ofenzive izloščuje njen glavni pomen: sovjeti ni¬ kdar ne bodo mogli pristati na to, da bi Nemčija bila v njim nasprotnem tabo¬ ru, še manj pa bi mogli dopustiti, da bi 1 Nemčija postala spet najmočnejša drža¬ va v Srednji Evropi... V Franciji pa se uveljavlja teza, da bodoča obrambna črta proti sovjetom ne sme biti ob Re¬ nu, ampak vsaj ob Labi če že ne ob Od¬ ri ali pa še bolj na vzhodu. To tezo za¬ govarja tudi štab generala Eisenhower- ja v Franciji, ki meni, da je sleherno go- | vorjenje o miru s sovjeti obsojeno na neuspeh, ako sovieti ne odpro svojih meja in ne pristanejo na mednarodno kontrolo nad atomsko energijo tudi nad ’ ARGENTINA “La razon de mi vida” je naslov knjigi, ki jo je spisala soproga pred¬ sednika republike grala Perona Eva Peron, dne 16. t. m. jo je pa izdala r.ajvečja buenosaireška knjižna založ¬ ba Peuser. Knjiga je izšla v 300.000 izvodih in je zanjo veliko zanimanje. Predsednik gral Peron je imel 15. t. m. velik radijski govor o zadnjem poskusu revolucije v Argentini. Po¬ drobno je osvetlil vse dogodke, ki so bili v zvezi s tem poskusom za zru- šenje sed. zakonite oblasti ter je pou¬ darjal, da priprave teh dogodkov vo¬ dijo v inozemstvo. Narod je pozval naj bo trezen in miren, toda vedno pripravljen braniti svoje ogrožene pravice. V Buenos Airesu je prejšnji petek umrl škof iz Resistencije Msgr. Nico- las de Carlo. Pok. škof je bil ugled¬ na osebnost med argentinskimi škofi ter se je med drugim zelo zanimal tudi za socialna vprašanja. Njegovo truplo je prišel kropit v Bs. Airesu sam predsednik republike gral. Pe¬ ron, ki je s svojo gospo poslal tudi venec na mrtvaški oder. Truplo pok. škofa je v prestolnici blagoslovil buenosaireški nadškof kardinal Co- pello, nato so ga pa prepeljali v Resi- stencijo, kjer ga je pokopal tuk. ap. nuncij Msgr. Fieta, v imenu argent. škofov se je pa od pok. poslovil san- luiški škof Msgr. dr. Emilio di Pas- quo. Kongres je na svojem izrednem za¬ sedanju dne 11. oktobra odobril pred¬ sedniku republike gralu Peronu do¬ pust do 30. aprila prih. leta. Gral Pe¬ ron, ki je kandidat za novemberske predsedniške volitve, je izrazil željo, da v času volilne borbe želi zavzemati isti položaj kot ostali kandidatje na ta položaj, da ne bi kdo očital da izrablja oblast v svoj prid. Argent. strojni inžinerji so izde¬ lali v domačih žel. delavnicah prvo najmodernejšo lokomotivo z Diesel motorji. Lokomotivo, ki je dobila ime Justicialista, si je na postaji Retiro ogledal tudi gral Peron, ki je v svo¬ jem govoru naglašal, da izdelava te prve moderne lokomotive predstavlja važen korak v nadaljem razvoju argent. državnih železnic. V Buenos Airesu je za november¬ ske predsedniške in, poslaniške ter senatorske volitve vpisanih v volilne imenike skupno 1.687.080 volilcev. Od tega odpade na ženske 864.768 volil¬ cev, na moške pa 822.312. Tako ima tudi Bs. Aires več ženskih volilcev kot moških. V Argentini se mudi na obisku večja skupina časnikarjev iz Gube, Ecuadorja, Mexika, Peruja, Bolivije, Brazilije, Dominikanske republike ter ostalih lat. am. držav. Obiskali so tu¬ di predsednika grala Perona, ki jim je rad odgovarjal na vsa vprašanja ter pojasnjeval stališče, ki ga zavze¬ ma Argentina do gotovih mednarod¬ nih vprašanj. V Buenos Airesu se je prejšnjo ne¬ deljo zgodila velika nesreča v mest¬ nem delu Boca. Med deseto službo božjo v Salezijanski cerkvi sv. Jane¬ za Evangelista se je zrušil strop cerkve ter se sesul na vernike. Pri nesreči je bilo 9 mrtvih, 21 pa ranje¬ nih. Socialna ustanova Eva Peron je po naročilu gospe Eve Peron posla¬ la na mesto nesreče svoje rešilne od¬ delke, ki so ponesrečencem nudili prvo pomoč. Vodilni prestolniški no¬ gometni klubi so pa objavili, da bo¬ do odigrali več nogometnih tekem za popravilo cerkve. Vlada je objavila ukaz o ustano¬ vitvi argentinskega veleposlaništva v Bonnu. Na povabilo vseuč. oblasti v Cordo¬ bi je na tamošnji univerzi predaval tuk. am. veleposlanik Ellsworth Bun¬ ker o ameriški demokraciji. Dosedanji Titov poslanik v Argen¬ tini Marjan Stilinovič je z vso svojo družino odpotoval v Jugoslavijo, od¬ koder se ne bo več vrnil, ker ga je Titova vlada odpoklicala. Titovsko časopisje v Argentini navaja, da je Stilinovič zapustil Argentino radi “zdravstvenih razlogov.” svojim teritorijem... Problemov preveč in tudi pretežkih, da bi bilo mogoče upati, da jih lahko raz¬ bremeni mednarodna konferenca gospo¬ darstvenikov, ki bo pod sovjetsko kont- | rolo zasedala decembra v Moskvi. Kon¬ ferenca bo samo izhodišče za sovjetski poskus, kako razbiti zahodni evropski obrambni sistem in nato privesti ameri- ; ško vlado do dvostranskih pogajanj. Buenos Aires, 25. X. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Strem 3. / JU>vice it S-fobenije^ MaD slovenijo se je znova RAZPLAMTELO SOVRAŠTVO TITOVIH KOMUNISTOV PROTI KAT. CERKVI Titovi komunisti izgnali novomašnika V Svobodni Sloveniji smo že ponovno poročali, kako titovi komunisti še nadalje načrtno preganjajo kat. Cerkev in vse tiste duhovnike, ki ne marajo kloniti pred komunističnim nasiljem in se mu p-korno vdinjevati v komunističnim dik- ta.orj.m poslušnem Ciril-Metodijskem društvu. Vsem duhovnikom, ki stoje ob s-rani pom. škofu Vovku v Ljubljani in odmčno odklanjajo komunizem in nje¬ gov zmotni nauk, titovi komunisti iz dneva v dan delajo težave, da ne mo¬ rejo vršiti svoje službe tako, kakor bi ra. di in kakor zapoveduje Cerkev. So pod stalnim nadzorstvom agentov Ozne, ki jih potem kličejo na zagovore. Višek gonje proti kat. Cerkvi in njenim -du Lovnikom so pa dosegli titovi komunisti V soboto 22. septembra t. 1. v Kočevju. Oznovci so nahujskali vso svojo druhal, da se je omenjenega dne zbrala pred ko¬ čevskim župniščem in začela tuliti proti novemu kaplanu, 1. novomašniku Zlatku Hajnriharju, ki je po odredbi ljb. pom. škofa Vovka n. kaj dni pred tem nasto¬ NADALJEVANJE MIROVNIH POGAJANJ NA KOREJI Na Koreji so’ končno ameriški in ko¬ munistični delegati prišli do sporazuma o nadaljevanju mirovnih pogajanj. Spo¬ razum, po katerem so ugotovili, da ni več ovir za nadaljevanje mirovnih razgo¬ vorov, določa: 3 miljsko varnostno cono okoli “mirovnih oporišč” Kaesonga in Munsana; 2. Nevtralni prehod, širok 1 miljo med Kaesongom in Munsanom, med katerima bodo pogajanja v Pan Mun Jonu; 3. 1 miljo široko varnostno cono okoli Pan Mun Jona; 4. Varnostne patrole na obeh straneh; 5. Vsaka stran določi svoje delegate in odgovarja za svojo bojno linijo. V teh dneh bodo še določili dan in uro začetka pogajanj. Medtem pa so Amerikanei na vsem bojišču napredovali in se približali na 1 km rdeči trdnjavi Kumsong, ki jo obstreljujejo z najtežjimi topovi. Trdnja¬ va je pred padcem. V bojih Amerikan- ci uporabljajo najtežje tanke in sploh orožje vseh vrst. Letala jim pri tem od¬ lično pomagajo. Na ostalem delu bojišča vlada rela¬ tivna tišina, ker slabo vreme in nizki oblaki onemogočajo velike letalske akci¬ je. Južnokorejska vlada je pripravila mo¬ bilizacijski načrt za vpoklic vseh mo- škh oseb od 17 do 50 let starosti bodi¬ si za delovno ali vojaško službo. pil svojo prvo službo v Kočevju. Nahuj¬ skana kom. druhal je iz svoje sredine “izvolila” 8 člansko delegacijo, ki je odšla k župnemu upravitelju Antonu Golobu ter ja najprej od njega, nato pa tudi od samega Hajnrihar-ja, zahtevala, do mora takoj zapustiti Kočevje. Kakor povzemamo iz “Dolenjskega lista”, ki izhaja v Novem mestu, so komunisti oči¬ tali kaplanu Hajnriharju, da je “takoj po svojem prihodu v Kočevje začel navi¬ jati svoje mreže v spovednici in med mladino”. V župnišču so komunisti ka¬ plana Hajnriharja prisilili, da je moral spraviti takoj vse svoje stvari v kovček in se napotiti na postajo. Med potjo iz Župnišča na postajo je nahujskana kom. druhal sramotila kaplana Hajnriharja z najrazličnejšimi vzkliki, Najzagrize- nejši komunisti so tudi pljuvali vanj in ga pretepali. Po pisanju omenjenega kom. lista je kaplanu Hajnriharju na postaji nekdo kupil vozni listek do Ljub¬ ljane. Druhal pa je venomer tulila, naj pove, zakaj ga je škof poslal v Kočevje, nakar je kaplan Hajnrihar odgovoril, da zato“, da bi ljudem pridigal in širil sveto vero”. Po tej kaplanovi izjavi je pobesnela kom. sodrga vdrla v vagon, pograbila kaplana Hajnriharja in ga su- va.ie potisnila v stranišče. Nad takim po¬ četjem so se zgražali nekateri pošteni ljudje, med njimi tudi neka ženska, ka¬ teri se je pretepeni in opljuvani kaplan Hajnrihar tako zasmilil, da je glasno zaihtela. Komunisti so razjarjeni plani¬ li tudi po njej, jo pograbili in tudi njo zaprli h kaplanu v stranišče. Tudi po¬ stajna snažilka Anica Petek je odločno protestirala proti divjanju in prostaš¬ kim izbruhom podivjane kom. druhali. Komunisti so se takoj znesli tudi nad njo in jo napodili iz službe. “Dolenjski list” svoje poročilo zaklju¬ čuje z omembo, da je po odhodu vlaka “množica demonstrantov poslala Svetu za znanost in kulturo v Ljubljano brzo¬ javko, da ljudstvo Kočevja takih duhov¬ nikov ne potrebuje in da ne bo trpelo v svoji sredi sodelavcev bele garde in izda¬ jalcev” Toliko ve povedati o tem divjaštvu ko¬ čevskih komunistov “Dolenjski list”. Drugo poročilo pa, ki smo ga Prejeli iz Trsta pa navaja, da je novomašnik Zlat¬ ko Hajnrihar prišel v Ljubljano t a ko pretepen, da je že dva dni nato na po¬ sledicah notranjih poškodb preminul. Tudi iz Trbovelj komunisti izgnali župnika in kaplana Po naročilu vodstva komunistične stranke so titovi komunisti začeli divja¬ ti proti duhovščini tudi v Trbovljah. Spravili so se nad tamošnjega župnika Gologranca, ki že 35 let službuje v Tr¬ bovljah in njegovega kaplana Vlaskota i ter so iu ob zasramovanju nahujskane kom. sodrge nagnali iz Trbovelj. Titovi komunisti ovirajo birmovanje škofu Držečniku Dna 2. septembra je bila birma v Dolu pri Hrastniku. Birma je bila v dopoldan¬ skih urah in se je lahko izvršila, ker je mariborski škof Držečnik prišel v ta kraj iz Rimskih toplic čez hribe in ko¬ munisti niso zvedeli za njegov prihod. Za popoldne istega dne je pa bila napo¬ vedana birma v Hrastniku samem. Tito¬ vi komunisti so jo hoteli na vsak način preprečiti in so zato zastražili cesto, ki Vodi v Hrastnik. Škofa Držečnika niso pustili naprej, škof pa je bil trdno odlo¬ čen, da bo storil vse, da bo lahko pode¬ lil zakrament šv. birme otrokom. Zato se je umaknil. Komunisti so mislili, da je zapustil kraj, škof Držečnik je pa po daljši poti čez hrib le prišel v Hrastnik in sicer pozno zvečer. Birmal je ponoči kar brez škofovskega ornata. Kljub div¬ janju in nasprotovanju komunistov in kljub nočnim uram je bila cerkev nabi¬ to polna vernikov. Zločin nad župnikom V Preskvi pri Medvodah je umrl 76. letni župnik Oblak. Ponoči so ga klicali previdet bolnika. Ko je pa stopil pred Vrata, je iz teme počil strel. Župnik Oblak se je smrtno zadet zgrudil na tla. Tile dogodki zadnjega časa doma zno¬ va potrjujejo, da se je doma titov ko¬ munizem zopet razbesnel v vsem svojem sovraštvu proti vsemu, kar ga ne odo¬ brava, predvsem pa proti kat. Cerkvi in njenim duhovnikom, ker ni uspel, da bi tudi kat. Cerkev podvrgel svoji politični službi in so vsa njegova tozadevna pri¬ zadevanja gladko propadla. Na Dovjem je na smrtni postelji žup¬ nik Pečarič, ki radi raka ne more sko- ro ničesar več zavžiti. Pri delu mu se¬ daj pomaga g. Alojzij Avguštin, doma iz Radovljice, ki je dosedaj služboval kot kaplan v Tržiču Po poročilih ob za- k’jučku lista, je žpk. France Pečarič že umrl. Na Dovjem je župnikoval 40 let. Umrli so: V Ljubljani: Dominik Stra¬ žar,, uslužb. podjetja “Avtoservis”, Av- | gust Kuster, višji komerc. v pok., Jožefa Levrič, Marija Podlogar, roj. Kastelic, Jože Kajfež-Dragarski, Albert Dovgan, Jakob Teršan, gimn. prof. v p., Karel Novak, sedn. svetnik v p., Vida Perc, Oto Malovefh, upok. uradnik DZSZ, Jo¬ že Bernik, mizar, Matija Rodič in Fra¬ nja Bezlaj, roj. Janež v Polju, Alojzija Lavrič v Novi vasi pri Rakeku, Karel Novak, uslužb. KLO v Radečah, s. Re- migija Rozman - Pavla na Raki pri Kr¬ škem, Jožko Košir, pos. v Kovorju, Franc Primožič, biv. okraj, gozdar v Škofji Lok', Terezija Štorman v Celju, Ivan Pušnik, strojnik v Celju, Josip Go- vedič, trgovec v Pobrežju, Ivan Zupan v Kranju, Maks Verderber v Cedju, Karel Gerden, pos. v Št. Vidu pri Stični, Fran¬ čiška Pajk v Višnji gori, Andrej Furlan, župni upravitelj v Zg. Logatcu, Janez Jeriha, upok. ključavničar v Vevčah, A- polonija Jerneje, roj. Plevnik v Toma- Slovenci v Etuentps Aires Vse naročnike "Svobodne Slove¬ nije v Argentini prav lepo prosimo, da nam čim prej plačajo naročnino za leto 1951, če tega že niso stori¬ li. Naročnina za letošnje leto znaša 50 Pesov, za pol leta 25 Pesov in za četrt leta 13 Pesov. Svobodna Slovenija" se vzdržu¬ je samo z naročnino in nima drugih dohodkov. Zato moramo vse izdatke za izdajanje lista kriti samo z njo. Prosimo vas, upoštevajte to dejstvo in nam čim prej nakažite naročni¬ no! LITERARNI VEČER BALANTIČEVE DRUŽINE Prejšnjo nedeljo, 14 t. m. je tukajšnja pisateljska družina proslavila v Ciuda- delski dvorani štiristoletnico prvih slo¬ venskih knjig ter življenske obletnice štirih slovenskih besednih umetnikov: čevem, Jakob Podlipec, pos. v Mateni, Ivan Kraševec, kovač v Tomišlju in An¬ ton Kratnar v Kranju. V Sloveniji je veliko pomanjkanje britvic za britje. So možje, ki že štiri leta niso prišli do nobene nove britvice. Eno edino britvico si stalno brusijo v kozarcu in jo uporabljajo za britje. Zate je za moške in fante pošiljka britvic ved¬ no veliko veselje. Letina je na splošno v Sloveniji letos slaba. Pšenica in rž sta slabo obrodili. Že dolgo let ni bilo tako slabega pridel¬ ka. V večini krajev je slab pridelek tudi krompirja. Fižola in koruze je pa več kot lani. Jesenska dela so v polnem teku. Dela je veliko, delavcev pa ni dobi¬ ti, ali so pa zelo dragi. Argentini Tavčarja, Murna, Srečka Kosovela in Novačana. Oder je krasil okusen emblem Cirila Skebeta, na mizi pa je dehtel bo¬ hoten pušeljc. Najprej je prebral pisatelj g. dr. Jože Krivec svoj esej o slovenski knjigi, o prvem našem tisku in o vred¬ no ah, ki so jih v knjige položili štirje mrtvi jubilanti. Sledile so recitacije od¬ lomka z Tavčarjevega Cvetja v jeseni in treh Murnovih pesmi. Moški zbor Gallusa je zapel Jerebovo Pisemce na besedilo Tineta Debeljaka in Ipavčevo Savsko. Kosovel je bi zastopan z Bala¬ do in Bori. Gdč. Ančica Kraljeva je o. digrala na klavirju španskega sklada¬ telja Ernesta Lecuone kompozicijo Ma- lagutna. H koncu smo slišali dva soneta iz Novačanovega. Petega evangelija in njegov, v naši oderski literaturi pač naj- efektnejši monolog Hermana Celjskega. Odveč bi bilo pisati hvalo Gallusu in pia. nistki. Tudi poznani recitatorji Rus, Je¬ rebič, Brandsteterjeva, Kačarjeva in Ig¬ nacij Fink so dobili ocene že ob drugih prilikah. Kot nova recitatorja — vsaj jaz ju s te plati še nisem slišal — sta na¬ stopila Špeh in Urh in reči je treba, da st a zaslužila izreden aplavz zaradi res temeljite priprave, ki je morala roditi uspeh. Na splošno pa vloge niso bile prav dobro razdeljene: isti recitatorji bi dosegli večje uspehe, če bi vsak po¬ dal to, kar njegovemu glasu in značaju pristoja; tudi med recitatorij je treba izbirati lirične in junaške “tenorje”. Dvorana je bila kar dobro zasedena. M.M. N ■s/ Mg M V ■ ■ f arocajfe in sirite Svobodno Slovenijo RAZPIS PREDNAROČBE Začetkom decembra t. 1. bosta izšli dve novi slovenski knjigi izredno lepe vsebine: 1. KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1952 (ca. 260 strani, bogato ilustriran): 2. NAŠA BESEDA, mladinska knjiga (ca. 120 strani, preko 50 ilustracij). Vabimo vse Slovence v Argentini in Južni Ameriki da naročijo obe knji¬ gi v prednaročbi tekom meseca oktobra in novembra. V prednaročbi je mogo¬ če naročiti le obe knjigi skupno in to za ceno 40 pesov. Ta znesek je plačati ob naročilu. Možno pa je plačati navedeni znesek tudi v dveh obrokih: 25 pesov ob naročilu, 15 pesov pa ob prevzemu knjig. Rok za prednaročilo po¬ teče 30. novembra. Po tem roku bo mogoče kupiti vsako knjigo posebej, toda po znatno višjih cenah. Prednaročila sprejema pisarna Društva Slovencev na Victor Martinez 50; Časa Boyu, Olazabal 2336; Santeria y Papeleria “Santa Julia”, Victor Martinez 39; Slovenska hiša, Blanco Encalada 149, Villa Martelli; Marolt, Ayacucho 125, San Martin; Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia; Lužovec Janez, Calle Brown 423, Quilmes; Brivski salon “Los Alpes”, Drysdale 5614, Carapachay. Kdor pa naroči knjigi po pošti, naj piše na naslov: Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Obenem naj priloži v pismu giro postal za 40 odnosno 25 pesov, in za poštnino ter ovojnino 3 pesose. ZALOŽBA SVOBODNA SLOVENIJA Drugo poročilo ameriškega državnega tajnika kongresu o ameriški pomoči Jugoslaviji Ameriški državni tajnik Dean Ache- son je dne 12. julija poslal kongresu dru¬ go poročilo o razdeljevanju ameriškega živeža v Jugoslaviji, kot je to obljubil kongresu v decembru 1950, ki je to po¬ moč dovolil in odobril. Poročilo je raz¬ deljeno v pet poglavij: Uvod, uprava razdeljevanja živeža, kaj se je delilo in kako, zadržanje jugoslovanskih oblasti iu splošne pripombe. V uvodu navaja državni tajnik poro¬ čilo, ki ga je prejel od ameriškega amba¬ sadorja v Beogradu, ki povdarja, da “se vsi Jugoslovani v mestih in vaseh zave¬ dajo, kaj je pomenila ameriška pomoč” ter da je “dobro razpoloženje jugoslo¬ vanskega ljudstva proti Ameriki ogrom¬ no in ganljivo (moving). Zelo važno je bilo pri tem uspehu dejstvo, da so bili ameriški nadzorniki neprestano na po¬ tovanju tako, da so ljudje, ki doslej ni¬ koli niso videli Amerikancev, sedaj mog¬ li govoriti z njimi in jih vzljubiti. Ju¬ goslovani so imeli bridke izkušnje z Ru¬ si. Zato so bile sedanje izkušnje z Ame- rikanci toliko boljše in trajne.” V drugem poglavju navaja Aeheson, da je bilo do 1. junija 14 ameriških nad¬ zornikov v Jugoslaviji, ki so obiskali 520 krajev ter nadzirali razdelitev 447.000 ton živeža. Dne 1. junija jih je odpotovalo sedem. Eden je ostal še na R ki. šest pa jih ima skupni glavni stan v Beogradu. Eden teh opazovalcev, Eu- gene F. Taggart, ameriški vsedržavni generalni adjutant Katoliških veteranov, je dne 21. marca 1951 v Zagrebu umrl, zadet od srčne kapi. V tretjem poglavju našteva Dean Aeheson, kaj se je razdelilo. Navaja sledeče številke: Do 15. junija so razde¬ lili 447.000 ton, do 15. julija nadaljnih 23.000 ton. Od skupno darovane množi¬ ne ostane še okroglo 47.000 ton, ki se b do razdelile med 15. julijem in 15. av¬ gustom. Stroški so znašali okroglo 70 milijonov 900.000 dolarjev, od katerih bo darovala Amerika 65 milijonov 200.000 dolarjev, ostalih 15 milijonov 700.000 dolarjev pa bo posodila Uvozna banka (Import Bank). Ko bo vsa razde¬ litev končana, bo znašala ameriška po¬ moč okroglo 517.000 ton živeža, živinske jugoslovansko ljudstvo povsod globoko hvaležno Ameriki za njena pomoč. So. razm rno redki primeri, ko se je ugoto¬ vilo, da jugoslovanske oblasti niso izpol¬ nile stavljenih pogojev, so bili hitro raz¬ čiščeni in zadovoljivo rešeni. Soglasnost dveh milijard dinarjev, ki jih je jugo¬ slovanska vlada izkupila, ko je ame¬ riški živež svojim ljudem prodajala. Od tega denarja bo razdeljenih 1 milijarda 700 milijonov raznim vladnim dobrodel¬ nim ustanovam in sicer po naslednjem V četrtem poglavju navaja poročilo, da je jugoslovanska vlada izpolnila vse pogoje, da je lepo sodelovala in da je V zadnjem poglavju navaja Achesono- vo poročilo — kot je to storilo že prvo, — podatke o tem, v koliko se je komuni¬ stični r žim v Jugoslaviji izboljšal. De¬ cembra 1950 je kongres zahteval te po¬ datke in Dean Aeheson izpolnjuje dano obljubo. 1.—Kaj je storila Jugoslavija, da po¬ veča pridelovanje živeža. V razdobju, ki ga t 0 poročilo obsega (15. marec — 15. junij) je jugoslovanska vlada storila ko¬ rake, c ; a izvede svojo novo, napovedano poktiko, namreč da bo poskušala dvigni¬ ti poljedelsko proizvodnjo. Ukinila je prisilno oddajo, ki je obstojala v tem, da je mo”al kmet za v naprej določeno nizko ceno oddati svojo kvoto, to se pra¬ vi, v naprej določeno količino svojih pri- d lkov. Z odredbo od 2. maja je vlada u- kinila prisilno oddajo mleka, sočivja (fi. žola, graha, leče), krompirja, sena in slame... Prav tako je ukinila prisilno oddajo mesa za čas od 1. julija. Pod pri¬ silno oddajo ostanejo še vsa žita v zrnu, riž, maščobe, volna in industrijske rast¬ line, ki jih mora kmet sejati in potem oddati državi... V tej zvezi je jugoslo¬ vanska vlada izrazila mišljenje, da bo pod temi pogoji “zasebni sektor kmetij¬ stva” (neodvisni kmet) lahko več pride¬ lal in več prodajal na svobodnem trgu. Ameriška ambasada v Beogradu je tudi sporočila, da kaže letina po vsej Jugo¬ slaviji dobro in da pričakujejo “žitni pri- d lek, ki bo precej nad običajno srednjo letino”. Ambasada je prepričana, da bo letošnja letina “približno takšna kot ona iz 1. 1950”. 2.— Pravica do pravičnega sodnega postopka. Že prvo poročilo kongresu je pripomnilo, da je bilo v Jugoslaviji več procesov, kjer je smel branilec zelo od- * 1 ločno braniti svojega klijenta. To je vse¬ kakor precejšna razlika od sistema, ki vlada v Rusiji in pri njenih satelitih. To stremljenje se je v času, ki ga obsega to poročilo, še stopnjevalo in dobilo v neki meri tudi vladno priznanje. (Tukaj navaja poročilo znani govor notranjega ministra in ministra policije Aleksandra Rankoviča o “reformi sodstva in sodne¬ ga postopka, kjer je priznal, da v pre¬ teklosti niso bile spoštovane osnovne pravice pravne zaščite.) ...čeprav ne smemo pričakovati, da se bo sedanji re¬ žim v osnovah spremenil in da bo vloga tajne policije prenehala, bosta morda no¬ vi zakon, in pa navidezna namera reži¬ ma, da ga res tudi uveljavi, le pomeni¬ la odklon od dosedanje samovolje v izva¬ janju sodne oblasti.” 3. — Svoboda gibanja v notranjosti dr¬ žave in pravica potovati v inozemstvo. V tem pogledu ni bilo nobenega napred¬ ka. Kot je bilo navedeno že v prvem po¬ ročilu, je gibanje v notranjosti države omejeno bolj iz gospodarskih kot pa po¬ litičnih ozirov. Še vedno pa je dejansko nemogoče, da bi kaka neuradna jugoslo¬ vanska oseba mogla potovati v inozem¬ stvo. Na drugi strani pa je res da čeda¬ lje več Jugoslovanov potuje po zapadu V uradnih in poluradnih poslih, kar je dobro že z ozirom na to, da so stiki med Jugoslavijo in zapadom čedalje večji.” 4, —. Grški otroci. Vračanje grških o*rok, ki so jih odvedli v času partizan¬ ske vojske v Grčiji, nazaj v Grčijo, na¬ preduje posnešeno... V drugi polovici meseca majnika je odšlo v Grčijo 214 otrok. V prihodnjih dveh mesecih, upajo, da jih odide spet 400. (Naša pripomba: Vseh grških otrok v Jugoslaviji je bilo (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires. 25. X. 1952 SLOVENCI PO SVETU VSA Dnes 20. oktobra t. 1. sta se poročila V San Francisco v Kaliforniji g. Aleš Šimenc iz Zg. Brnika pri Kranju in gdč. Dora Šuštaršič iz Mengša. Poročil ju je Rev. Vital Vodušek v tamk. slo¬ venski župniji. Iskreno čestitamo! Španija V pret.klem šolskem letu so diplomi¬ rali v Madridu Janko Šifrer na veteri¬ narski fakulteti, Bogoslav Sluga na vi¬ soki industrialni šoli, Viktor Antolin na pravni fakulteti, Marjan Merala na ve¬ terinarski fakulteti. Za doktorja ekonomskih ved je bil pro¬ moviran na ekonomski fakulteti Peter KI pčič, ki je zagovarjal tezo: Ekonom¬ ska struktura Jugoslavije. V septembru nas je obiskal na svojem potovanju po Španiji p. Jozafat Ambro¬ žič, frančiškan, ki že od leta 1937. mi- sijonari med Slovenci v Egiptu. Gospod pater je visoka cerkvena osebnost; kot član cerkvenega sodišča za Bližnji vzhod je bil posvečen v opata in nosi prstan, ki je bil last papeža Pija X. Prstan mu je ob posvetitvi v opata podaril jeruza¬ lemski patrijarh kot znak velikega pri¬ jateljstva. — Gospod pater je bil med vojno vojni kurat _ kapitan pri jugoslo¬ vanski vojski v Kairu. Sedaj je velik do¬ brotni vseh Slovencev, posebno sloven- kih služkinj v Kairu in Palestini. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Družino g. Konra¬ da in Sofije Pirc v Presidente Peron (ex Munro) je razveselila hčerka. V družini Alojzija in Marije Hanžel na Carapacha- yu so dobili sina. Sina sta prav tako dobi- , la g. Anton Puntar in njegova ga Sta- 1 nislava roj. Drenik v Ciudad. Evita ter g. Albin Kočar in njegova ga Francka, roj. Kopač v Moronu. Čestitamo. f Anton Vračič. Smrt je zopet po¬ segla v vrste slov. novonaseljencev in pobrala Antona Vračiča, doma iz Šta¬ jerske. Pokojnik je imel za sabo težko življ-.nsko pot. Čeprav je bil slaboten, so ga nemški nacisti ob zasedbi Slove¬ nije nasilno mobilizirali in poslali na fronto. Po končani vojni je z ostalimi svoj mi tovariši živel v begunskem ta¬ borišču v Traniju v Italiji, odkoder je leta 1948 emigriral v Argentino. Po pri¬ hodu v Argentino je najprej stanoval na Avellanedi, nato se je pa preselil k svo¬ jemu prijatelju g. Pečniku v Barrio j Martin Fierro blizu Quilmesa. Nedavno se je moral podvreči težki operaciji v grlu, kateri se je pa pridružila zastru¬ pitev in tej je sledila smrt. Pokojnika so položili k večnemu počitku na pokopa¬ lišču Florencia Varela dne 12. oktobra. Na njegovi zadnji poti ga je spremlja, lo več prijateljev iz taborišča in delov¬ nih tovarišev, pogrebni sprevod sta pa vodila slovenska duhovnika čč. gg. France Glavač in Anton Orehar. Na¬ vzoč je bil tudi gospodar, pri katerem je bil pok. Vračič v službi ter je plačal tudi vse pogrebne stroške. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil njegov ožji sorojak g. župnik France Glavač. Za rajnim žaluje doma njegova mati in sestre v Mariboru, v Argentini pa nje¬ govi prijatelji in znanci. Naj počiva v miru, vsem pok. sorodnikom in prijatel¬ jem pa iskreno sožalje! OBVESTILA “Miklavž prihaja”. Slov. pevski zbor “Gallus” bo priredil letos miklavže- vanje za odrasle in otroke z znano Ger- ziničevo opereto “Miklavž prihaja’’. Za odrasle bo prireditev v soboto 1. decem¬ bra zvečer, za otroke pa v nedeljo, 2. decembra popoldne, obakrat v dvorani Circulo Obreros catolicos v Liniersu (na ul. Cosquin 65). Natančnejše podatke in navodila bomo objavili v času pred pri¬ reditvijo. Odbor SFZ obvešča vse člane, da je udeležba pri proslavi Kristusa Kralja, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, njihova častna dolžnost. V nedeljo, 18. novembra, vabimo vsa slovenska dekleta na celodneven izlet v Villa Calzada, FCNGR. Podrobna pojas¬ nila bomo objavili v naslednjih številkah. CERKVENI OGLASNIK PROSLAVA KRISTUSA KRALJA bo v nedeljo 28. t. m. ob 17 uri popoldne v dvorani Salezijanskega zavoda na Bel- granu. Na sporedu so recitacije, pevske točke, branje poslanice g. škofa dr. Rož¬ mana in govor g. prelata dr. Odarja. NA PRAZNIK VSEH SVETNIKOV bodo molitve za rajne kot pretekla leta ob 16. uri popoldne pred jugoslovansko grobnico na Chacariti. Vsem svojim tovarišem iz let trpljenja med drugo svetovno vojno in begunskega življenja sporočamo žalostno novico, da je po hudem trpljenju umrl naš zvesti tovariš in prijatelj g. Anton Vračič K večnemu počitku smo ga spremili in položili dne 12. oktobra t. 1. na pokopališču Florencio Varela v provinci Buenos Aires v Argentini. Dragega tovariša in sotrpina, bomo ohranili v trajnem spominu. Pokojnikovi prijatelji Si že postal redni mesečni podpornik slov nskega semenišča! Ne pozabi na to narodno dolžnost! Prispevaj po svojih niočelv! POIZVEDBA Obljubek Vito, doma iz Vedrinjana, 1 naj javi Društvu Slovencev svoj naslov. PIEiES FIIA§ PRVORAZREDNA KRZNARIJA Ant&si' IKrpam izdeluje vse vrste krznenih pla¬ ščev. Izvršuje tudi vsa popravila. Charcas 995 Buenos Aires Telefon: 31-0406 VEKO - EXPRES - TRST Pošiljamo hrano, stroje, tekstil, zdra¬ vila itd. Jamčimo za točno dostavo in prvovrstno blago. Vsaka pošiljka prispe v 25 dneh. Zahtevajte cenik. Glavni zastopnik SLAVKO VERAČ, “Časa Ivanca”, Bdo Irigoyen 609- 611. T. E. 740-4088 FLORIDA (zra¬ ven postaje Padilla). Stranke spre¬ jemamo ves dan in tudi ob nedeljah. Časa BOYU, Olazabal 2336, Cap. T.E. 76-9160 pa od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20 ure. Ob sobotah do 12. ure. Kupim lot v Lanusu. Ponudbe: Marcos Sastre 4313, Capital Drugo poročilo ameriškega državnega fajnika kongresu o ameriški pomoči Jugoslaviji (Nadaljevanje s 3. strani) pe grških uradnih virih okrog 10.000. Jugoslovanski rež.m je doslej dovolil vr¬ nitev šelo 10% ugrabljenih otrok.) 5. —Verska svoboda. V razdobju, ki ga obsega to poročilo, ni bilo nobenih j stvarnih sprememb z ozirom na versko svobodo. Daši je na eni strani dovoljeno ljudem hoditi v cerkev, ostane na drugi strani dejstvo, da ni bilo nobenega raz¬ voja, ki bi dovoljeval zaključke, da namerava vlada spremeniti svojo trdno voljo držati še nadalje vse Versko življenje pod svojo kontrolo. Ne¬ davna sodna razprava v Zagrebu, pri kateri so bili obsojeni pripadniki rim¬ sko katoliških verskih skupin zaradi za¬ rotniškega delovanja proti vladi, je vla¬ di služila, da je pokazala, kje je glavna prepreka mirnega sožitja s cerkvijo... 6. — Svoboda govora, tiska in zboro¬ vanja. V Jugoslaviji še vedno ni sledu o kakšni strankarsko-politični opoziciji ali opoziciji v tisku. V tem pogledu ni bilo nobene osnovne spremembe v za¬ držanju režima. Ta odreka vsako pra¬ vico do osnovnih svoboščin v govoru, ti¬ sku ali prirejanju zborovanj. Vendar je bilo opaziti, da se je tendenca posamez¬ nikov, da bolj svobodno kritizirajo re¬ žim, kot smo omenili v prejšnjem poro¬ čilu, tudi sedaj nadaljevala. Zdi se, da je bilo nekoliko popuščanja v izvajanju strogega nadzorstva nad izražanjem jav¬ nega mnenja tako v stranki sami kakor tudi izven nje. Tudi to je v zvezi s če¬ dalje večjimi stiki med Jugoslavijo in zapadnimi državami. 7— Svoboda iskanja informacij. A- meriška informacijska služba v Jugosla¬ viji znatno napreduje in stalno narašča obisk knjižnice, razstavnih prostorov in informacijskega urada, ki jih vodi ame¬ riška ambasada v Beogradu; Jugoslovan¬ sko ljudstvo je pokazalo veliko željo, da bi dobilo kolikor mogoče več novic iz ameriških virov. Število prošenj za knji¬ ge, revije, filme ni bilo še nikoli tako visoko... V nasprotju s prejšno politi¬ ko ni delala jugoslovanska vlada nobe¬ nih ovir temu razvoju in ni ovirala svo- NAJPRIMERNEJŠA DARILA! Podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice. . . Nalivna peresa, svinčnike, birome, pisemske mape. . . Prave fotografije Slovenije in albume. . . Molitvenik "Kristus Kraljuj". Vse za šolo, pisarno in dom. . . Posreduje tudi odpravo paketov v domovino po 5, 10, 15 in 20 kg z vsebino po naročilu. SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Capital jih državljanov, da ne bi prihajali v a- meriški informacijski urad. 8.— Gospodarska svoboda. Osnovna gospodarska politika jugoslovanske vla¬ de je ostala neizpremenjena. Vendar pa obstoja upanje, da se bo gospodarski si¬ stem postopno razvil v smeri večje gos¬ podarske svobode. Na polju organizira¬ nega delavstva so bili n. pr. nedavno storjeni koraki, ki imajo za cilj, da spre. m-nijo delavske sindikate iz čisto na¬ vadnih strežajev države v organizacije, ki bodo vsaj na zunaj igrale vlogo bra¬ nilcev delavskih interesov. Jugoslovan¬ ska vlada se je vrnila v Mednarodno organizacijo dela (ILO — International Labor Organization). Vrsta novejših ukrepov skuša omejiti centralistično nadzorstvo birokracije in uvaja večjo prostost zasebni iniciativi. Med te ukrepe spadajo tudi sprostitev cen mnogih poljedelskih in industrijskih izdelkov in pravkar objavljena namera novih zakonov, ki bodo odprli podjetjem možnost, da razpolagajo svobodno z de¬ lom svojih dobičkov, končno napoved u- redbe, ki ima vsaj navidezno namen po¬ ložiti temelje za povratek starega banč¬ nega in kreditnega poslovanja. Vse to napravlja utis, da je le nekaj napredka v po.itiki decentral.zacije oblasti in nad¬ zorstva na gospodarskem polju, kakor jo je jugoslovanska vlada obljubila. (Pregled. Izdaja NO za Svobodno Eu- ropo. Odgov. urednik Dr. M. Krek. Poročilo državnega tajnika Deana A- chesona Pregled citira iz uradne izdaje j ameriškega kongresa. Yugoslav Emergency Relief Assistan- ce, Letter from the Secretary of State— House Document No. 191, 82nd Congress lrst session — July 12, 1951 — United States Government Printing Office, Wa. shington D. C.) ESožič se Mišmž Misli na svoje v doanovisti! S UDEX PO RT dostavlja iz svojih skladišč v Trstu pakete v 20-26 dnevih. Vsak pa¬ ket je zavarovan in če ne pride na določeno mesto, naročniku vrnemo denar. Naročila in pojasnila: Reconquista 656/1. vsak dan (razen nedelje) od 9.-13. in od 15.-19. ure. Telefon: 31-2241. Pakete lahko naročate tudi iz notranjosti Argentine, denar pa v tem primeru pošiljajte po giro postal na naslov; Oton Fresl, Aizpurua 3184, Villa Urquiza, Bs. Aires. Na ta naslov pošiljajte tudi vso pošto. Slovenski Izselfenski © d e i* uprizori v nedeljo, 4. novembra, ob petih popoldne v Liniersu Jurčič-česnikovo ljudsko igro v 5 dejanjih m O MEN Režija: Haložan Scenograf: Smole Vstopnina 5, 4, 3 in 2 Pesosa. Vstopnice dobite v predprodaji pri “Santa Julia”, Victor Martinez 39 in eno uro pred predstavo v dvorani. Dvorana se nahaja 3 kvadre od kolodvora v Liniersu proti Primeri Junti, višina Rivadavia 11.300 v ulici Cosquin 65. VSI ROJAKI PRISRČNO VABLJENI "ČASA BOYU” - urama in OLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 zlatarna Tel. 76-9160 CYMA URA AVTOMATIČNA: NIKOLI se ne ustavi; pri premikanju roke se v teku 3 ur avtomatično navije za 36 ur; ANTIMAGNETIČNA, dvakratno zaščitena proti magnetu; SIGURNA proti pretresom in udarcem; ZAŠČITENA proti prahu in vlagi. TENKA in elegantne oblike. To precizno uro v lastnem zastopstvu in mnogo drugih ur svetovne znamke Vam nudi: ČASA BOYU. VAŽNO: Dobili smo močne budilke nemške izdelave z radijskimi številkami. Cena 98.— pesov. POROČNI prstani 18 krt zlato, cena od 240 pesov naprej. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO. Imprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 POHITITE Z NAROČILOM BOŽIČNIH PAKETOV! CANGALLO 439, Oficina ©02 TRANSITO” ENCOMIENDAS INTERNACIONALE! URADNE URE: OD 9. DO 18. NARpčNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI. NAJ POŠILJAJO .LE GIRO Ta c e nih razveljavlja vse dosedanje e e n ZA No. 1.$ 60,— 2 kg riža 2.5 kg sladkorja No. 2.$ 60.— 4.5 kg riža No. 3.$ 60,— 4.5 kg sladkorja No. 7.$ 70,— 4 kg mila za pranje 300 g toaletnega mila No. 8.$ 85.— 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. 10.$ 80.— 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 1.5 kg riža No. 11.$ 90.— 3,2 kg govedine (corned beef) 1,5 kg prekajene slanine No. 12 . ..$ 80.— 2 kg riža 1 kg govedine 2 konservi z govedino 1 steklenica mesnega izvlečka No. 13.$ 90,— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu No. 14.$ 90.— 1 kg surove kave 3 kg neto čebelnega medu No. 15.$ 90.— 4,5 kg govedine (corned beef) No. 16.$ 90.— 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine No. 17... .. $ 100.— 1 kg surove kave '3 kg neto svinjske masti No. 18.$ 100.— 4,5 kg riža 4,5 kg sladkorja No. 19 .... ..S 100.— 9 kg riža No. 20.$ 100- 9 kg sladkorja No. 21.$ 150.- 6 kg govedine (corned beef) 2 kg svinjske masti No. 22 ..$ 120,- 2 kg surove kave , 1,5 kg sladkorja 1 kg riža No. 26. $ 140.- 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) % kg marmelade No. 27.$ 150.- 1 kg govedine v konservi 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja, % kg kakaa T. K. 34-91» 5 MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 POSTAL i h e. No. 30.$ 230.— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1 kg govejega mesa 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav No. 31.$ 65,— 4.5 kg moke No. 32.$ HO,— 4.5 kg moke 4.5 kg sradkorja No. 33.$ 150.— 2.5 kg surove kave No. 34.$ 180.— v 1 kg surove kave 1 kg kakaa % kg čaja