Poštnina plaeana.v gotovini Cena 1.5Ö din Izhaja vssik petett ob 11. — Naiočnina annSa mesrčno po pošti 5 din, v Colju 7. dostavo Ha dom po raznaSitlcih 5.50 din, za iuoaeinstv« 10 din — Drodni.Hvo: Ceijo, Strossmaycrjuvn ulica štcv. 1, pritličjc, dcsno; uprava: levo — Telefon fitev. «5 — Rafun prl poStnem iehov- neiu xavndu v Ljubljani štcv. 10.660 leto XXfff. Ce;/e. pefek 10. ianuarla 1941 Štev. 2. Naše skrbi »Riječ«, ki izhaja v Slavonskem Bro- du, je objavila v številki, ki je izšla za pravoslavni božič, članek izpod pere- sa Nikole D. Krsmanovica. Iz tega teht- ncga članka poanemaino: Duhovi so se nekoliko pomirili, stran- karstvo je potisnjeno v drugo vrsto, glavna skrb vseh pozitivnih sil v naro- du pa je posvečena zunanji politiki. Zu- nanja politika je alfa in omega vsega dogajan ja! Obstojijo stranke, obstojijo organiza- cije, stranke imajo svoje pristaše, vse je tu, toda glavno zanimanje naroda velja velikim in odločilnim dogodkom na svetu. Ves narod spremlja z neverjetno po- zornostjo veliki svetovni konflikt. Vsi brez razlike, tudi naši kmetje, budno Bpfemljajo in se ob vsaki priliki zani- majo za položaj na bojiščih. Čitajo voj- na poročila tor izrekajo svojo sodbo in svoje prognoze, kakšen bi utegnil biti konec tega velikega pokolja narodov. Glavno stremljenje našega naroda je, da se obvaruje vojnih strahot, lakote, pomanjkanja in drugih težkih posledic vojne. AH bo to mogoče ali ne, bo pokazala najbližja bodočnost. Jugoslavija stoji izven vojne. Vlada vodi previdno zunanjo politiko ter skuša vzdrževati dobre odnose s sosednimi dr- žavami in tudi z drugimi velesilami na svetu. Mi žrtvujemo mnogo v korist miru, bombardirana so bila štiri naša obmejna mesta, ubitd in pohabljeno je bilo ne- dolžno prebivalstvo, njegovo imetje pa je bilo razrušeno. Drugi so že kršili nevtralnost našega državnega ozemlja. Mi nismo nikogar napadli, od nikogar nismo ničesar za- htevali, nc zato, ker nimamo ničesar zahtevati, temveč da se ohrani mir v tem delu Evrope. Mi ne želimo miru za vaako ceno — ne maramo miru, v katerem bi hlap- čevali! Suženjstva smo se osvobodili in vsak- do, ki misli, da bi naš narod hotel ali mogel komur koli hlapčevati — računa napačno. Visoka zavest, velik smisel in občutek za svobodo nam daje moč, da trdno verujemo, da bi bil vsak poskua uničenja naše neodvisnosti in avobode najhrabreje odbit. Malodušneže, defetiste in celo izdajal- ce najdemo povsod in tudi pri nas, toda oni ne pomenijo nič proti ogromni večini naroda, ki ljubi to državo in bo za njo žrtvoval vse. Se živijo generacije, ki so preživele svetovno vojno. Skoraj vsi glavni čini- telji iz pretekle vojne, državniki, voj- skovodje, so napisali svoje spomine. Tu so zbrane velike izkušnje. Kaže pa, da vse to nič ne zaleže. Svet drvi v vojno, narodi morda na povelje ravno istih spet streljajo drug na drugega. Po svetu vlada ropanje in plenjenje, rušijo se tuje strehe nad gla- vo — vse se ponavlja še enkrat, še groznejše in strašnejše. Danes prijatelji, jutri sovražniki. Ni- kjer na svetu ni sigurnosti — danes zmagovalec, jutri premaganec. Kako dolgo bo trajalo to bolno, ne- zdravo stanje, kdaj bodo po svetu za- vladali razum, dobra volja in mir med ljudmi, kdaj bodo ljudje končno postali I judje ? Z vseh strani poudarjajo, da bo na- stal po tej vojni na svetu nov red, ki bo zagotovil narodom trajen mir, ki ga ne bo mogel nihče kaliti. Novi red in mir mora biti pravičen, ni ga mogoče zgraditi na sili in nad- oblasti, temveč samo na svobodni in do- cela enakopravni skupnosti vseh naro- dov. V tem novem redu mora biti pri- znana in zagotovljena pravica vsakega človeka do življenja in dela in pravica vsakega naroda do kulturne in politič- ne svobode. Če bodo delali drugače, ne bo miru. Prayicen konec vojne je želja vseh narodov dobre volje. Ogromno oboroževanie Us A Ova vellka govora predsednika Rooseveffa 600 milliard cffnar/ev za vo|ne izdatke Združenlh držav — Angleži zavzeli Bardijo In obkolill Tobruk — Prodiranie grike vo/sfre v Albaniii - Sovjetffra Rutlja In Bolgarija — Prodlranje Jfamcev v Indoklno Predsednik Združenih držav Roosevelt je začel v ponedeljek G. t. m. z veWdm govorom zasedanje ameriškega kongresa Poudaril je, da niso bile Združen« države nikdar tako rcsno ogrožene od zunaj, kakor v tem trenutku. Nikopohia razorožitev. Samo v takem svetu dobrega sosedstva bo mo- gočc vzpostaviti tudi gospodarsko usta- ljenost. Zakonski načrt o posoditvi ladij, topov in drugega vojnega materiala An- gliji, Grčiji in Hitajski je bil danes pred- ložen kongresu. Angleške čete so v nedeljo po straho- vitem obsti'eljevanju zavzele Bardijo, iz- redno niočno italijansko trdnjavo v Li- biji, ujele štiri italijanske generate In okrog 30.000 italijanskih vojakov ter zajele ogromne zaloge živil in vojnih po- trebščin. Število italijanskih ujetnikov se je od začetka angleške olenzive v Zapad- ni puščavi povečalo na 70.000. Angleska vojska, v kateri se borijo tudi franco«ke svobodne čete, nodaljuje ofenzivo in je xe obkolila tudi 100 km od Bardije od- daljeno velllto italijansko trdnjaAo To- bruk. Angleški list! poročajo, da se v Abesiniji in Libiji siri uporaiüko gibanje domačega prebivalstva protl Italijanom. V Albaniji se kljub odporu italjjan- skih čet in slabemu vremenu polagoma nadaljuje prodiranje grške vojske, ki jo močno podpirata anglcsko letalstvo in anglešJka moniariea. Akcije nemškega letalstva nad Angli- jo in angleškega nad Nemčijo so v zad- njih dneh nekoliko popustile zaradi ne- ugodnega vremena. Bolgarski ministrski predse Vinko in Albin Živko ter Franjo Logar in ga vodi skladatelj prof. Vasilij Mirk, je koncertiral v četrtek zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Koncert je bil kljub neugodnemu terminu dobro obis- kan. Navzoči so bili tudi skladatelji Va- silij Mirk, Ciril Pregelj, dr. Franjo De- lak in Rajko Vrečer. Dvorana je bila slabo zakurjena. Obe peči na koks sta defektni in nezadostno grejeta, poleg tega pa se širijo iz njih strupeni plini. Moti tudi, da se čujejo zvoki ix. sosedne kinodvorane, kar bo treba z mocnejso izolacijo steklenih vrat prepre- čiti. Septet bratov Živkov je vsega upo- stevanja vredna koncertna enota. Pevci po večini sicer nc razpolagajo z moLnim in prodornim glasovnim materialora, njihovi glasovi pa so, razen baritona, iz- piljeni. Septet je zelo discipliniran, točen v intonacijii, znatno uglajen in dinami- čen, vendar pa tenor preveč dominira, ker je ostalim pevcem odrejena v sploš- nem le nekaka diskretna spremljevalna vloga. Spored, ki je bil zelo pester in v prvem delu (na&a najnovejša umetna pe- sem) res tehten, je septet absolviral precizno, če izvzamemo nekoliko skrom- no diferenciacijo v templh in stilu. S po- hvalo je treba omeniti predvsem Devovo »Svetlo noČ«, Sa vino ve »Tri pesmi po- tujočega tovariša«, Adamičevo »Ti in jaz«, Mirkovo »Suito o Anici«, Preglje- vo »Skušnjo prestala si«, Delakovo »Barčico«, Vrečerjevo »Kak se koscu streže«, Schvabovo »O moj ljubi ti, ti!< ter Mirko ve »Večerno«, »Ptičjo svatbo«, »Je dete povila« in »O šoštarju in ču- ku«, Pevci so pripravili Celjanom lep umetniäki večer in so bili deležni toplega priznanja. c Ukinitev vlakov. S sredo 15. t. m. bo po odloku generalne direkcije drž. železnic ukinjenih okrog 200 vlakov na raznih progah, med temi okrog 50 vla- kov v Sloveniji. Med drugim bosta uki- njena brzi vlak Beograd—Zagreb, ki od- haja iz Beograda ob 23., in obratni brzi vlak, ki odhaja iz Zagreba ob 23.20. V Sloveniji bodo med drugim ukinjeni na- slednji osebni vlaki: na progi Ljubljana — Maribor vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.55 ter prihaja v Celje ob 9.59 in v Maribor ob 11.43, v obratni sraeri pa vlak, ki odhaja iz Maribora ob 20.55 ter prihaja v Celje ob 22.30 in na Zidani most ob 23.10. Celje- torej ponoöi ne bo imelo zveze z Ljubljano od 19.42 vse do 6.58 zjutraj! Na progi Celje — Velenje bosta ukinjena vlak, ki odhaja iz Celja ob 19.05, in obratni vlak, ki odhaja iz Velenja ob 20.33 in prihaja v Celje ob 21.45. Z ukinitvijo vlaka, ki odhaja iz Celja v Savinjsko dolino ob 19.05, bo zlasti prizadeta srednješolska mladina, ki bo morala v Celju čakati na vlak, ki odhaja iz Celja v Savin jsko dolino (če ni zamude) šele ob 20.43. Na progi Ro- gatec — Grobelno bosta ukinjena vlak, ki odhaja iz Rogatca ob 14.23 in prihaja na Grobelno ob 15.28, in obratni vlak, ki odhaja z Grobelnega ob 15.02. Stev. 2. »NOVA DOBA« 10. I. 1941 Stron S. c V Celju že nekaj casa primanjkuje moke. Trgovci nimajo zalog, a tudi peki so mcrali omejiti peko kruha. Vceraj so peki prejeli spet enotno moko, trgovci pa so dobili danes nakaznice, s katerimi Bi bodo nabavili moko. Pomanjkanje mo- ke je po nepotrebnem povzročilo med prebivalstvom upravičeno nevoljo. Jasnc je, da je treba čimprej uvesti karte za moko, da bo redna preskrba prebival- stva zagotovljena. V mestnem prehra- njevalnem uradu, ki ga čaka ogromno dela, so sedaj zaposlene samo tri moči. Nujno potrebno je, da občina primerno zviša število v prehranjevalnem uradu zaposlenega osebja, da bo šlo delo hitro od rok. Delo preskrbovalnega urada pa zelo ovira malomarnost onega prebival- stva, ki še vedno ni oddalo izpolnjenih vprasalnih pol na mestnem poglavar- stvu. Prebivalci, ki ne poznajo reda, si bodo pač morali pripisati posledice sa- mim sebi. c Oddajte vprašalne pole! Mestno po- glavarstvo v Celju razglaša: Me3tni pre- hranjevalni urad je v preteklem tednu razdelil med prebivalstvo celjske občine vprašalne pole. V mnogih primerih raz- našalci niso našli doma niti hišnega lastnika niti stanovalcev. Pri zbiranju izpolnjenih pol se je često dogajalo isto, Zato pozivamo vse one, ki so vprašalne pole že dobili, da jih takoj oddajo v sobi prehranjevalnega urada na mest- nem poglavarstvu v sobi St. 6. Kdor vprašalne pole še ni prejel, naj si jo istotam nabavi. Tudi oni, ki ho prejeli litografirane pole brez navodil na hrbtni strani in jih ne znajo izpolniti, naj si nabavijo takoj druge vpraäalne pole z na- vodili. Opozarjamo prebivalstvo, da je zadnji dan za oddajanje odnosno spre- jemanje vprasalnih pol v soboto 11. t. m. Roka se je treba brezpogojno držati. Vsakdo, ki vprašalne pole ne bo oddal, se bo smatral, da ne reflektira na izkaz- nico za živila, odnosno na oskrbovanje po prehranjevalnem uradu. Ha maturantikem pfesu v Cel/u v ne- deljo 5. t. m. se je izgubila zfala xapesl- nica \z starega zlata. Ker je ta zapestnica drag spomin, se naproša najditelj, da jo izroCi upravi >Nove dobe« proti nagradi 6(0 din. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 13. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici meščanske sole univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o temi »Ceno in nji- hova vloga v modernem življenju«. Va- bimo občinstvo, da poseti to zanimivo in aktualno predavanje v čhn večjem številu. c »Romeo in Julija« na celjnkem odru. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 14. t. m. ob 19. v celjskem gledališču Shakespearovo slovito žaloigro »Romeo in Julija«. Predstava je za abonma. Ne- abonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Opozarjamo, da se prične predstava že ob 19., ker mo- rajo gostje že z vlakom ob 22.38 v Ljubljano. c Predavanje SPD bo v četrtek IG. t. m. ob 20. v risalnici meščanske sole v Celju. Predaval bo načelnik reševal- nega odseka SPD g. dr. Bogdan Bre- celj iz Ljubljane o prvi pomoči pri ne- zgodah v planinah. Za vsakega plan in- l ca zanimivo in poučno snov bo pojas- | njevalo 70 skioptičnih slik. Tega pre- j davanja ne smete zamuditi. c Tradictonalni zabavni večer CPD, ki bo v soboto 18. t. m. v Narodnem domu, bo nudil vsakomur lep užitek in zabavo. Samospevi in zbori, baletne solotočke in dueti, ki jih bosta plesala primabalerina in prvi soloplesalec ljubljanske opere Erna Moharjeva in Boris Pilato, in pies občinstva ob zvo- kih priznanega jazza celjske vojaške godbe se bodo vrstili v hitri revialni obliki ves večer. Da bo bife dobro za- ložen in da se bodo toČila izbrana vina — vse po zmernih cenah —, ni treba niti poudarjati. Opozarjamo pa, da se bo zacel spored zaradi skrajšane poli- cijske ure točno ob 20. c Uratlni ilan Zboi nice za TOI v Ljub- Ijani za Celje in okolico bo v torek 14. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posveto- valnici Združenja trgovcev za mesto Ce- lje v Razlagovi ulici. c Prehranjevalne zadeve. Prebival- stvo mestne občine celjske naj se v pre- hranjevalnih zadevah obrača izključno na prehranjevalni urad, ki poSluje na mestnem poglavarstvu v sobi St. 6. zelo spoštovan in priljubljen je bil za- služni pokojnik med prebivalstvom. An- tonu Mirniku bodi ohranjen casten spo- min, ugledni rodbini naše iskreno so- žalje! c Žetev smrtL Na starega leta dan je umrla v Ipavčevi ulici v Celju v 76. letu starosti zasebnica ga. Mina Pauerjeva, Lašča odvetnika g. dr. Dragotina Vrečka v Celju. Na Novega leta dan je umrla na Masarykovem nabrežju 13 v staro- sti 56 let ga. Antonija Rebernikova, žena železniškega strojnika g. Karla Rebernika. Istega dne je umrl v Celju 63-letni hlapec Jakob Lakner Iz Zusma, v Gaberju pa 14 dui stari delavčev sin- ček Drago Dobovičnik. V Prečni ulici 2 v Gaberju je umrl 2. t. m. v starosti 77 let rudarski adjunkt v p. in posest- nik g. Ivan Sadu. Pokojni je bil odločno naroden in splošuo spoštovan mož. V celjski bolnici so umili: na starega leta dan polletni delavčev sinček Marjan Küssel iz Gaberja, na Novega leta dan 21-letnn dninarica Alojzija Zagozda iz Liipovca pri Skofji vast in 53-letni dni- nar Franc JevŠinek iz St. Jurija ob juž. žol., v aedeljo 55-letna prc-užitkarica Frančiška Kolarjeva iz Greta pri Celju in 79-letni dninar Janez Verbič iz Lipov- S. O. SLOGA 11. JANUAR NARODNI DOM TOČNO OB 20.30 ORCIELNI SPREJEMI Op 20 DO 20.30 VI. AKADEMSKI PLES NAJBOLJŠI ZAGREBŠKI JAZZ JOHNNIE REMENAR AND HIS BAND ČASTNI DAMSKI KOMITE - URBANČIČ — BAR c Tecaji obvezne telesne vzgojc se prično v ponedeljek 13. t. m. c Podnižiiica Sadjarskega in vrtnar- skega druStva v Celju bo imela redno letno skupščino v nedeljo 12. t. m. ob K-9. dopoldne v telovadnici v II. deški narodni Soli. c Društvo »Mali gospodar« v Celju bo imelo v nedeljo 19. t. m. ob 9. do- poldne občni zbor v konferenčni sobi okoliške osnovne Sole v Komenskega ulici. c Anton Mirnik t. V Zavodni štev. 2 pri Celju je umrl v ponedeljek zjutraj po da'ljäem trpljenju v 74. letu staro- sti poštni upravnik v p. in hišni posest- nik g. Anton Mirnik. Pokojni je bil po rodu Celjan in je služboval dolgo vrsto let pred in med 3vetovno vojno ter po vojni na celjski pošti. Po prevratu je bil kot odločno naroden mož imenovan za upravnika celjske pošte. Leta 1926. je stopil v pokoj. Pokojni je bil odliöen uradnik in kremenit značaj ter je že v dobi, ko je bilo to nevarno, neustrašno izpričeval svoje neomajno nacionalno in napredno mišljenje. Skupaj s svojo ljubljeno soprogo je vzgojil svoje otro- ke strogo v nacionalnem duhu. Zapušča soprogo, hČerke Dragico, Meto, Hano in Tončko, soprogo odvetnika dr. Rosine v Mariboru, in sina Mirka. V sredo po- poldne je krenil pogrebni sprevod od pokojnikovega doma na mestno pokcpa- lišče. Ta sprevod je znova pokazal, kako ca pri Grobelnem, v ponedeljek 21-letni dninar Leopold Hajnäek iz Košnice pri Celju, v torek 52-letna služkinja Ivana Podgornikova iz Velike Pirešice, 61-let- ni, na Teharje pristojni Franc Kranjc, občinski revež brez stalnega bivališča, in šestletna hčerka železniškega zvaničnika Erna SojČeva iz Rimskih toplic, v sredo pa 56-letna delaveeva mati Jožefa Cret- nikova \z Creta pri Celju. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcom naše iskreno aoialje! c Obvratllo lantnikora psov. V Celju je l>asji kontumao. Na atevilna vprašanja sporočamo luatnikom psov, da strogi pasji kontumac zaenkrat ae ne bo omi- ljen, ker su je v zadnjem času spet po- javilo nekaj primerov pasje stekline. Ce bodo ljudje pazili na svoje živali in se to^no ravnali po predpisih o strogem koritumacu, bodo gotovo pripomogli, da bo steklina pronehala in da bo mogoče omiliti noprijetnl strogi kontumac. Se- daj je omogočeno tudi zaščitno ceplje- nje psov proti steklini, ki ga opravlja mestni veterinar v mestni klavnici. c Stiuhoten položaj untrahovane dru- žine. Na hribu nad Košnico pri Celju sige pred leti zgradil krojaSkl mojster Josip Skrubej kočico, v kateri prebiva z ženo in 6 ali 7 otroki. Škrubej, ki je duševno bolan, z-apira svojo družino v kočico, ji tudi ne daje redne hrane, otrok pa ne pošilja v šolo, češ da jim nudi sam dovolj izobrazbe. Iz mesta Še „nekai misli k Prešernovi proslavi v Cef/u" Dne 19. decembra 1940 smo imeli v Celju Prešernovo proslavo, ki je obse- gala Prešernov večer in razstavo Pre- 'äernovega dela. O obojem je objavil ab- solvirani filozof g. Boris Misja v »Novi dobi« 25. decembra 1940 pod gornjim naslovom »temeljit obračun«, s katerim hoče pisec doseči, »da postane naše kulturno življenje res kulturno in ne le njegova karikatura!« Ker sem drugi del proslave 140-let- nice Prešernovega rojstva oskrbel pod- pisani, se mi zdi potrebno odgovoriti na oni del »temeljitpga obračuna«, ki zadeva samo razstavo. To moram storiti pač tudi zato, ker hoče g. pisec s svo- jim člankom streti giavo diletantizmu na kulturnem področju tudi v Celju. Ko se mi v članku najprej prizna __ kot diletantu seveda — da se mi je po- srečilo — po pregovoru: Tudi slepa ku- ra zrno najde! — urediti razstavo pre- cej sistematično in dokaj popolno, sem nato deležen nekaj naukov zaradi po- manjkljivosti, ki naj me pokažejo res kot diletanta. Zato naj jih ovržem kar po vrati: Prijateljevo študijo »Drama Prešer- novega duševnega življenja« sem pogre- šal na razstavi tudi jaz sam; zato so bili v vitrini odprti »Duševni profili«, kar bi bil g. pisec pač lahko opazil. Levstik je tudi bil na razstavi in to članek, ki ga je Levstik sam objavil o Prešernu (Slov. narod — ponatis v Jurčičevih Listkih, Maribor 1872). Res pa je, da Levstika ni bilo v »Novi dobi« z dne 20. decembra 1940. S tern, da je bila v vitrini Kidričeva »Poslednja Lav- ra«, Zvon 1935, sem hotel pokazati, da je naš največji prešernolog napisal tudi druge, predposlednje Lavre! Med pre- vodi so bile le knjižne izdaje: zelo bi bilo ustreženo ne samo meni, ampak morda vsem Slovencem, če bi vsaj v Celju videli tudi angleško in italijansko knjižno izdajo Prešernovih poezij. Me- nim, da Slodnjak le ni bil odveč in tudi ne Grafenuuer; prvi si jo že zaradi svo- jega vclikega biografskega romana o Prešernu zaslužil tudi tu svoje mesto. Nazadnje bi ostala äe Ilešič in Gungl, ki pač niöta bila odveč in tudi ue brespo- merwbna, «aj ^e delo slednjega äe dano« morda najbolj razširjeno poljudno delo o Prešernu! Glede razmerja, v katerem naj bi bilo prešernoslovje zastopano, pa ni vredno pisati, ker ta razstava ni ime- la nikakih pretenzij popolnosti, kar je moralo biti vsakemu obiskovalcu jasno. Kolikor so dopuščale »dane prilike«, je bilo tudi ob tern drugem delu Prešer- proslave, ki je bila, a ne samo: »naj bi bila«, kakor piše imenovani gospod, storjeno vse za dostojno počastitev Franceta Prešerna. In bilo je to prav na koncu Prešernovega leta: do 18. dee. 1940 je imel pač vaakdo čas, počastiti Prešernov spomin tudi na tak naein, kakor sem to storil podpiaani s pomočjo Celjskega kulturnega tedna in vaeh onih, ki so mi na mo jo prošnjo rade volje dali svujo prešerniano na razpo- lago. Njim vsem, kakor tudi onim, ki so me med razstavo na to in ono opozorili, sem bil in sem hvaležen, saj smo tako dosegli namen to razstave: V zadnjih dneh Prešernovega leta smo v prvi vrstl naši mladini in tudi vsej slovenski jav- nosti v Celju dali priliko, da se vsaj v glavnom seznani s Prešcrnovim delom. Ako jo bil kdo drugi bolj poklican, da to naredi, naj bi bil storil. Tudi jaz hi mu bil zelo hvalelen! As, Ofti'lan«. XIV stoletje 2ena je ona, kt doloöa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere ft-ELLKTRONSKI SUPER SPREJEMMK ORION RADIO 15 O Anton Bremec, Celje, Mlkloši«eva ul. 2 Radio d. Co z.,Ljubljana, Mlklošičevao.7 Radioval, Ljubljana, Dalmatinova uL IS L. LuSlcki, Maribor, Koroška ceita 11 nosi domov star, črviv kruh, ki ga mora žena prekuhati, da ga lahko zauživajo. Organi celjske policije so se sami pre- pričali o vsem tern. Pozivamo mestni socialni oddelek, da se takoj zavzame za ubogo družino in jo reši trpljenja. c Prijavito svoja A'ozila! Ponovno opo- zarjamo lastnike motornih vozil, koles in fijakarskih voz, da morajo ta nriesec prijaviti svoja vozila pri predstojništvu mestne policije v Colju v sobi štev. 43. Da se prepreči velik naval strank Ea- radi prijav koles zadnje dni meseca ja- nuarja, naj lastniki prijavijo svoja ko- lesa čimprej. Po 31. januarju bo proti v&akemu zamudniku uvedeno postopanje po zakonu. Za odsotne naj uredijo pri- jave njihovi svojei. Točno ob.>ž9. se bo jutri v soboto začel tradicionalni akade-mski pies Sloge. c V novoletnem jutru ho jlma reäiii življenje. Na Silvestrov večer sta 51a 52-letni pekovski pomoenik Mihael Ce8t- nik in 17-letni pekovski vajenec Miran Kovač, ki sta zaposlena pri pekovskem mojstru Francu JakliČu na Mariborski cesti 26 v Gaberju, spat v svojo sobo poleg pekarne, prej pa sta zakurilr* v sobi železno peč z ogljem. Ko sta že apa- la, je začel ogljikov dioksid uhajati iz defektne dimniške cevi in napolnjevati sobo. Strupeni plin je Cestnika in Ko- vača kmalu omamil. Ker pomočnika in vajenca do treh zjutraj ni bilo na iz- pregled, ju je gel mojster klicat. Soba je bila napolnjena s strupenim plinom, po- močnik in vajenec pa sta ležala neza- vestna v posteljah, Ponesrečenca so ta- koj prepcljali z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer so ju kmalu spravili k zavesti. Sreča je bila, da ju je mojstor ob treh zjutraj budil, kajti če bi bila ležala še nekaj ur v sobi, napolnjeni s strupenim plinom, bi bila skoraj gotovo ixdihnila. V isti sobi se je zgodila pred letom dni eriaka nesreča. Takrat je en pekovski pomočnik podlegel zastruplje- nju, drugega pa so reSili. c Umor v Slogonskern pri Brežleah. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 3. t. m. 58-letni preužitkar Franc Stergar iz blogonskcga v oboini Kapolah pri Hre- žicah zaradi umora. Stergar je že več let. mrzil sestro svoje snahe, 38-letno posestnikovo ženo Rozalijo Radanovi?«- vo, Ko sta bila Andrej Radanovič in njegova žena Rozalija s svojim otrokom lani 17. oktobra na avojl njivi v Lazah v SlogonBk»m, je »topil Franc Stergar, Štran 4. »NOVA DOBA« 10. I. 1941 Stev. 2. ki je imel lovsko pusku na rami, k Ra- danoviču in ga vprašal, ali je vozil po polj3ki poti, ki leži med Radanovičovo in Stergarjevo njivo. Radanovič je od- govoril, da ni vozil, in pripomnil, da sme vendar tudi on voziti po tej poti. Po teh besedah je stopil nekaj korakov po poljski poti. Stergar ga je začel zmar- jati in odganjati. V tem je stopila k njima Rozalija Radanovičeva. Pritrdila je svojemu možu in dejala, da ima tudi ona pravico hoditi po tej poti. Stergar j<> jezen skočil k njej, jo pahnil z roko in zakričal, naj se odstrani, takoj nato p:i je stopil dva koraka nazaj, snel .r-nšlro z rame, pomeril na Radanovičevo in sprožil. Radanovičeva se je takoj zgru- dila in je na mestu izdihnila. Šibre so ji bile predrle skozi rebra v prsno du- plino ter ji poškodovale pljuča in srce in tudi želodec. Franc Stergar je bil zaradi umora obsojen po § 167-1 na 12 let robije, trajno izgubo častnih pravic in plačilo povprečnine v znesku 800 din. c Detomor. Dne 3. t. m. zjutraj no našli na polju blizu železniške proge med Mestnira zavetiščem v Medlogu in Lev- cem truplo novorojenčka. Najbrž ga je mati položila na zemljo še živega ali ga je pa vrgla med vožnjo iz vlaka. Otrok je ponoči zmrznil. Uvedena je bila ta- koj preiskava. c Razstava, načrtov natečaja za regu- lacijo in zazidavo Medloga v Celju bo odprta samo še v soboto 11. t. m. od 9. do 13. v sejni dvorani mestnega po- glavarstva. c Božična in novoletna nagnada za de- l&vstvo. Tekstilna tovarna Bergmann in drug v Celju je naklonila svojemu dc- lavstvu božično nagrado v gotovini, po- sebno revnim delavcem in delavkam pa poleg tega tudi v blagu. Tekstilna to- varna »Elka« v Celju je naklonila dc- lavstvu novoletno nagrado. Delavstvo se navedenima podjetjema iskreno zahva- Ijuje za razumevanje in naklonjenost. Za Vase knjigovodstvo ob novem letu trgovske knjigc in ostale pisarniške po- trebščine pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kralja Petra cesta 9. c Na okoliški dftski Soli v Celju je hilo za božič obdarovanih 186 otrok in sicer 45 3 čevlji, 141 pa z obleko in perilom. Šolsko upraviteljstvo se v imenu revnih učencev zahvaljujc vsem tvrdkam, usta- novam in privatnikom, ki so podprli na- biralno akcijo in prispevali lepe vsote ter tako ömogocili obdaritev najrev- nejših. c Strokovna nadaljevalna sola v Celju. Seja učiteljskega zbora bo v ponede- ljek 13. t. m. — Upravitelj. c Nabavite si davčne karte za hišno služinčad! Davčna uprava v Celju raz- glaša: V smislu čl. 95. zakona o nepo- srednih davkih morajo vsi delodajalci do konca januarja odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo nabaviti davčne kar- te za hišno služinčad. Delodajalec, ki bi davčne karte ne nabavil oziroma je ne bi nabavil pravočasno, bo kaznovan s petkratno vrednostjo davčne karte. Da se delodajalci izognejo določeni kaz- ni, naj si do 31. t. m. nabavijo davcne karte za hišno služinčad. c Prostovoljna gasilska četa v Celju bo imela v četrtek 16. t. m. ob 20. v gasilskem domu 70. redni letni občni zbor. c Članstvo Savinjske podružnic-e SPD opozarjamo, da veljajo članske ugodno- j sti v vseh koca'h planinskega društva s plačano člansko znamko za leto 1940. Je do vštetega 31. januarja 1941. Oncjja, ki si do tega dneva ne bo nabavil nove članske znamke za leto 1941., bodo smatrali v vseh planinskih koeah za no- člana in rau bodo zaračunali nečlanske pristojbine pri prenoeevanju itd. Gostilna pri „Tur&ki mackJAA Danes velika izhira morsklh rffi> c Dijaški kuMnji v Celju je darovo.l dr. Ivo Benkovič, odvetnik v LjubljanI, 500 din v počastitev spomina dr. Antona Korošca. c Podpornemu društvu za revne otro- ke v Gaberju sta darovala g. Ivan Go- bec, uradnik tvrdke A. Westen, in 1132- gova soproga Erna ob priliki svcje po- roke 200 din. Društveni odbor se jima iskreno zahvaljuje. c Gospodarsko društvo poštnih name- ščencev v Celju je namesto venca na grob prvega slovenskega upravnika po- šte v Celju g. Antona Mirnika poklonilo Društvu za revne otroke v Gaberju 150 din, za kar se odbor prisreno zahvaljuje c Zdravniško dežurno službo za elano in svojce OUZD bo imel v nedeljo 12. t. m. zdravnik dr. Drago Music na Can- karjevi cesti. Zavarovanoi naj iščejo zdravniško pomoč pri dežurnem zdrav- niku samo v neodložljivih primerih in kadar jc pristojni lečeči zdravnik od- soten. Antonu Mirniku v spomin Žalcc, 9. januarja. Zelo me je presenetila in užalogtila vest, da je v Celju preminul upokojeni celjski poštni upravnik g. Anton MirnUc. Mirnikovi so bili že od nekdaj v pri- jateljskih odnošajih z mojimi pokojnimi starši na Teharju. Zato je našel tudi pokojni Anton Mir- nik leta 1891. varno zavetje v teharski šoli, ko so v velikih počitnicah v šol- skem poslopju izpraznili razrcde za čast- nike avstrijske vojske, ki je imela v okolici Blagovne pri St. Juriju pod R'f- nikom tako zvane cesarske manevre, ki se jih je udeležil tudi cesar Franc Jo- žef. Na vojaške vaje je bil poklican takrat tudi mladi poročnik Anton Mir- nik, ki mu je moja pokojna mati nudila vse, da je bilo šolsko prenočišče zanj čim ugodnejše. V tedanji dobi je služboval mladi j poštni uradnik Anton Mirnik tudi na Zidanem mostu, kjer se je seznanil in poročil s svojo vzorno soprogo. Z materjo sva bila slučajno v oseb- nem vlaku na Zidanem mostu in videla zbrano družbo, ki se je na dan Mirniko- ve poroke poslovila od mladih novoporo- čencev, ki sLa odhajala na ženitovanjsko potovanje. Iskreno sem se veselil Mirni- kove sreče. Ta prizor na kolodvoru nu Zidanem mostu mi je ostal v neizbris- nem spominu. Mnogokrat sva se sešla v življenju z Antonom Mirnikom. Vedno je imel pn- pravno bescdo in pcgosto se je zanimal, kakšno ie narodno in patriotsko mišlje- nje prebivalstva Savinjske dolina. Pokojni Anton Mirnik je bil blag a duša in velik nacionalist, ki ni klonil pred nikomur. Vedno sem ga visoko či- slal. Ohranil ga bom v najlepsem spo- minu. Velikemu borcu za narodne pra- vice slovenskega uradništva cast in slava! Svojcem iskreno sožalje. Kronist. Nabavnä pri&pevki in bolMSko zavarovanie Okrožni uracl za zavnrovanjo dclavcev sporoča, da je treba pri prijavljanju za- služka delavcev in nameščencev navesti v prijavnici poleg redne place tudi en- kratne ali ponavljajoče se draginjske doklade, nabavne prispevke itd., četudi se izplačajo le enkrat ali večkrat na leto. Ti prispevki se porazdelijo enako na vse mesece v letu oziroma obdobju, za ka- terega jc bil posebni prispevek izplačan, in se prištejejo k redni plači ter tako določi mezdni razred. V redu jc, da so tudi redne draginjske doklade podvržene bolniškemu in sta- rostnemu zavarcvanju. Neumestno pa je, da moräjo delodajalci plačevati Okrožnemu uradu za zavarovanje delav- cev prispevke tudi za nabavne prispevke ali celo za enkratne podpore uslužben- cem. Saj so že dosedanji prispevki za socialno zavarovanje dovolj občutni in visoki. —g— Uredite izvoz fekalii! Že v dobi prvega celjskega občinake- ga zastopa po prevratu je bila izdana točna odredba, kdaj in ob kateri uri se smejo ob zimskem in lctnem času feka- ' lijo izvažati iz mesta. V torek 7. t. m. okrog 14.30 pa je stal voz fekalij sredi Glavnega trga in so bile položene cevi čez pločriik Seveda se je širil tam neznosen smrad, tako da se je moral vsakdo od daleč izogniti na drugo stran trga. Poleg tega pa je bil promst na tej stran i prekinjen. Čudimo se, da se more kaj takega zgoditi na tako prometnem mestu in da oblast to dopušča. —h— fporf :: Tckma v'smuku pri Celjski koči. V ponedeljek, na praznik, je priredila smu- čarska sekcija SPD v Celju v okviru klubskega dne svoje tekme, in sicer v smuku za seniorje in mladino. Tekma je bila pri Celjski koči na novi progi za smuk, ki je bila s tem neoficielno otvor- jena. Proga, ki je zelo strma, je bila ponekod ledena. Snega ni bilo preveč in tudi megla je motila tekmovalce. Naj- prej je nastopila na skrajšani progi okrog 1000 m mladina do 16 let in so bili doseženi naslednji rezultati: 1. La- dislav Majer 1:04.5; 2. Rajko Tkavc 1:27; 3. Anton Košec 1:30; 4. Ferdo Tkavc 1:35; 5. Vojko Tkavc 1:46.5 in kot osmi 11-letni Edi Tkavc 2:25, vsi člani SPD. Seniorji so tekmovali na progi, dolgi 1300 m z višinsko razliko 300 m, in dospeli na cilj v naslednjem vrstnem redu: 1. Jaka Breznik 2:01.5; 2. Mirko Mejavšek 2:03.5 (oba SPD); 3. Viktor Volčko.2:12 (SmKC, izven); 4. Dominik Uršič 2:12.6; 5. Oskar Zohar 3:41.5 (oba SPD). ¦ Dajte na razpolago prenočišea! V dneh 24., 25. in 26. januarja bo v Ce- lju I. zlet slovenskih smučarjev. Takrat se bodo zbrali v našem mestu številni gostje iz vse Slovenije in tudi iz Hrvat- ske. Ker se je bati primanjkovanja pre- nočišč, prosi stanovanjski odsek zletne- ga odbora vse, ki imajo na razpolago opremljene sobe za prenočišča, da bi jih za omenjene dni dali odseku na razpo- lago. Vse prosimo, da blagovolijo sobe prijaviti čimprej v zletni pisarai SPD na Kralja Petra ccstt (hotel »Beli vol«, I. nadstropje) z navedbo zahtevkov. >: Sncžne razmere. Celjska koča (700 m): —3, oblačno, 30 cm snega, pršič. Mozirska koča (1344 m): —4, oblamo, 25 cm pršiča na podlagi 20 cm, smuka odlična. Salt Plodonosno udejshovanje g^abr.sklh šahistcv. Sahovski klub Gaberje je imel v torek 6. redni občni zbor v gostilni Kancijan v Gaberju pri Celju. Občni zbor je vodil klubov ustanovitelj in predsednik g. Emil Csörgö. Pregledno poročilo o klubovem delovanju je po- dal agilni tajnik g. Franjo Mirnik. V preteklem letu je klub dosegel lepe uspehe, predvsem v tekmovanju za pr- venstvo Slovenske šahovske zveze, v ka- terem si je priboril pot do finala celjske skupine. Poleg raznih klubovih priredi- tev (glavni turnir, tekme za klubovo prvenstvo, dvoboji in brzi turnirji) je priredil v septembru zelo uspeli II. spo- minski turnir dr. Antona Schwaba z 18 udeleženci. Klubov prvak je g. Mirnik. Blagajnik g, Jakob Rajšek je poročal, da je klubovo imetje naraslo na 4.464 din, od tega je 983 din gotovine, ostalo pa vrednost klubovega inventarja. Od- bor je prejel razrešnico. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsed- nik Emil Csörgö, podpredsednik Anton Holcinger, tajnik Franjo Mirnik, bla- gajnik Jakob Rajšek, odborniki Anton Golja, Mirko Fajs in Stefan Domanjko. V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. Ludvik Gajšek in Josip Schneider. Pri slučajnostih so bili sprejeti razni pred- logi za poživljenje šahovske igre. V kratkem bo razpisan klubov sploäni tur- nir. Predviden je tudi turnir za prven- stvo Celja s sodelovanjem Celjskega ša- hovskega kluba in ostalih šahovskih sekcij v Celju. Jeseni pa bo III. Schwa- bov spominski turnir, ki bo prirejen še v večjem obsegu nego prejšnji. Ko je bil občni zbor zaključen, so se udeleženci I. M.: Prometne prilike v nekdantem iužnoštaierskem pragozdu Ob koncu prvega tisočletja so bila v južnoštajerskem pragozdu rcdka seli- šča, nad katerimi so se ponosno dvigali gradovi na strmih gričih in pečinah. Prometne zveze selišč z zunanjim sve- tom so bile zelo skromne in ježne poti so komaj zadoščale grajski gosposki za medsebojne obiske. Le tu in tarn je po svečal graščak oziroma njegov oskrb- nik pozornost ježnim potem, jih s po- močjo tlake urejeval in gradil mostove. K tem podvigom jih je silila kupčijska podjetnost, ki se je polagoma vsiljevala tudi v pragozd. Velike važnosti je bila za srednjeveško trgovino služba božja, zlasti ob velikih praznikih ali prošče- nju. Zato so bile župne cerkve važni tržni kraji, kjer so se vršili dobro obi- skani sejmi. Med najstarejša tržna sre- dišča pragozda, torej v okolišu pilštanj- ske nadžupnije, spadajo Pilštanj (1173) St. Peter pod Kunšpergom (1257) in Podčetrtek (pred 1. 1042). Grajska gosposka je iz lastne dobič- každjripsti popravljala ceste zaradi t«- ga, da tujim trgovcem olajša obisk sej- mov in ker so vozili oziroma tovorili svoje pridelke na trg v Celje, Slovensko Bistrico in Ptuj. Med najstarejše pro- metne zveze, ki vežejo pragozd z osta- lim svetom, spadajo sledeče ceste: a) s Planine v St.. Jurij pri Celju; b) iz Pilštanja čez Pianino, Jurklošter in Sv. Lenart v Laško; c) cesta, ki sc pri Čr- nolici vzhodno od St. Jurija odcepi od ceste pod a) in vodi čez Loko pri Zusmu v Podčetrtek; d) cesta, ki se v Sloven- ski Bistrici odcepi od državne ceste Du- naj — Trst in vodi preko Poljčan in Pe- čice v Lemberg in od tod čez Podče- trtek, St. Peter in Bizeljsko v Brežice. Zvezo s Hrvatsko posreduje cesta, ki sc v Imenem južno od Podčetrtka loči od pravkar navedene ceste. Ta vodi proti vzhodu, prekorači Sotlo, se na Miljani obrne proti jugu in se drži levega brega Sotle do Harmice (nekdanje cariharne med Štajersko in Hrvatsko), kjer se kratko pred izlivom Sotle v Savo združi s cesto Brežice — Zagreb. Med zanimi- vostmi te ceste spada 3 km dolg gorski prelaz čez Zelenjak (severno od Klanj- ca). Na vzhodni strani se dviga Cesar- sko brdo (500 m) z razvalinami Cesar- grada, Margaretno brdo (508 m) s cer- kvico sv. Margarete, na nasprotni strani Sotle, torej v Sloveniji, se pa dvigajo razvaline Kunšperga. Početek okrajne ceste Planina — St. Jurij sega v davno preteklost in ima brž- kone svoj izvor v kolovozni poti, ki so se je posluževali graditelji in posestniki planinskega gradu templerji Montparis, ki so gospodarili v teh krajih ed 1190— 1363, in njih nasledniki Celjski grofjc (1341—1456). Cesta sama po sebi ne kažc nikakšne umetnostne zgradbe, ker ni zgrajena po pravilih umetnih cs.st, temveč se je po malern iz kolovozne poti razvila preprosta vozna cesta, ki so jo 7,n časa Marije Terezije povzdignili v okrajno cesto. Iz starih virov posnemamo, da ste ce- sti pod a) in b) obstojali že 1. 1227. Tega leta je namreč bamberški škof Ek- bcrt po3vetil novo cerkev v Jurkloštru j in na njegovo prošnjo Leopold V. s pis- mom z dne 7. novembra 1227 ni samo potrdil jurkloStrake osnovne posesti, temveč je tudi razsiril kartuzijsko ob- gradje. Po tej odredbi je šla meja nekaj časa pod Jezercami, in sicer ob cesti, ki veže Pianino s St. Jurijem, proti zapadu je pa pri Prapretnem tvorila nekaj časa mejo cesta Pilštanj — Laško. Ni izklju- čeno, da so položili temelj tej cesti mo- gočni grofje Pilštanjski, ki so v drugi polovici 10. stoletja gospodovali na svo- jem gradu v Pilštanju. Mogoče je pa tudi, da so njihovi nasledniki krški ško- fje za izboljšanje prometnih prilik med svojimi posestvi zgradili to cesto. Prilično do druge polovice 18. stoletja so vladale v prometu s pragozdom patri- arhalne razmere in šele početek indu- strije mu je prinesla nekaj življenja. Okoli leta 1750. se je v težko dostopnem kotlu Loki pod gozdnato Rudnico (687 m) na posestvu žusemskega gra- ščaka Janeza Herbuvala-Chamareja po- javila steklarska industrija. To podjetje se je po kratkem obstoju tako razširilo, da je njegova proizvodnja nadkriljevala vse spodnještajerske steklarne. Loka je takrat tičala precej daleč v notranjosti pragozda, kamor ni vodila nobena cesta, zato so za izvažanje steklenih izdelkov zgradili cesto Podčetrtek — Loka — Čr- nolica. Ta cesta je dobila na eni strani zvezo s cesto Slovenska Bistrica — Bre- fctöv. 2. »NOVA »OBA« 10. I. 1941 Straa 5. takoj razdelili v dve skupini in zaigrali brza dvoboj. Gabrski aahisti so trdno od- ločeni, da bodo vztrajno nadaljevali svo- « je delo, ki je v tem industrijskem pre- j dehi Celja še posebno važno. j Gosfcovanje celjsldh šahistov v Rade- Čah. Celjski šahovski klub je gostoval I v nedeljo popoldne v Radečah in igral z radežkim šahovskim klubom dve pri- jateljßki tekmi na 10 deskah. Celjani so nastopili z drugim moätvom. V šahovski tekmi so Radečani zmagali s 5 in pol: 4 in pol. Izrned Radečanov so dobili Hri- beraek, Pohar, A. Kožuh, L. Simončič in 11-letni mnogo obetajoči Niko Hočevar po 1 todko in B. Koren pol točke, izmed Celjanov pa Schneider, Csörgö ml., Da- vidovac in Grein po 1 toČko in Bačer pol locke. Na brzem turnirju pa so vsi Radečani razen malega Nika Hoeevarja izgubili, tako da so Celjani zmagali z 9:1. Radečani in Celjani so z dobro kom- binatorno igro nudili številnim gledal- cem iz bližnje in daljne okolicc lep užitek. ^ahovska tekma v Olju. Drugo mo- štvo Celjskega šahovskega kluba bo igralo v nedeljo 12. t. m. s pričetkom ob 16. v klubskih prostorih v hotelu >Evropi« prijateljsko revanžno tekmo s prvakom Posavja, šahovskim klubom iz RadeČ. Brazptačiii teoretieiii tcčaji o šahii za zaöetaike so vsako nedeljo od 9. do 11. dopoldne v Gledališki ulici št. 2. Jofrofsfvo x Sokolsko društvo Celje-matica. Redna telovadba za vse oddelke pri Sokolskem društvu Celju-matici se prične spet v ponedeljek 13. januarja po dose- danjem urniku. Društveno načelništvo vabi brate in sestre, da prihajajo točno in redno k telovadbi in privedejo s seboj še druge brate in sestre., ki imajo vese- lje do telovadbe. Starše, ki imajo svojo mladež v vrstah naraščaja ali dece pro- simo, da skrbijo za reden obisk telo- vadbe po svoji mladini. Enako prosimo tudi mojstre in podjetnike, da omogo- čijo reden obisk telovadbe svojim vajen- cem in učencem pri sokolskem nara- ščaju. Letos ob polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II. bo v Beogradu vsesokol- ski zlet, pa moramo strniti vse sile: da bo udeležba iz Celja ne samo po številu udeležencev, temveč predvsem po kako- vosti nastopajočih častna. Za dostojen nastop je treba priprav, treba je dobre vclje in vztrajnosti. Društveno načelni- stvo upravičeno pričakuje, da ga bodo pri njegovih vzvišenih ciljih podpirali prav vsi, ki jim je pri srcu uspeh velikih zletnih dni, ki jim je na tem, da Sokol- sko društvo Celje-matica tokrat, morda v najbolj zgodovinskih dneh svojega obstoja, visoko dvigne prapor sokolske zavesti in discipline. Bratje in sestre, naraščaj in deca, v telovadnico zbor! Iz nasih kraiev ff. Juni oh L ž. | O Smarskem okraju je v soboto 4. t. m. v äolski telovadnici zelo zanimivo predaral g. prof. dr. Pavel Strmšek iz Gel ja. Zbrane poslušalpe je povedel v nam sicer prav bližnje, a vendar še močno neznane kraje, ki skrivajo v sebi premnogo lepih in zgodovinsko edinstve- nih zanimivosti. Z njemu lastno preda- valno spretnostjo nas ie predavatelj vo- dil od Sotle v skrite doline, v trge s atarimi pravicami in na hribčke, kjer ae stražijo bele cerkvice in sivi gradovi kot nekdaj v atarih časih pred vpadi sovražnika. Prikazal nam je pa poleg lepot tudi vso bedo in revščino, ki je v preobljudenem okraju doma. Okraj je edini v banovini, ki razen osnovnih nima nobene druge sole, ki ima skrajno ßlabe prometne zveze in kjer o industriji sko- raj ni govora. Lepo predavanje je izpo- polnilo in poživilo 170 barvnih skioptič- nih elik, večinoma lastnih posnetkov predavatelja, deloma jih je pa iz prijaz- nosti dal na razpolago fotograf g. Peli- kan ia Celja. Slike je pretno predvajal sin g. profesorja. Ob zaključku se je g. dr. Fr. Svetina v imenu poslušalcev zahvalil g. prof. dr. Strmäku za njegovo res jsanimivo predavanje. j Pretresljiv dogodek v Proseniäkcm. Pred dnevi je prišel 43-letni posestnik Anton Jager iz Proseniškega pri St. Ju- riju ob juž. žel. popoldne vinjen domov. Začel je razgrajati ter pretepati ženo in Ötroke. Zena je pobegnila v bližnji gozd. Ko je oče pograbil sekiro in hotel pobiti otroke so otroci zbežali iz hiše. Nato je stopil oče v gospodarsko poslopje, si vpričo otrok nadel zanko okoli vratu in se obesil. Otroci so začeli klicati na po- moč. Njihova mati je prihitela iz gozda. Jagra so sneli z vrvi in ga skušali spra- viti k zavesti, toda zaman. Nesrečni Ja- ger je zapustil ženo s šestimi otroki, atarimi 18 mesecev do 14 let. Grozni dogodek je pretresel vse prebivalstvo. Žalec Štirl prireditve v Žalcu Žaloc, 10. januarja. V n-edeljo 22. decembra je bila v Rob- lekovi dvorani božičnica za mladino na- rodne Sole in za odrasle, ki so potrebni pomoči. Po pozdravnih besedah äolskega upravitelja g. M. Pivca so nastopili trije deklamatorji. Mladinski zbor je lepo zapel narodne pesmi, nato za so iz- vedli prizor »Tri želje«. Po končanem ! sporedu je podružnica Kola jugosl. se- ster v Zalcu obdarila 43 revnih äolskih otrok z obutvijo in obleko, obenem pa tudi 25 revnih mož in žena. Le 91-letna, na Bregu stanujoča Žalčanka I. C. žal ni bila deležna obdaritve. Na Štefanovo je priredila žalska ga- silska četa svojo običajno božičnico s sodelovanjem vojaäke godbe iz Celja. Naeelnik gasilske čete g. Ivan Virant je pred božičnim drevesom pozdravil šte- vilne domačine in zunanje goste. V spretni režiji g. Rada Štoklja so nato uprizorili kmečko burko v enem dejanju »Nezakonsko dete«, ki je gledalce iz- %f& z sodobnimi TUNGSRAM KRYPTON žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša. BOLJŠA LUC, MANJŠI STROsKI! TUNGSRAM Mifyfxtcn vrstno zabavala. Po lepi alegoriji se je pričela dražba božičnega drevesa. Za pies je pridno igrala celjska vojaöka godba. Na tradicionalnem sokolskem Süve- strovem večeru so najprej uprizorili v skrbni režiji g. Rada Štoklja burko eno- dejanko »Hlače«. Burka je znatno dvig- nila razpoloženje občinstva, ki je napol- nilo sokolsko dvorano. S kupleti so na- stopili Stefan Herman, Ivan Ferlež in Rudolf Hrovat ob spremljevanju kla- virja. Drugo enodejanko »Ščuka v rib- niku« je režiral g. Ivan Ferlež v splošno zadovoljstvo. Ko je društveni starosta br. Vilko Senica poželel veselo novo leto, se je pričelo splcšno čestitanje, nato pa je sledil pies ob zvokih odlične ccljske vojaške godbe. Na Štefanovo in na Silvestrovo so se domače gospe in gospodične požrtvo- valno udejstvovale v raznih šotorih. Dne 1. januarja so v Roblekovi dvo- ;rani ponovili dramo »Župnik iz cvetoče- ,jga vinograda«. ž Zaiihnivo predavanje. V petek 17. t. m. ob 19. bo v Sokolskem domu v Zalcu zelo zanimivo predavanje ured- nika dr. Branka Vrčona iz Ljubljane. ž Zvočni klno Žalec. V soboto 11. t. m. ob 20. in nedeljo 12. t. m. ob 14., 16. in 18.45 velefilm »Flirt« (Ljubimka- nje«). V glavnih vlogah slovita tragedi- nja Katarina Hepburn, Gary Grant in Doris Nolan. — Opozarjamo, da se prične zadnja predstava oh nedeljah že ob 18.45 in ne ob 20.45. Petrovce p Vesel dogodek. V hiši kovaškega mojstra g. Ervina Koširja v Petrovčah blizu železniške postaje se je na novega leta dan že ob 5. zjutraj zglasila štork- Ija in obdarila keramičnega delavca g. Vuzma z dvema krepkima fantkoma. G. Košir smatra ta dogodek pod svojo streho za srečonosen dar v letu 1941., srečna pa se počutita tudi oče in mati. Vuzem je prišel s svojo ženo po vdoru Nemcev v Francijo v drugi polovici mi- nulega leta izza nemško-francoske meje in se nastanil v Petrovčah, kjer je uslužben v keramični tovarni. Srečnima staräema želimo, da bi se dečka prav krepko razvijala. Laško 1 Podražitev elektriČnega toka. Prejeli smo: V svojem stanovanju imam nape- ljano električno strujo falske elektrarne, Račune moram plačevati točno. Ti računi niso baä majhni, saj se je Laško že od nekdaj odlikovalo z razmeroma najvišji- mi cenami toka. Pred dnevi pa sem pre- jel od falske elektrarne »Sporočilo«, da- tirano s 15. XII. 1940, s katerim me ob- vešča, da bo elektrarna Fala s 1. janu- arjem 1941 v smislu splošnih pogojev zvišala ceno toka in sicer prav znatno. Menda obstoji med občino Laškim in elektrarno Falo nekaka pogodba. Pri vsaki pogödbi sta dva pogodbenika in pri vsaki spremembi bistvenih točk po- godbe morata sodelovati oba. Sklepati moram torej, da je naša občina pristala na podražitev toka, ne da bi bila prej povprašala potroänike, ali se s tem stri- njajo ali ne. Ako se o tem motim, mo- ram opozoriti vse odjemalce toka, da elektrarna Fala ni upravičena enostran- sko povišati cene in da zaenkrat nikomur ni treba plačevati novih cen. Občino pa pozivamo, da stori svojo dolžnost in ape- lira na razsodišče, ki menda obstoji za določanje cen toka. 1 Planinttko lovska veselica. Kakor druga leta, bodo laški planinci in lovci tudi letos v soboto 18. t. m. zvečer pri- redili veliko skupno ljudsko veselico v Sokolskem domu v Laškem. Čisti dobi- ček te prireditve je določen za zgradbo novega planinskega doma na Šmohorju. Ta postojanka je enako važna za Celje, kakor za Laščane, saj je Šmohor ena najpriljubljenejših izletnih točk za izho- dišča iz Celja in Laškega. Kdor je je- seni obiskal Smohor, je že videl, kako žice, na drugi strani pa s cesto Planina •—- St: Jurij. Po tej cesti so vozili slatin- ake steklenice v Koprivnico in Rogaško Slatino, druge steklnrske izdelke preko St. Jurija in Celja v Trst, po otvoritvi ieleznice iz Ljubljane v Trst pa na naj- bližjo železniško postajo St. Jurij. Tu sem 60 štirje vozniki pripeljali 16—20 zabojev steklene robe (okoli 600 kg), povrh tega je bilo V3ak mesec odprem- Ijenih tudi nekaj vagonskih pošiljk. ¦ ¦',;: Neka stara odredba ie velevala, da se naj ceste gradijo tudi čez strme klance. Ta ukaz je hnel namen, dati ubogemu kmetu priliko, da si s priprego zasluži nekaj krajcarjev. Na to svojevrstno od- redbo še danes spominjajo stare ceste pragozda. •Nezncsnim ceetnhn razmeram je tre- ba pripisovati okolnost, da steklarna v Jurkloätru ni uspela. Cestni prevoz ste- klene robe je bil zelo težaven in prevoz- ni stroški so požrli skoraj ves dobiček. V navaden voz s stekleno robo, ki je bil namenjen preko Celja v Trst, so morali čez aentlenarški klanec vpreči seat do osem parov konj, ob slabem vremenu pa sploh'niso mogli voziti. Steklarno so 1. 1860. opustili in zgradili v Hrastniku novo. Z novo 1. 1870. zgrajeno okrajno j cesto, ki se v Mišjem dolu odcepi od ! stare ceste in vodi po ugodnejši tra3i ob Gračnici v Rimske toplice, so tamkajšnji kraji mnogo pridobili. Med vsemi cestami pragozda se je ce- sta Podčetrtek — Kozje — Planina — St. Jurij ponašala z najživahnejšim pro- metom. Okoli 1. 1780. so začeli v bližini Planine stoječem plavžu Edelsbach to- piti železno rudo, ki so jo kopali v dveh bližnjih rudnikih. Te so kmalu opustili in rudo so potem dovažali po okrajni cesti iz 20 km oddaljenih rudnikov pri Podčetrtku, dočini je plavž dobavil suro- vo železo fužinam v Oplotnici. Dovaža- nje železne rude ni bilo ugodno, vendar igrača v primeri z napornim prevozom surovega železa (zaradi pločate oblike so ga ljudje splošno imenovali »plate«) od plavža do oplotniških fužin. Vozniki so lahko po svoji volji, a za slabo voznino vozili po sledečih cestah: čez Kozje, Podčetrtek, Poljčane in Loče; čez Je- i zerce do Črnolice, potem po poljski poti j čez Vodole do Stopč in spet po okrajni cesti čez Grobelno, St. Vid, Ponikvo, Lipoglav in Loče; čez Jezerce, St. Jurij in mimo Dramelj, Spitaliča in Zič. Po- slednja cestna zveza s svojimi 45 km De najkrajša, a je postala po 1. 1843. pri- vabljiva. Takrat so pod šentjurskim tr- gom zgradili nov cestni spoj, po katerem se voznik izogne hudemu klancu čez trg. Mnogo cestnega prometa je pritegnila gradnja nove-ceste (1830—1840) iz Špi- taliča, v Ziče, kajti do zgraditvc te ceste so morali voziti po strugi Zičnice. Po cesti čez Kozje je mnogo dalje, a tudi v tej smeri ne manjka klancev. Za preva- žanje »plat« obstoječa tret ja prometna možnost, ko je bilo treba voziti čez dm in strn, je prišla v poštev samo v sili (ob popravljanju mostu čez Voglajno pri St. Juriju ali ob povodnji Žičnice). Z otvoritvijo železarske industrije v Štorah 1. 1845. si je planinski plavž za- gotovil stalnega odjemalca. Tudi otvo- ntev južne železnice je na plavž ugodno vplivala in v poslednji dobi so izvažali surovo železo celo v Nemčijo (Ratibor). Poleg tega so se po cesti pomikali proti St. Juriju tudi težko naloženi vozovi s hrastovim lesom in železniškimi pragi iz hrastovine in bukovine. V jeseni je šlo po cesti tudi mnogo svežega in suhega sad ja, zlasti orehi (v češke tovarne za stiskanje olja) in suhe hruäke (za izde- lovanje kavine primesi.) Na prizadevanje planinskega graäcaka grofa Gustava Blohmeja so 1. 1863. za- čeli graditi cesto Planina — Sevnica, ki je bila v jeseni 1. 1868. dogotovljena. H gradbenim stroškom je prispeval grof Blohme 68.000 gld. Dasi je nova cesta položnejša nego ona čez Jezerce v St. Jurij, je vendar trajalo mnogo let, pre- den se je promet preusmeril na novo cesto v Sevnico. Šele ko je sevniški po- štar Silvester Šalk začel 1. junija 1889 redno voziti pošto med Sevnico in Pia- nino, je začel v prid nove ceste naglo popuščati cestni promet med Pianino in St. Jurijem. Med najživahnejše posredovalce s pra- gozdom je nekdaj spadala starodavna cesta, ki vodi iz Celja mimo Bežigrada na Teharje in od tod naprej mimo Bla- govne (severno od St. Jurija ležečega križižča s cesto Planina — St. Jurij — Žiče), Sv. Primož in Smarje v Pod- plat. Iz starih zapisnikov se da skiepati, da ta cesta ni bila nikdar v dobrem stanju in celjski okrožni glavar je mo- ral prizadetim graščakom vsak čas žu- gati s kaznijo, če jo ne usposobijo za voznje. Takih opominov so bili grašČaki že vajeni in se niso razburjali, Vse dru- gače jih je zadel odlok avstrijske vlade z dne 25. maja 1725, da se mora vsakdo, Strau 6. »NOVA DOB A« 10. I. 1941 Štov. IS. f O|O d e 1 a v PELIKAN «oboio«.- zvečer do 9. ure ! lavinitka posoiilnica v Žalcu j REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 | Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice In v tekoöem raöunu ter jih obrestufe g najugodnoje | HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačom zavodu! JO Rafiun Poštne hranllnloe 5t. 10.994 Brzojavl: „Posojllnion" Telefon St. 2 | BLAGAJNISKEUREiob doUvniklh od 8- do 12. In od 15. do 17. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuuiraii™ se dviga in raste novi planinski dorn, velika in prostrana zgradba, ki bo nu- dila zavetišče na Šmohor prihajajočim planincem. V tem domu bodo sobe za tujce za daljše bivanje s celoletno oskr- bo. Poseben oddelek bo za smučarje, posebni oddelki pa za lovce. Brezprimer- na je požrtvovalnost odseka SPD v La- škem, ki se trudi in dela, da dovrši zgradbo z malimi razpoložljivimi sred- stvi, pa brez dolgov. Gotovo zasluži od- sek vso podporo občinstva in prav za- radi tega posebno apeliramo na naše prijatelje iz Celja, da nas posetijo 18. t. m. ob priliki prireditve. Na prireditvi bo sodelovala vojaška godba iz Celja, na sporedu bodo najrazličnejše zabavne in zanimive točke, streljanje na dobitke, srečolov, šotori in še vse mogoče druge stvari. Ker bo letos zelo malo prireditev, smemo upravičeno pričakovati nc samo velikega, marveč naravnost ogromnega obiska. Na svidenje torej 18. t. m. zve- čer v Laškem! 1 Promocija. Na dunajski univerzi je bil pred kratkim promoviran za doktor- ja vsega zdravilstva g. dr. Karel Praun- seis, sin postajenačelnika v Laškem. če- stitamo! 1 Poroka. Pri Sv. Krištofu nad Laškim sta se poročila pivovarniški sodar g. Franjo Šuhel, sin uglednega gostilničar- ja in posestnika, in ga. Julka Kačurjeva, vdova po znanem posestniku g. Vladi- miru Kačurju. Poročencema želimo na skupni življenjski poti vso srečo in za- dovoljstvo! 1 Smola latskih občinskih stražnikov. Po letu 1918. smo imeli v Laškem 7 ob- činskih stražnikov. Dva sta umrla, eden je bil predčasno upokojen. Po letu 1936. pa smo videli v službi drugega za dru- gim 4 stražnike, od teh so bili trije od- puščeni, eden pa si je poiskal drugo službo. Cudirao se, da ne morejo za to mesto najti sposobnega in pravega člo- veka v lastnih vrstah. Skoraj na vsaki seji ugotovijo o tern in onem stražniku kako nerednost in končno sledi odpust. Kakor čujemo, mesto občinskega straž- nika ne bo več razpisano, ker ni potreb- no. Nekateri odborniki so za štednjo. Dela je pa na občini zaradi izrednih razmer vsak dan več. Mi pravimo: V občinsko službo sposobne ljudi, pa ne bo razočaranj nad uslužbenci! 1 Iz Radiotherme. V decembru 1940 je posetilo kopališče 132 tujcev: 80 bol- niških članov OUZD in 48 zaaebnikov j Jugoslovenov ter 4 inozemci in sicer 2 I Nemca in 2 Rusa iz Banata. Vseh noč- nin je bilo 1959. 1 Socialno akcijo za šolsko kuhinjo v LaŠkem je obljubil podpreti z mesečnim prispevkom 1.000 din tovarnar g. Gerk- man, za kar se mu najlepše zahvaljuje- mo in nadalje priporočamo. — Društvo »Blago srce«. 1 Fasji kontuinac. Ze od zgodnje je- seni velja za naŠo občino in menda tudi za sosedne občine pasji kontumac. Več kot 3 ali 4 mesece že ni bilo nobenega primera pasje stekline in vendar kon- tumac še ni preklican. Ali so na to po- zabili? 1 Prometna nenreča. Dne 31. decembra je gnal gonjač V. za mesarja P. v La- škem par volov iz Kostanjevice v La- ško. V Loki pri Zidanem mostu je izročil oba vola nekemu 65-letncmu Novaku iz Senovega pri Rajhenburgu, sam pa se je odpeljal z vlakom v Laško. Novak menda ni poznal poti in je gnal vola nn- mesto po državni cesti kar po poti ob železnici, odnosno ob levem bregu Sa- vinje. V bližini viadukta pri Modriču, nekako pri km 512, pa sta vola zbezljala na progo, kjer ju je ob 6.15 zjutraj zgrabil brzotovorni vlak štev. 42, ki je prihajal z Zidanega mosta. Lokomotiva ju je vlckla še 2 km daleč, nakar je ene- ga vola odbila, drugega pa je moralo po ustavitvi vlaka odstraniti vlakospremno osebje. Lokomotiva je obema voloma zlomila hrbtenico in polomila rogove, tako da ju je moral gonjač takoj zaklati. 1 Sveži grobovi. Umrli so: v Lahom- sku pri Laškem 76-letni zasebnik Martin Kranjc, na Podvinu pri Laškem 38-letni posestnik Karel Tovornik, v Tremerju pri Laškem pa 4-mesečna rudarjeva hčerka Anica Pilihova. N. p. v m.! 1 Kino Lasko bo predvajal v soboto 11. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 12. t. m. ob 14., 16.30 in 20.30 vohunski vele- Celjska posoiilnica d. d. Celie (Natodni dom) Telefon 22 • Poštni iek. račun 10.59s Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Teh 2199 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bančne posle n a j k u 1 a n t n e j e film »Beg iz trdnjave«. V glavnih vlo- gah Georg Sanders, Peter Lorre in Dolores del Rio. Tednik. Rimske tops ice r Poroka. V soboto 4. t. m. sta se na Breznem pri Rimskih toplicah poročila g. Zvonko Štokovnik, sodavičar in sin pokojnega znanega trgovca in posest- nika, in gdč. Nada Kozoletova, hčerka uglednega trgovca in gostilničarja. Za- vednemu sokolskemu in nacionalnemu paru želimo obilo sreee in zadovoljstva na skupni poti skozi življenje! Hrastnik h Iz starega v novo leto. Kljub nevšeč- nostim, ki ovirajo normalno življenje, se je tudi prebivalstvo Hrastnika poslovilo od starega leta po stari šegi in starih običajih. Rodbinam, ki jim gmotni polo- žaj ne dopušča niti malenkostnega raz- vedrila in onim, ki so to noč opravljali službo, je bil Silvestrovo vsakdanji ve- čer. Osta'li, zlasti mladina, pa so ta ve- cier obiskali priljubljene gostilne in lo- kale. Po tradicionalni šegi so se zbrali gasilci iz gornjega dela Hrastnika v znani in eni najstarejših gostiln tukajš- njega rudarskega revirja pri Rošu, kjer so v tovariških razgovorih obujali spo- mine na vse leto. Hvaležni svojcmu za- ščitniku sv. Florijanu, da je lastnike poslopij in raznih objektov obvaroval ognja, kakor tudi drugih večjih nesreč, da jim ni bilo treba stopiti v akcijo, so žejna grla gasili s »trajbarjem«, ka- kor se imenuje vino iz gostilničarjevega domačega vinograda. Dvorana Sokol- skega doma se je že v zgodnjih večcrnih urah napolnila do zadnjega kotička. So- kolsko silvestrovanje je marsikoga pri- vabilo v dvorano, pa če je sicer v duši morda zakrknjen nasproti sokolskim idejam. Vsi so ta večer srečni preživeli na prireditvi, na kateri je igrala sokol- ska godba in so bili izvedeni razni ko- mični nastopi. Prijatelji zabave trde, da je bilo silvestrovanje v Sokolskem domu ena najboljših in najzabavnejših prire- ditev. Omeniti moramo, da so bile ostale gostilne tudi precej dobro obiskane. La- hko rečemo, da je prebivalstvo Hrastni- ka prestopilo v novo leto 1941. dobro razpoloženo, čeprav je vedelo, da gre krušnim kartam ter povišanim trošari- nam in taksam nasproti. ki dopotuje po tej cesti s Hrvatskega, iz- kazati s potnim listom. S tem ukrepom je hotela vlada zatreti razbojništvo na Hrvatskem. Z novo cesto, ki pelje čez Zavodno, Teharje, Store, St. Jurij in Šmarje v Podplat, je prišla stara cesta ob vso ve- ljavo. Gradil jo je v letih 1775-77. An- drej Gašper Jakomini, celjski postar, cestni komisar, graščak na Jelšah in na Blagovni in vlastelin Anderburga. Iz Hrvatske se je skozi pragozd že od nekdaj razvijal živahen prevozni promet. Naši pradedi so nakupovali v Rugvici, največ pa v Sisku banatsko koruzo, in so se vračali s težkimi vozovi. Sotlo so prekoračili pri Imenem, včasih pa tudi pri Sv. Petru. Nekaj koruze so prodali doma, z ostalo so jo pa mahnili v Sa- vinjsko dolino, na Koroško in preko Vi- sokih Tur na Solnograško. Po isti poti so vozili tudi vino iz Virštanja, Buč in z Bizeljskega. PoStna uprava je 1. 1839. uvedla nov tip pošte, ki se je imenovala pisemska zbiralnica. Tako zbiralnico sta dobila Brežice 1. novembra 1840 (zbiratelj Ja- nez Delcot) in Podčetrtek 1. decembra 1840 (zbiratelj Josip Watzulik). Poštno zvezo je posredovala dvakrat na teden iz Celja preko Podčetrtka v Brežice vo- zeča selska pošta. Otvoritev južne želez- nice iz Gradca v Celje 1. 1846. je prine- sla tudi v skrajni kot pragozda nekaj | več življcnja. Pošti v Podčetrtku in Bre- j žicah so leta 1846. pretvorili v redni pošti, selsko vožnjo Celje — Brežice so opustili in namesto nje uvedli dnevno j selsko pošto, ki je vozila med Poljčana- mi in Brcžicami dvakrat na teden, druge dni pa je prenašal pošto sei. V Kozjem so otvorili pošto 1. ma ja 1850, v Pilšta- nju 15. maja 1875. Z dobrotami poštne i zveze se je začel planinski graščak Bloh- me okoriščati že 1. 1830. Njegov sol je j hodil vsak torek in petek po pošto v \ Celje. Po otvoritvi kolodvorske pošte v St. Juriju 15. avgusta 1849 jo je mahal samo do te postaje. Na tej zvezi se ni dolgo vrsto let nič izpremenilo. Šele po otvoritvi pošte na Planini 1. 1875. se je zveza razširila na tri hoje na teden. Prvo brzojavno progo je dobil pra- gozd 1. 1874. Takrat so potegnili brzo- javno žico iz Podplata v Kozje. Brzojav- na služba se je začela v Kozjem in Pod- četrtku 21. oktobra 1874. As j ste že poraunaff f narocmno " FRANJO DOLZAN sag« CELJE STRELOVOPE ____ 2ANTCVAJTE PONUOBE hresijo 4 Vam nnrelji aolldno In po konkurenžni «en^ IM PRORACUNEI Telefon 245 ravoo tako lzvršuje tudi v»o popravllm Tapetniško delavnico s e m otvoril v Celju, Kapucinska nl. 1 Delo solidno Ccne zmernc Prlporoča se AVGUtT NOVAK VER9TAS Generalno ztstopstvo in skladišče Anton Bremec Celje Iščejo se zastopuitki Uienca zdravega, močnoga, s potrebno Solsko predizobrazbo, sprejmemo za keiniCno stroko. — Ponudbe na upravo tista pod »Vajenec«. Proda se 1 smoking za močnejšo osebo ter 1 črna obleka in 2 promenadni obteki za niHnjSo osebo. Vse v najholjSem stanju in moderen kroj. — Maks Za- bukoSck, krojaC, Cankarjeva cesla 2, Vaienec za špeccrijo v meslu, s primerno äol- sko izobrozbo, se s p r e j m e, — Naslov v upravi lista. Išče se suh prostor primercn za skladišCe. Ponudbe na naslov Fr. Dolžan, Celje, Za kresijo. Stavbno parcelo na lcpcni kraju v Celju p r o d a m. Naslov v upravi lista. Frizersko vajenko sprejme sa!on »Pavia«, Cclj-, KoTaSka 1, Prodam več lepih plesnih oblek in mask, paleto iz bizama, smoking in frak, gramofoti znamke »Odeon«, več pohistva. — Kupim daljnogled, preproge. kovčeg iz usnja, pisalne stroje portable. — Oddam 2-sobno stano- vanje s konalnico mirni stranki in prazno sobo. — liiern koinfortno 2-sobno stano- vanje v mestu, po možnosti s kopalnico in 2-3 sobno stanovanje le s kopalnico. Sprejemam pohištvo v skladisče za prodajo. Starinarna Rla iOSefC - Celje - Gosposka uJica Lepo 3-sobno solnčno stanovanje s kopalnico in kabinetom se oddda takoj. Naslov v upravi lista. Urejuje in za konuorcij »Nove dobe« odgovarja Ra^lo Pečnik — Za Zvezno tisharno v Celja Josip Kladitfk — Ob» v Celj«