glasilo SZDL l/ubljana center SKUPŠČINSKA PRILOGA št. 2/82 Ljubljana, 11. 6. 1982 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 3. seja zbora združenega dela 3. seja zbora krajevnih skupnosti 3. seja družbenopolltičnega zbora Seje zborov bodo vtorek, 29. junija 1982 ob17. url Na podlagi 45. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center SKLICUJEMO skupno zasedanje - zbora združenega dela - zbora krajevnih skupnosti in - družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 29. Junija 1982, ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagamo naslednji - '' DNEVNI RED: 1. Uvodno poročilo k: • - poročilu o poslovanju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center v letu 1981 in I. trimesečju 1982 - osnutku aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 - poročilu o organizacijah združenega, ki so v letu 1981 presegle dogovorjeno višino sredstev za osebne dohodke. LJubljana, 11. 6. 1982 Predsednlk ZZO: Prodsednik zbora KS: Predsednlk OPZ: Ivo Kastelič, I. r.Ela Zupančlč, I. r.Igor Makovec, I. r. Na podlagi 44. člena poslovnlka za delo skupičlne občlne LJublJana Center SKLICUJEM 3. sejo zbora združenega dela skupščine občlne L|ubl|ana Center, kl bo v torak, 29. junlja 1982 ob 17. url v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNIRED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija poobtastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 2. seje zbora združenega dela 4. Obravnava poročila o poslovanju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center v letu 1981 in I. tromesečju 1982 5. Obravnava osnutka aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 6. Obravnava poročila o organizacijah združenega dela, ki so v letu 1981 presegle dogovorjeno višino sredstev za osebne dohodke. 7. Obravnava predloga družbenega dogovora o namenski uporabi turistične takse v obdobju 1982-1985 8. Obravnava osnutka odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otbka CO-1/8 (Majde Vrhovnik) 9. Obravnava informacije o socialno varstvenih pravicah, ki jih zagotavljamo občanom preko skupnosti socialnega varstva in zdravstva v občini Ljubljana Center 10. Obravnava predloga sklepa o soglasju k statutom izobraževalnih organizacij 11. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občip skupščine mesta Ljubljane 12. Vprašanja delegatov. Ljubl|ana,11.6.1W2 ,PfeSS#i'^?:D "• ' • Ivo KaaUIIČ, I. r. ORADIVO: - za tečko dnavnaga r*da 111« ob|avtj«no v dal^atokam gradlvu u ••)• 8ML M. 2 in ga bo n«po*r*dno potrcdovala SML Na podlagi 44. člena postovnika za delo skupščine občine L|ubl|ana Center SKLICUJEM 3. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Lfubljana Center, ki bo v torek, 29. junija 1982, ob 17. uri v vinski kleti na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji / ONEVNI RED: , 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 2. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava poročila o poslovanju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center v letu 1981 in I. trimesečju 1982 5. Obravnava osnutka aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 6. Obravnava poročila o organizacijah združenega dela, ki so v letu 1981 presegle dogovorjeno višino sredstev za osebne odhodke 7." Obravnava predloga družbenega dogovora o namenski uporabi turistične takse v obdboju 1982-1985 8. Obravnava osnutka odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega ptoka CO-1/8 (Majde Vrhovnik) 9. Obravnava informacije o socialno varstvenih pravicah, ki jih zagotavljamo občanom preko skupnosti socialnega varstva in zdravstva v občini Ljubljana Center 10. Obravnava predloga sklepa o soglasju k statutom izobraževalnih organizacij 11. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zboraobčin skupščine mesta Ljubljane 12. Vprašanja delegatov. Ljubijana, 11. 6.1982 Predsednik zbora KS: Ela Zupančtč, I,r. GRADIVO: - za tofcko dn«vnega teda 11 J« obievlieno v delegetskem gradivu is ae)e SML «. 2 In ga bo neposradno povedovala SML Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Lfubljana Center SKLICUJEM t 3. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 29. junija 1982 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji . • , DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 2. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava poročila o poslovanju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center ' v letu 1981 in I. trimesečju 1982 3. Obravnava osnutka aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Liubljana Center za obdobje 1981-1985 4. Obravnava poročila o organizacijah združenega dela, ki so v letu 1981 presegle dogovorjeno višino sredstev za osebne dohodke 5. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 6. Vprašanja delegatov. Ijubljana, 11. 6.1982 Predsednik OPZ ' Igor Makovec, I. r. ORADIVO: - xm točko dnevnega reda S J« objavljano v delesatskam gradlvu xm aeje SML at 2 In ga bo napoaredno poaradovala SML Zapisnik 2. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila dne 27. 5.1982 ob 17. uri v velikl sejnl dvorani na Magistratu. Sejo je vodil predsednik zbora Ivo Kastelič, zapisnik pa sekretar zbora Vida Turčinov. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja vseh zbo-rov občinske skupščine in 1. seje zbora združene-ga dela 4. Obravnava analize spremenjenih pogojev razvoja občine Ljubljana Center v obdobju 1981-1985 s stališči za spremembo in dopolnjevanje planskih dokumentov v občini Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava poročil pravosodnih organov za ieto 1981: - Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana - Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljub-Ijani - Sodišča združenega dela v Ljubljani - Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana 6. Obravnava poročila delavskega sveta delovne or-ganizacije Avtotehna o odpravljanju razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva 7. Obravnava predloga odloka o potrditvi zaključ-nega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1981 8. Obravnava poročila o pregledu zaključnega ra-čuna davkov in prispevkov za leto 1981 9. Izvolitev delovnih teles občinske skupščine 10. Obravnava predloga mnenja k predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa GP Šestica, Ljubljana 11. Obravnava predloga mnenja k predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa Prirodoslov-nega muzeja Slovenije, Ljubljana 12. Obravnava predloga odločbe o uvedbi postopka redne likvidacije: - Poslovne skupncsti za mehanizacijo kmetijstva Ljubljana in - Skupnosti arhivov Slovenije Ljubljana 13. Obravnava predloga sklepa o soglasju k statutu Srednje elektro-tehniške šole v Ljubljani 14. Volitve in imenovanja ' 15. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin SML 16. Vprašanja delegatov. AD1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLA-STIL DELEGATOV Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov se izvolijo: 1. Krstič Nikola, delegat 42. konf. delegacij 2. Petelin Metka, delegat 43. konf. delegacij 3. Savnik Franc, delegat 3. konf. delegacij AD2 VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Po poročilu predsednika komisije za verifikacijo pooblastil delegatov zbora združenega dela Krstič Ni-kola je bilo na seji navzočih 56 delegatov. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Zbor združenega dela verificira pooblastila 56 delegatom, od skupnega števila 70 delegatskih mest v zboru. Na seji so bili prisotni naslednji delegati: št. Priimek in ime konf, 1 Marter Alenka Šebenik Majda 3 Savnik Franc Dušen Vinko 4 Kovačič Bojan Nose Branko Sambt Franc 5 Podbrežnik Cvetka 6 Rakuša Boris Ivanovič Anka 8 Bratož Špela 9 Vehovec Milena Komazec Irena Pitamic Frida 10 Mrak Branka Oberstar Andreja 11 Žugelj Margareta Baša Ljubo 12 Pavlin Zlata 12 a Povhe Srečko 14 Leskovšek Silva 18 Klemenšek Angelca Ganza Tone 19 Sennih Konstantin 20 Kapus Aleksander 21 Jalen Janez 23 Kržič Darinka Gašperšič Marjan 24 Fister Zdenka 25 Paradžik Peter Jankovič Mirko 26 Vrhovec Anica 28 Berlic Ema Filipič Jože Rijavec Mojca 29 Šubic Marica 31 Diaci Janez Sojar Aleš Drobne Katica 32 Zrimšek Milena 33 Rade Zvonka 35 Plemenitaš Meri 36 Planinšek Primož Vlado List Oblak Bogdan 37 Červek Jožica 38 Vodnik Marjana 40 Merela Silvo 41 Makoter Boris 42 Krstič Nikola 43 Petelin Metka 44 Kržmanc Gabriela 45 Glavnik Tonček 46 Senegačnik Jože 47 Lazarevič Oragomir Obrt Grahek Karel AD 3 POTRDITEV ZAPISNIKA SKUPNEGA ZASEDANJA VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE IN 1. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Brez razprave je bil z enim vzdržanim glasom sprejet SKLEP: Potrdi se zapisnik skupnega Ferdinand Trenc, KS Ajdovščina - delegacija se sicer strinja z usmeritvami, vendar meni, da so premafo konkretne, - posebno pozornost je potrebno posvetiti splošni in skupni porabi, da res ostaneta v okviru resolucijskih okvirov, - potrebno je realnejše zasledovanje rasti OD v ob-¦ čini, - zaposlovanje v neposredni proižvodnji je posvetiti primarno pozornost, - potrebno bi bilo izvajati 2 letno zasledovanje, v kolikšni meri je potrebna uprava v občini, tako kot to menijo izvesti v federaciji. Goran Iskrič, delegat KS J. Prašnlkar: - ob razpravi analize je bilo ugotovljeno, da so bile ocene napačne in da je zato ponovno potrebno spre-minjati srednjeročni plan razvoja, - sproži naj se postopek za spremembo prehodnih določb zakona o amortizaciji, da bi preprečili defici-tarno stanje na področju družbenih dejavnosti. Majda Markič, delegatka 1$ Gradlšče: - ne soglašamo z oceno v analizi, da so naloge na področju drobnega gospodarstva v celoti realizirane; ta ocena se razlikuje od dejanskega stanja v občini Lj. Center. - v stališčih za spremembo in dopolnjevanje plan-skih dokumentov je poglavje o družbenih dejavnostih napisano s stališča izvajalcev, ki pa niso najbOlj racio-naina in so večkrat v nasprotju s stališči uporabnikov. Predlagamo, da so ukrepi za uskladitev razmerja med skupno porabo in materialnimi zmogljivostmi iščejo predvsem v racionalizaciji dela, iskanju notranjih re-zerv pri izvajanju programov in šele nato v zmanjšanju obsega programa. Adolf Puinik, delegat KS Prule: - v gradivu ni omenjeno vprašanje boljše razporedi-tve delovnega časa in pa povečane produktivnosti dela na vseh področjih - ne samo v gospodarstvu temveč tudi v družbenih dejavnostih, - poudariti je treba izvoz na konvertibilno področje, - ugotavljamo, da ni dovoljne medsebojne poveza-nosti med industrijo in znanostjo, predvsem na po-dročju raziskovanja; Znanost se distancira od prak-tične uporabe v gospodarstvu. - SlS-i družbenih dejavnosti naj znižajo prispevne stopnje, da ne bodo sredstva za njihovo dejavnost presegala rasti ustvarjenega dohodka kot je to razvi-dno iz točke 3 analize, - primerjava rasti OD v letu 1982 s prvim tromeseč-jem 1980 ni realna. Predlagamo primerjavo s povpreč-jem 00 v preteklem letu. - Treba je spodbujati razvijanje drobnega gospo-darstva. Tako se bodo tudi tukaj našla nova delovna mesta za mlade začetnike kakor tudi za delavce, ki se vračajo iz tujine. - mladina se še posebej zavzema za to, da je po-trebno razvijati produktivne investicije in ne neproduk-tivne. kar se še vedno dogaja. Prizadevati si je treba, da se bo z usmerjenim izobraževanjem doseglo ustrezno razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi poklici. - Treba je čimbolj racionalno organizirati družbene dejavnosti. V razpravi so sodelovali še - Borut Baucon, član IS, - Artur Boroje, - Eva Naglič, delegatka KS Tabor in - Ela Zupančič, predsednica zbora. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejme na znanje analizo spreme-njenih pogojev razvoja občine Lj. Center v obdobju 1981-1985 in stališča IS za spremembo in dopolnjeva-nje planskih dokumentov v občini Ljubljana Center za obdobje 1981-1985. 2. Stališča, predlogi in mnenja defegatov, iznešena v razpravi jn pismene pripombe se posredujejo IS, da jih pri pripravi sprememb in dopolnitev planskih doku-menfov za obdobje 1981-1985 obravnava. 3. Zbor krajevnih skupnosti zadolžuje Komite za druž-bene dejavnosti občine Lj. Center, da pripravi ustrezen predlog za spremembo prehodnih določb zakona o amortizaciji. Pobuda za spremembo prehodnih določb zakona o amortizaciji se posreduje zveznemu zboru SFRJ. Ad5 OBRAVNAVA POROČIL PRAVOSODNIH ORGANOV ZA LETO 1981: - TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V UUB-LJANI - TEMEUNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI, ENOTAV LJUBLJANI - SODIŠČA ZDRUŽENEdA DELA V LJUBLJANI - DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAV-UANJA UUBUANA Stališča izvršnega sveta do poročil je podala Melita Novljan, članica IS. V razpravi so sodelovali: - Jože Sedonja, delegat KS Trg osvoboditve, - Zvonka Leder-Mancini, delegatka KS Poljane, - Jože Legvart, delegat KS Stari Vodmat, - Eva Naglič, delegatka KS Tabor, - Francka Strmole-Hlastec, delegatka KS Kolodvor, - Ferdinand Trenc, delegat KS Ajdovščina, - Teodor Stojšin, delegat KS Tabor, - Marija Domjan, vodja enote Temeljnega sodišča Ljubljana, enota Ljubljana - Ana Deisinger, sodnica Sodišča združenega dela v Ljubljani, - AlenkaSkulj, namestnicajavnegatožilstvaTemelj-nega javnega tožilstva v Ljubljani, - Melita Novljan, članica IS in - Ela Zupančič, predsednica zbora KS. V razpravi so delegati ugotovili in predlagali predv-sem naslednje. - čimprej naj se reši prostorski problem Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani; to je neopravljena naloga, ki je bila planirana pred reor-ganizacijo pravosodja in bi morala biti izvršena že pred 3 leti, izvršni svet naj v roku 4 mesecev poda podrobno poročilo o rešitvi prostorskega vprašanja Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubtjani, - temeljno javno tožilstvo v Ljubljani naj do nasled-nje seje pripravi kratko in dopolnjeno informacijo o izvajanju in kršitvi predpisov o cenah, - skupina delegatov, ki delegira delegate v zbor občin skupščine SR Slovenije naj obravnava Zakon o cenah ter naj poda pobudo v slovenski delegaciji v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, da se si-stemski zakon o cenah v najkrajšem možnem roku spremeni oz. dopolni v smislu ugotovitev; ki jih navaja poročilo Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani - v poročilih pravosodnih organov je ugotovljeno naraščanje mladinske delikvence, gospodarskega kri-minala, porast zadev s področja prenehanja delovnega razmerja, veliko število nerešenih zadev itd. - pravosodni organi naj sproti in tekoče obveščajo delegate o problemih, s katerimi se srečujejo in o negativnih pojavih, ki so v porastu; na ta način bi bili delegati bolje seznanjeni s problematiko in bi tudi hitreje ukrepali pri reševanju problemov. Pisne pripombe so posredovali: - delegacija KS Stari Vodmat, - delegacija KS Gradišče, - delegacija KS Prule, - delegacija KS Nove Poljane, - delegacija KS Poljane, - delegacija KS Kolodvor, - delegacija KS Trg osvoboditve, - delegacija KS Ledina in - delegacija KS Tabor. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejmejo se poročila o delu za leto 1981: - Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana, • - Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, - Sodišča združenega dela v Ljubljani in - družbenega pravobraniica Samoupravljanja Ljub-Ijana. 2. Predtogi, mnenja in pripombe delegatov, iznešena v razpravi in pisne pripombe se posredujejo ustreznim pravosodnim organom, da jih upoštevajo pri svojem nadaljnjem delu. 3. Izvršni svet v roku 4 mesecev pripravi informacijo o dosedanjem reševanju prostorske problematike Te-meljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in predlog možne rešitve tega vprašanja. 4. Temeljno javno tožilstvo Ljubljana naj pripravi informacijo o problematiki kršitev zakona o osnovah sistema cen in družbeni kontroli cen ter ustreznosti in pravočasni izdaji podzakonskih predpisov s področja družbene kontrole cen, tako da bo zbor KS na eni prihodnjih sej odločal o pobudi za morebitne spre-membe zakona. Ad6 OBRAVNAVA POROČILA DELAVSKEGA SVETA DO AVTOTEHNA O ODPRAVLJANJU RAZLOGOV, Kl SO PODLAGA ZA ZAČASNE UKREPE ORUŽBENEGA VARSTVA Uvodno obrazložitev je podal Borut Baucon, član IS. Razpravljali sta - Leder-Mancini Zvonka, delegatka KS Poljane in - Ela Zupančič, predsednica zbora. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Skupščina občine Ljubljana Center sprejme poročilo delavskega sveta DO Avtotehna o odpravi razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva. 2. Skupščina občine Lj. Center ugotavlja, da je DO Avtotehna odpravila razloge, ki so bili podlaga za izrek začasnih ukrepov družbenega varstva, po sklepu ob-činske skupščine z dne 20. 7. 1981. 3. Ustavi se postopek za odreditevzačasnega ukrepa družbenega varstva v DO Avtotehna, v njenih temeljnih organizScijah združenega dela, zastopstva in trgovina ter v delovni skupnosti skupnih služb. Ad 7 OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE UUBLJANA CENTER ZA LETO 1981 Uvodno obrazložitev je podala Anica Strubelj, vodja službe za proračun in finance. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Centerza leto 1981 v predlaganem besedilu. Ad8 OBRAVNAVA POROČILA O PREGLEDU ZAKUUČ-NEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV ZA LETO 1981 Uvodno poročilo je podala Ljerka Jager, članica ko- misije za pregled davčnega zaključnega računa. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti dbčine Ljubljana Center potrjuje zaključni račun davkov občanovza leto 1981. Ad9 IZVOLITEV DELOVNIH TELES OBČINSKE SKUP-ŠČINE Uvodno obrazložitev je podal Ljubo Butinar, predse-dnik komisije za volitve in imenovanja. Brez razprave so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. V komisijo za družbenoekonomske odnpse skupščine občine Lj. Center se izvolijo: -za predsednika: Milena Mirkovič - za namestnika predsednika: Mirjana Samardžija - za člane: Anaelovski Dubravka, Garijel Miloš, Kav-čič Andrej, Kig-Sarehar Vesna, Luthar Irena, Majdič Srna, Novak Iztok, Novak Janez, Prosenik Hilda, Sajko Iva, Strmecki Mek, Žebre Magdalena, Žirovnik Janez. 2. V komisijo za urejanje prostora in varstvo okolja skupščine občine Lj. Center se izvolijo: - za predsednika: Plavšak Borut - za namestnika predsednika: Godeša Andrej - za člane: Arbi Franc, Bizjak Barbara, Klančnik Avgust, Lukačič Marija, Macarol-Hiti Metka, Povž Meta, Rihar Gregor, Soklan Slavic.a, Strojin Anton, Vrhunc Polonca, Zornik Milan. 3. V komisijo za samoupravni razvoj krajevnih skup-nosti skupščine občine Ljubljana Center se izvolijo: - za predsednika: Verbič Marjeta - za namestnika predsednika: Cepuš Lojze - za člane: Gregorič Davorin, Grgič Zoran, Jaklin Matjaž, Jogan Savin, Korošec Viktor, Luthar Janez, Mijatov Dušan, Skubic Tatjana, Stopar Tine. 4. V komisijo za družbeno nadzorstvo skupščine občine Lj. Center se izvolijo: - za predsednika: Kobasič Ivanka - za člane: Bošnjak Slobodan, Glušič Marija, Jager Ljerka, Jovan-Toplak Majda, Krstič Vika, Nerer Ivan, Novak Jožica, Picelj Bojan, Pirc Jože, Pirs Albert, Vo-ster Edvard, Prezelj Tatjana, Sojer Marija, VVagner Jože. 5. V komisijo za odlikovanja skupščine občine Lj. Center se izvolijo: - za predsednika: Radakovič Ljubo - za člane: Andromanko Urška, Ivančič Franc, Ka-dunc Andrej, Lesjak Ivica, Lozinšek Oušan, Sušnik Ivan, Vukadin Ivo, Zupančič Milena. 6. V komisijo za vloge in pritožbe skupščine občine Lj. Center se izvolijo: - za predsednika: Dimitrijevič Sreten - za člane: Hace Darinka, Karl Robert, Kersnik Marja, Košnik Avgust, Ovčina Breda, Samide Valter, Ranker Irena, delegat samoupravne stanovanjske skupnosti. 7. V statutarno pravno komisijo skupščine občine Lj. Center se izvolijo: - za predsednika: Cizelj Varšek Branka - za člane: Grosek Alenka, Kalabič Breda, Kalan Barbara, Kerle Branko, Popovič Peter, Sveta Pavle, Šanovič Zvonimir, Škraba Žarko. 8. V komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV skupščine občine Ljubljana Center se izvolijo: - za predsednika: Cigler Justi - za člane: Jeras dr. Marija, Jesse Anica, Jordan Anton, Kastelic Zora, Rozman Jaka, Kregar Miha, Ličen Oskar, Paradiž Jože, Sivka Miha, Šiiih Zlata, Zupančič Angelca, Štok Franc. 9. V komisijo za odnose z verskimi skupnostmi skupščine občine Lj. Center se izvolijo: - za predsednika: Žust Denis - za namestnika predsednika: Kovačič Tone - za člane: Adamič Nada, Bučar Drago, Kompara Marjan, Kozinc Alenka, Lavš Igor, Majdič Mateja, Mrmak llija 10. Sklep o sestavi sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center. 1. Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center šteje 13 članov. 2. Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Lj. Center sestavljajo: predsednik: predsednik skupščine občine Lj. Center podpredsednik: podpredsednik skupščine občine Lj. Center sekretar: sekretar za Ijudsko obrambo občine Ljub-Ijana Center član: predsednik zbora združenega dela skupščine občine Ijubljana Center predsednik zbora KS predsednik DPZ predsednik IS komandant občinskega štaba za TO poveljnik občinskega štaba za CZ komandir Postaje milice Ljubljana Center in 3 člani, ki jih izmed delegatov imenujejo zbori skupščine ob-čine Ljubljana Center. 11. Sklep o sestavi predsedstva skupščine občine Ljubljana Center v vojni 1. Predsedstvo skupščine občine Ljubljana Center šteje sedem članov. 2. Predsedstvo skupščine občine Ljubljana Center v vojni sestavljajo: - predsednik: predsednik skupščine - podpredsednik: podpredsednik skupščine - člani: predsednik ZZD predsednik zbora KS predsednik DPZ predsednik IS in predsednik OK SZDL. Ad 10 OBRAVNAVA PREDLOGA MNENJA K PREDČASNI RAZREŠITVI' INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA GP ŠESTICA LJUBLJANA Uvodno obrazložitev je podal Borut Baucon, član IS. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema naslednje mnenje: Skupščina občine Ljubljana Center ugotavlja, da so podani razlogi za razrešitev Petra Bačlija, individual-nega poslovodnega organa GP Šestica Ljubljana, Can-karjeva 2, pred pretekom časa za katerega je bil imeno-van. Ad 11 OBRAVNAVA PREDLOGA MNENJA K PREDČASNI RAZREŠITVI INOIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVE-NIJE, Ljubljana Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema naslednje mnenje: Skupščina občine Ljubljana Center ugotavlja, da so podani razlogi za razrešitev Marka Aljančiča, indivi-dualnega poslovodnega organa Prirodoslovnega mu-zeja Slovenije, Ljubljana, Prešernova 20, pred prete-kom časa, za katerega je bil imenovan. Ad 12 OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOČBE O UVEDBI PO-STOPKA REDNE LIKVIDACIJE POSLOVNE SKUPNO-STI ZA MEHANIZACIJO KMETIJSTVA UUBLJANA IN SKUPNOSTI ARHIVOV SLOVENIJE UUBLJANA Uvodno obrazložitev je podal Borut Baucon, član IS. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: Sprejme se odločba o uvedbi postopka redne likvidacije Skupnosti arhivov Slovenije Ljub-Ijana, Levstikov trg 3,.v predlaganem besedilu. Sprejme se odločba o uvedbi postopka redne likvi-dacije Poslovne skupnosti za mehanizacijo kmetijstva Ljubljana, Levstikova ulica 22, v prediaganem besedilu. Ad 13 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU SREDNJE ELEKTROTEHNIŠKE ŠOLE V LJUBLJANI Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Center daje so-glasje k statutu Srednje elektrotehniške šole, Ljub-Ijana, Vegova 4, sprejetem na referendumu dne 11/3- 1981- VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Dolžnosti namestnika komandirja Po-staje milice Ljubljana Center se z dnem 31/5-1982 razreši Franc Petrič. • x 2. za namestnika komandirja Postaje milice Ljub-Ijana Center se s 1/6-1982 imenuje Karel Drago BuČar. 3. Skupščina občine Ljubljana Center daje soglasje k razrešitvi Ivana Novaka, funkcije direktorja Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana. 4. Skupščina občine Ljubljana Center daje soglasje k imenovanju Gregorja Berkopca za direktorja Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana 5. Skupščina občine Ljubljana Center daje soglasje k imenovanju Rade Perovšek za namestnika direktorja Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana. v 6. Funkcije sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se z dnem 31/5-1982 razreši Hinko Jenull. 7. Dolžnosti sodnika Sodišča združenega dela se z dnem 15/6-1982 razreši Plut Anton. 8. Za člane sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno |amozaščito občine Ljubljana Center se ime-nujejo: 1. Albreht Andrej, delegat ZZD 2. Mlinar Andrej, delegat zbora KS 3. Šebek Levin, delegat DPZ 9. Kot delegat zbora KS skupščine občine Ljubljana Center se v operativni odbor skupščino skupnosti sa-moprispevka III določi Vidmar Andrej. Ad 15 OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 2. SEJO ZBORA OBČIN SML . A) OBRAVNAVA GRADIVA Zbor je obravnaval celotno gradivo za 2. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana in sprejel k 9. točki dnevnega reda (Program dela skupščine mesta Ljub-Ijane za obdobje od aprila do julija 1982) naslednjo PRIPOMBO: Zbor ima pomislek pri gradivu za 5. točko seje zbora občin SML, ki bo 1. julija 1982/k predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem pro-gramu na območju mesta Ljubljane. Akcijo je treba speljati že sedaj, ker je preobsežna zadeva, da se bodo v tem času lahko stvari pripravile. Kasnejše pripombe in predlogi bodo upoštevani le v obliki aneksov. Pismene pripombe k posameznim točkam dnevnega reda so posredovale delegacije KS Kolodvor, KS Tabor. K 3. točki dnevnega reda: Poročilo o rezultatih gospodarjenja v letu 1981 in ocena uresničevanja resolucije v letu 1982 KS Kolodvor: Delegacija se s poročilom seznanja in podpira pred-loge stališč SML, vendar predlaga, da se pred izvedbo akcije za obdavčevanje vseh prihodkov občanov pose-bej tistih dohodkov, ki niso kontrolirani, pripravi pro-gram evidentiranja vseh prihodkov občanov, na kar jih bo šele mogoče obdavčevati. K 5. točki dnevnega reda: Predlog odloka o poslovnem času KS Tabor: Delegacija soglaša s predlogom odloka o poslovnem času, meni pa, da bi npr. banke in pošte lahko začele poslovati že med 7. in 8. uro ne pa med 8. in 9. uro. K. 7. a točki dnevnega reda: Predlog odloka o ustanovitvi arhitekturnega muzeja Ljubljane KS Tabor: Delegacija soglaša s predlogom odloka o ustanovitvi arhitekturnega muzeja Ljubljane, pri tem pa opozarja na določbo 2. člena in bi o izvajanju dejavnosti po tem členu bilo predloženo s strani omenjenega muzeja za obdboje 1 leta ustrezno poročilo. K. 9. točki dnevnega reda: Program dela skupščine mesta Ljubljane za obdobje do julija 1982 KS Kolodvor: Delegacija se s programom dela skupščine mesta Ljubljane seznanja, vendar predlaga strokovnim služ-bam SML, da zaradi letnih dopustov pravočasno pri-pravi gradivo za sejo, ki bo 20. julija in pa da v bodoče planira sklic seje pred 15. julijem. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Pripombe, predlogi in stališča k gradivu za' 2. sejo zbora občin se posredujejo SML. B) DOLOČITEV DELEGATOV SKLEPA: 1. Na 2. sejo zbora občin SML delegirajo: - 3 delegate zbora krajevnih skupnosti, - 2 deleg«ta zbor združenega dela, - 1 delegata družbenopolitični zbor. 2. Zbor krajevnih skupnosti delegira na 2. sejo zbora občin SML naslednje delegate: - Karba dr. Dušan, delegat KS Kolodvor, - Naglič Eva, delegatka KS Tabor, - Pušnik Adolf, delegat KS Prule. Ad16 VPRAŠANJA DELEGATOV KS STARI VODMAT: Glede na informacije, ki so jih delegati delegacije KS Stari Vodmat poznali glede dodeljevanja stanovanj na podlagi sklepov izvršnega sveta skupščine občine Lj. Center prejšnjega sestavka, delegacija sprašuje: Ali so bili sklepi izvršnega sveta zakoniti glede pri-stojnosti razpolaganja s sredstvi za nakup družbenih stanovanj jn sklepi o dodelitvi stanovanj, na kakšnih sprejetih merilih in kriterijih in ali je bila podana upravi-čenost glede na kadrovske potrebe in velikosti povr-šine za posamezne kandidate? V kolikor se ugotovi morebitna nezakonitost, sprašujemo ali bo izvršni svet sam, ali pa predlagal skupščini ustrezne sklepe in ukrepe za odpravo morebitno nastalega nezakonitega" stanja. Sprašujemo, da če so bile ugotovljene še kakšne druge nepravilnosti, da se z njimi seznani skupščina, kakor tudi z ukrepi. Na vprašanje je odgovorila Melita Novljan, članica IS: IS skupščine občine Lj. Center je v prizadevanju, da bi saniral stanje ob dodeljevanju stanovanj delavcem in funkcionarjem občine Lj. Center imenoval delovno skupino z nalogo, da ugotovi, kakšne so možnosti za ublažitev stanja in možnih eventualnih sanacij, pred-vsem v naslednjih zadevah: - plačilo lastne udeležbe delavcev in funkcionarjev, katerim so bila dodeljena stanovanja, - vprašanje garaž, njihovih odkupov oz. najemov, - vprašanje primernosti pridobitve stanovanja ob smrti imetnika stanovanjske pravice, - sapiranje fonda službe za urejanje stavbnega zem-Ijišča, k\ je bilo ob priliki dodeljevanja stanovanj nena-mensko porabljeno. Na podlagi poročila delovne skupine je IS na svoji seji dne 7/4-1982 sprejel naslednje SKLEPE: 1. IS skupščine občine Lj. Center predlaga delavcem, funkcionarjem, ki so s sklepom IS pridobili družbeno najemno stanovanje po uveljavitvi zakona o stanovanjskem gospodarstvu, da za ta stanovanja pri-spevajo lastno udeležbo po merilih in kriterijih, ki jih bo v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji pripravita komisija za sta-novanja. 2. Delavcem in funkcionarjem, ki so pridobili stano-vanje z garažami se ponudijo garaže v najem, s tern, da se sklenejo najemne pogodbe za dogovorjeno višino najemnine. 3. Najemne pogodbe pripravi samoupravna stano-vanjska skupnost občine Lj. Center v sodelovanju s Staninvestom po posvetovanju z IS. V primeru odkloni-tve najema se garaže ponudijo v najem drugim zainte-resiranim delavcem, zaposlenim pri občini Lj. Center oziroma prouči možnost prodaje teh garaž, o čemer IS posebej odloča. 3. Glede vprašanja primernosti pridobitve stanovanja ob smrti imetnika stanovanjske pravice, se opravi raz-govor glede možnosti zamenjave sedanjega stanova-nja za manjše, o kritju razlike, ki presega dogovorjeni standard ali o morebitnem odkupu stanovanja (s seda-njo uporabnico stanovanja). 4. Odločitev glede problema saniranja fonda stano-vanj službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki je bilo ob priliki dodeljevanja stanovanj nenamensko uporabljeno, se preloži z ozirom na to, da delovna skupina, zaradi kompleksnosti in potrebe po celotnem in strokovnem reševanju problema, še ni uspela opra-viti dela. Izvršni svet zadolžuje delavce službe za gospodarje-nje s stavbnimi zemljišči, da sami prispevajo k stro-kovni razjasnitvi nastale situacije in predlagajo ukrepe za sanacijo stanja. Izvršni svet se je torej bpredelil do vseh spornih vprašanj, ki so bila predmet ugotavljanja imenovane delovne skupine ter v tej zvezi sprejel sklepe, ki jih posredujemo v tem odgovoru. Če sklepi IS ne bodo realizirani, bo IS o tem seznanil skupščino ter predla-gal ustrezne ukrepe. KS JOSiP PRAŠNIKAR: Delegacija sprašuje, katere dogovorjene naloge s področja drobnega gospodarstva so do sedaj v celoti realizirane? KS GRADIŠČE: Delegacija postavlja naslednje delegatsko vprašanje: Informirani smo bili od Komunalne skupnosti Ljub-Ijana Center, da je odklonjeno podaljšanje lokacij-skega potrdilaza ureditev Forsterjevega vrta. Glede na to, da smo imeli ureditev predvideno že v prejšnjem srednjeročnem planu, v sedanjem in letnem planu 1982 in ker so sredstva za to ureditev že dalj časa zagotovo-Ijena, postavljamo naslednje vprašanje: Zakaj je komiteza urbanizem, komunalo in gradbene zadeve odklonil podaljševanje lokacijskega potrdila in s tem preprečil v planu KS in Komunalni skupnosti Lj. Center za leto 1982 predvideno ureditev tega vrta, čeprav je že pripravljena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. KS AJDOVŠČINA: 1. Občina naj sproži vprašanje, zakaj zasebna kuri-šča ne bi že pred 30. septembrom lahko dobila kurilno olje. Rafinerije, po trditvah energetskih strokovnjakov, lahko zagotavljajo takšno sprotno dobavo. 2. Kako je Ljubljana pripravljena na turistično sezono 1982? Vprašanji se posredujeta skupščini mesta Ljubljane. KS KOLODVOR: Ali bo resnično ukinjepa bencinska črpalka na Trdi-novi ulici pri garažni hiši? KS STARA LJUBUANA: 1. Čevtjarski most je bil zaprt za promet brez vsakega soglasja občanov oz. KS. Lani v letni sezoni se je na mostu vršila gostinska dejavnost. Gostinstvo odločno odklanja, da bi moet uporabljali v letošnji sezoni za gostinstvo. Zakaj je torej most še vedno zaprt. Cankar-jevo nabrežje je dejansko zaprto za ves promet z zna-kom na Tromostovju - zavijanje desno - na Cankarjevo nabrežje. dovoljeno le stanovalcem. Ta prometni režim je nemogoč, saj nihče ne spoštuje prometnega znaka in dejansko se gre za dvosmerni promet z zavijanjem na Pod Trančo in na Mestni trg. Tu se vrši obračanje, vožnja nazaj po Cankarjevem nabrežju. Parkiranje na Cankarjevem nabrežju je nemogoče, ogroženi so pešci in kolesarji. V interesu krajanov je, da postane Cankarjevo na-brežje enosmerna cesta z zavijanjem na Čevljarski most in preko mostu levo na Breg oz. Novi trg. 2. Cvetličr.i lončki pred začetkom Starega trga ob hiši Stari trg 2 so v glavnem odmaknjeni in tako je orr.ogočen prevoz za avtomobile na Stari trg. Tudi iz Levstikovega trga je prometni znak neviden in ga tudi vozniki ne spoštujejo. Vozijo po Starem trgu in tudi parkirajo in tako otežkočajo celo pobiranje smeti veli-kim tovornim kamionom podjetja Javna higiena. Iz tega razloga največkrat ostanejo smeti (vrečke) ne pobrane. Tudi pešci so ogroženi po Starem trgu. Ver-jetno bi bilo potrebno podvzeti potrebne ukrepe in s prometnimi znaki urediti, da ostane Stari trg zaprt za vsa motorna vozila, kar naj bi veljalo tudi za Gallusovo nabrežje. 3. Kljub zagotovilom, da se bo stanje okoti obratoval-nega časa in na sploh obratovanja lokala - bifeja Pete-lin na Gallusovem nabrežju 25, izboljšalo, kar je bilože obravnavano na sejah zbora KS prejšnjega mandata, lahko prebivalci s tega področja KS Stara Ljubljana ugotovimo, da je ostalo samo pri obljubah. Stanje je sedaj vse slabše, saj gre za nesramno in grobo kršenje veljavnih predpisov o javnem redu in miru. Ponovno opozarjamo na podaljševanje nočnega poslovanja in strežbo alkoholnih pijač zunaj prostorov oz. zunaj omejenih ter določenih površin vrta tega lokala. Pijančevanje in nemir se podaljšuje v pozne nočne ure, za kar razen stanovalcev te in okoliških hiš, ki so prisiljeni imeti zaprta okna ali pa poslušati vpitje in razgrajanje pozno v noč, ninia očitno nihče več po-sluha oz. moči, da bi se to preprečilo. Delegacija KS Stara Ljubljana vsled tega zahteva, da je ta gostinski lokal odprt v bodoče samo do 21. ufe, da se način in obseg strežbe zunaj prostorov bifeja nad-zira in da se tudi v lokalu in na vrtu ie tega vzpostavi kulturnain estetska postrežba.ter samo toliko gostov, kolikor je miz oz. stolov na vrtu. Pričakujemo, da bo tolikim naporom KS za razrešitev tega problema ta naša pobuda in zahteva pripomogla k dokončni ureditvi omenjene zadeve. \ Seja je bila zaključena ob 20.05. - . . ~ SEKRETAR SKUPŠČINE: PREDSEDNIKA ZBORA KS: Ivo Bogataj, I. r.Ela Zupančid, I. r. Zapisnik 2. seje družbenopolitičnega zbora skupščine ob-čine Ljubljana Center, ki )e bila 27. 5.1982 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg Sejo zbora je vodil Igor Makovec, predsednik zbora, zapisnik pa Janez Grad, sekretar zbora. Predlagan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja vseh zbo-rov občinske skupščine in 1. seje družbenopolitič-nega zbora 2. Obravnava poročil pravosodnih organov za leto 1981: - Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana - Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani - Sodišča združenega dela v Ljubljani - Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana 3. Obravnava analize spremenjenih pogojev razvoja občine Ljubljana Center v obdobju 1981-1985 s stališči za spremembo in dopolnjevanje planskih dokumentov v občini Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 4. Izvolitev delovnih teles občinske skupščine 5. Volitve in imenovanja 6. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin SML 7. Vprašanja delegatov Na seji so bili prisotni naslednji delegati: 1. Cigler Justi 2. Dimitrijevič Sreten 3. Golavšek Alfred 4. Jovan-Toplak Majda 5. Kovačič Tone 6. Lavš Igor 7. Lesjak Ivica 8. Luthar Irena 9. Makovec Igor 10. Mokole Čedo 11. Peršič Bogomil-Marko 12. Plavšak Borut 13. Polak Bojan-Stjenka 14. Prosenik Hilda 15. Radakovič Ljubo 16. Savnik Romana 17. Skulj Hela 18. Šebek Levin 19. Skerjanc Noel 20. štok Franc 21. UčakarJanez 22. Vavpotič Mitja 23. Vengust Albin 24! Žust Denis 25. Sušnik Ivan Odsotnost so opravičili: 1. Angelovski Dubravka 2. Dougan Ljuba 3. Godeša Andrej 4. Grgič Zoran 5. Marin Stanka 6. Radej Bojan 7. Verbič Marjeta Odsotnosti niso opravičili: 1. Hribernik Marjana 2. Murko-Pleš Angela 3. Pirc Jože Zbor je predlagani dnevni red soglasno sprejel. AD 1 POTRDITEV ZAPISNIKA SKUPNEGA ZASEDANJA VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE IN 1. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine in 1. seje družbenopolitifi- nega zbora. AD2 OBRAVNAVA POROČIL PRAVOSODNIH ORGANOV ZA LETO 1981: - TEMEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA LJUBLJANA - TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI, ENOTA V UUBUANI - SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V UUBLJANI - DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAV-LJANJA UUBLJANA Stališča izvršnega sveta k poročilom pravosodnih organov za leto 1981 je podala Melita Novljan, članica izvršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Borut Plavšak, Denis Žust, Alfred Golavšek, Hela Skulj, Irena Luthar, Mitja Vavpo-tič in Hilda Prosenik. Na vprašanja in pobude podane v razpravi so odgo-varjali: Aleksandra Gorjup, namestnik družbenega pra-vobranilca samoupravljanja Ljubljana, Božo Janhuba, javni tožilec Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, Anton Rems, predsednik Temeljnega sodišča Ljub-Ijana, Jože Baloh, predsednik Sodišča združenega dela Ljubljana Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Družbenopolitični zbor sprejema poro-čila o delu za leto 1981: - Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana - Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani - Sodišča združenega dela v Ljubljani in - družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljub-Ijana. 2. Predlogi, pripombe in mnenja delegatov se posredu-jejo ustreznim pravosodnih organom, da jih upoštevajo pri svojem nadaljnjem delu. 3. Družbenopolitični zbor podpira stališča izvršnega sveta k poročilom pravosodnih organov za leto 1981. 4. Družbenopolitični zbor predlaga predsedstvu občin-ske skupščine, da prouči, v razpravi podane pripombe, predloge in pobude. Družbenopolitične organizacije v občini Ljubljana Center naj pri svojih nadaljnjih aktiv-nostih upoštevajo pripombe podane v razpravi. AD3' OBRAVNAVA ANALIZE SPREMENJENIH POGOJEV RAZVOJA OBČINE LJUBLJANA CENTER V OB-DOBJU 1981-1985 S STALIŠČI ZA SPREMEMBO IN DOPOLNJEVANJE PLANSKIH DOKUMENTOV V OB-ČINI LJUBUANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 Uvodno poročilo je podala Dragica Kremser, na-mestnica predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. V razpravi so sodelovali: Denis Žust, Ivan Sušnik, Mitja Vavpotič, Hela Skulj, Janez Učakar, Hilda Prose-nik, Čedo Mokote, Alfred Golavšek, Borut Plavšak, Sre-ten Dimitrijevič in Milan Slemnik. K stališčem izvršnega sveta za spremembo in dopol-njevahje planskih dokumentov v občini za obdobje 1981-1985 so delegati zlasti poudarili: - da zahteva priprava sprememb in dopolnitev plan-skih dokumentov tenieljit in strokoven pristop vseh nosilcev planiranja, zlasti pa morajo ti vsebovati aktiv-nosti in ukrepe za realizacijo zastavljenih ciljev; - da bodo planski dokumenti toliko konkretni, da bodo odraz ciljev in usmeritev občine, ki pa morajo biti usklajeni s planskimi usmeritvami mesta Ljubljane kot tudi širše; - da se realno ocenijo možnosti razvoja družbenih dejavnosti; - da se realno ocenijo vse investicije in opredeli vloga bank do izvajanja sprejetih usmeritev; - da se ustrezno opredeli politika cen ter politika splošne in skupne porabe; - da se nadaljnjemu razvoju drobnega gospodarstva posveti več pozornosti. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Zbor sprejme na znanje analizo spreme-njenih pogojev razvoja občine Ljubljana Center v ob-dobju 1981-1985 in stališča IS za spremembo in dopol-njevanje planskih dokumentov v občini Ljubljana Cen-ter za obdobje 1981-1985. 2. Stališča, predlogi in mnenja delegatov iznešena v razpravi se posredujejo IS, da jih obravnava pri pripravi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov za ob-dobje 1981-1985. Družbenopolitični zbor poziva vse subjektivne sile, da se angažirajo pri pripravi sprememb in dopotnitev planskih dokumentov tako v občini kot tudi v organiza-cijah združenega dela. ¦ AD4 IZVOLITEV DELOVNIH TELES OBČINSKE SKUP-ŠČINE Uvod je podal Mitja Vavpotič, član kpmisije za volitve in imenovanja. Brez razprave so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. V komisijo za družbenoekonomske odnose skupščine občine Ljubljana Center se izvolijo: - za predsednika Mileno Mirkovič - za namestnika predsednika Mirjano Samardžija - za člane: Angelovski Dubrovka, Gabrijel Miloš, Kavčič Andrej, Kig-Sarehar Vesna, Luthar Irena, Majdič Srna, Novak Iztok, Novak Janez, Prosenik Hilda, Sajko Iva, Strmecki Mek, Žebre Magdalena, Žirovnik Janez. 2. V komisijo za urejanje prostora in varstvo okolja skupščine občine Ljubljana Center se izvolijo: - za predsednika: Plavšak Borut - za namestnika,predsednika: Godeša Andrej - za člane: Arbi Franc, Bizjak Barbara, Klančnik Avgust, Lukačič Marija, Macarol-Hiti Metka, Povž Meta, Rihar Gregor, Soklan Slavica, Strojin Anton, Vrhunc Polonca, Zornik Milan. 3. V komisijo za samoupravni razvoj krajevnih skup-nosti skupščine občine Ljubljana Center se izvolijo: - za predsednika: Verbič Marjeta - za namestnika predsednika: Cepuš Lojze - za člane: Gregorič Davorin, Grgič Zoran, Jaklin Matjaž, Jogan Savin, Korošec Viktor, Luthar Janez, Mijatcv Dušan, Skubic Tatjana, Stopar Tine 4. V komisjo za družbeno nadzorstvo skupščine ob-čine Ljubljana Center se izvolijo: ' - za predsednika: Kobasič Ivanka - za člane: Bošnjak Slobodan, Glušič Marija, Jager Ljerka, Jovan-Toplak Majda, Kwstič Vika, Nerer Ivan, Novak Jožica, Picelj Bojan, Pirc Jože, Pirs Albert, Pre-zelj Tatjana, Sojer Marija, Vostner Edvard, VVagner Jože. 5. V komisijo za odlikovanja skupščine občine Ljub-Ijana Center se izvolijo: - za predsednika: Radakovič Ljubo ' - za člane: Andromako Urška, Ivančič Franc, Ka-dunc Andrej, Lesjak Ivica, Lozinšek Dušan, Sušnik Ivan, Vukadin Ivo, Zupančič Milena. 6. V komisijo za vloge in pritožbe skupščine občine Ljubljana Center se izvolijo: - za predsednika, Dimitrijevič Sreten - za člane: Hace Darinka, Karl Robert, Kersnik Marja, Košnik Avgust, Ovčina Breda, Samide Valter, Rankel Irena in delegat samoupravne stanovanjske skupnosti 7. V statutarno-pravno komisijo skupščine občine Ljubljana Center se izvolijo: - za predsednika, Cizelj-Varšek Branka - za člane: Grosek Alenka, Kalabič Breda, Kalan Barbara, Kerle Branko, Popovič Peter, Svete Pavle, šanovič Zvonimir, Škraba Žarko. 8. V komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV skupčine občine Ljubljana Center se izvolijo: - za predsednika: Cigler Justi - za člane: Jeras dr. Marija, Jesse Anica, Jordan Anton, Kastelic Zora, Kregar Miha, Ličen Oskar, Para-diž Jože, Rozman Jaka, Sivka Miha, Štok Janez, Šilih Zlata, Zupančič Angelca. 9. V komisijo za odnose z verskimi skupnostmi skup-ščine občine Ljubljana Center se izvolijo: - za predsednika: Žust Denis - za namestnika predsednika: Kovačič Tone - za člane: Adamič Nada, Bučar Drago, Kompara Marjan, Kozinc Alenka, Lavš Igor, Majdič Mateja, Mrmak llija 10. a) Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center šteje 13 članov. b) Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center se-stavljajo: predsednik: predsednik skupščine občine Lj. Center podpredsednik: podpredsednikskupščineobčine Lj. Center sekretar: sekretar za Ijudsko obrambo občine Lj. Center člani: predsednik zbora združenega dela skupčine občine Ljubljana Center predsednik zbora KS predsednikDPZ predsednik IS komandant občinskega štaba za TO poveljnik občinskega štaba za CZ komandir Postaje milice Ljubljana Center in 3 člani, ki jih izmed delegatov imenujejo zbori skup-ščine občine Ljubljana Center. 11. a) Predsedstvo skupščine občine Ljubljana Cen-ter v vojni šteje sedem članov. b) Predsedstvo skupščine Ljubljana Center v vojni sestavljajo: predsednik: predsednik skupščine podpredsednik: podpredsednik skupščine , člani: predsednik ZZD . ^ predsednik zbora KS predsednik DPZ predsednik IS in predsednik OK.SZDL \ OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA 0 SOGLASJU K STATUTU SREDNJE ELEKTROTEHNIŠKE ŠOLE V LJUBLJANI SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Center daje so-glasje k statutu Srednje elektrotehniške šole v Ljub-Ijani, Vegova 4, sprejetem na referendumu dne 11.3. 1982. AD5 VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Franc Petrič se z dnem 31. 5.1982 razreši dolžnosti namestnika komandirja Postaje milice Ljub- Ijana Center. 2. Karel Drago Bučar sezdnem 1. 6.1982 imenujeza namestnika komandirja Postaje milice Ljubljana Cen-ter. 3. Skupščina občine Ljubljana Center daje soglasje k razrešitvi Ivana Novaka funkcije direktorja Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana. 4. Skupščina občine Ljubljana Center daje soglasje k imenovanju Gregorja Berkopca za direktorja Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana. 5. Skupščina občine Ljubljana Center daje soglasje k imenovanju Rade Perovšek za namestnika direktorja Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana. 6. Hinko Jenull se z dnem 31. 5.1982 razreši funkcije sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani. 7. Anton Plut se z dnem 15. 6. 1982 razreši dolžnosti sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani. 8. V svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Ljubljana Center se imenujejo na-slednji člani: 1. Albreht Andrej, delegat ZZD 2. Mlinar Andrej, delegat zbora KS 3. Šebek Levin, delegat DPZ AD6 OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUB-UANE Zbor h gradivu za 2. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane ni imel pripomb. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Na 2. sejo zbora občin SML delegirajo - 3 delegate zbor krajevnih skupnosti - 2 delegata zbor združenega dela - 1 delegata družbenopolitični zbor 2. Na 2. sejo zbora občin SML družbenopolitični zbor delegira Denisa Žusta. AD 7 VPRAŠANJA DELEGATOV: Delegatskih vprašanj na seji ni bilo. Na predlog Hele Skulj in Boruta Plavšaka je zbor sprejel naslednje pobude: 1. Družbenopolitični zbor predlaga predsedstvu ob-činske skupščine, da skupaj z izvršnim svetom prouči možnost o oblikovanju posebne delovne skupine, ki bi ocenjevala ustrezrrost gradiv, ki jih obravnava občin-ska skupščina z namenom, da bi le-ta postala krajša in razumljivejša. 2. Družbenopolitični zbor priporoča predlagateljem gradiv občinski skupščini, da gradiva opremijo tako, da bo razvidno, kdo jih je pripravil, kdo ga skupščini predlaga v obravnavo in v katerih organih je gradivo že bilo obravnavano. 3. Prouči naj se možnost o ustanovitvi skupščinske komisije, ki bi spremljala mednarodne ekonomske odnose. Seja je bila zaključena ob 19.45 uri. Dobesedni zapisnik družbenopolitičnega zbora je na vpogled v sekretariatu skupščine. SEKRETAR DPZ: PREDSEDNIK DPS: Janez GRAD, I. r. Igor Makovec, I. r. Poročilo o poslovanju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center v letu 1981 in v I. trimesečju 1982 A) POSLOVANJE GOSPODARSTVA IN DRUŽBE-NIH DEJAVNOSTI V LETU 1981 V letu 1981 je gospodarstvo občine poslovalo v izje-rnno zaostrenih pogojih in ob visoki stopnji inflacije. Dcsežene stopnje rasti so tako bolj rezultati gibanja cen kot povečanja obsega in kvalitete gospodarjenja OZD. Cene, ki so že v prvem polletju presegle načrto-vana razmerja, so še bolj ogrožale stabilizacijska pre-dvidevanja, čeprav smo z intervencijskimi ukrepi eko-nomske politike v drugem polletju zavrli njihovo rast, kar je delno vplivalo na dinamiko rasti rezultatov poslo-vanja. " Poslovni procesi OZD so potekali v neusklajenih tržnih pogojih, saj je povpraševanje v veliki meri prese-glo ponudbo. Problem preskrbe z domačimi in uvože-tiimi surovinami in repromaterialom je postal še izrazi-tejši v zadnjih treh mesecih preteklega leta. Zaradi poslabšanja proporcev v zunanjetrgovinski bilanci SR Slovenije so bile restrikcije pri uvozu večje, pri čemer so se zaradi usmeritev v izvoz zmanjšale tudi možnosti nabave materiala in surovin na domačem tržišču. Tako je neurejena preskrba povzročila neustrezne zaloge surovin in repromateriala, kar se je odražalo v spre-membi proizvodnih programov. Ti omejitveni dejavniki so zniževali produktivnost dela, povečevali proizvodne stroške ter zniževali kvaliteto učinkov poslovnega pro-cesa. Inflacijske tendence, ki so v precejšnji meri razvre-dnotile dosežene rezuftate gospodarenja, saj je bila v letu 1981 stopnja inflacije - merjena s cenami na drobno - 45%, so povzročile, da se je restriktivna politika delitve osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe nekoliko omilila. Spremenjena zakonodaja na področju ugotavljanja in razporejanja celotnega prihodka in dohodka je vne-sla na tem področju nekaj sprememb, ki pa niso tako velike, da bi onemogočile primerjavo, seveda z določe-nimi korekcijami, doseženih poslovnih rezultatovv letu 1981 z rezultati \z leta 1980. I. ZNAČILNOSTI POSLOVNIH DOSEŽKOV GOSPO-DARSTVA OBČINE UUBUANA CENTER V LETU 1981 čeprav ugotavljamo relativno visoko rast osnovnih finančnih kategorij poslovnega uspeha, pa finančni rezultati OZD s področja gospodarstva občine niso ugodni. Tako se je v letu 1981 povečal celotni prihodek za 34%, odhodek za 29% in akumulacija za 38%. Na poslovanje OZD so poleg nerešeoih neskladij med ponudbo in povpraševanjem vplivali tudi prenizka produktivnost dela, poslabšanje učinkovitosti poslova-nja, devalvacija v 1980 letu terspremembe dinarskega tečaja med letom. V OZD, ki so posfovale v zaostrenih gospodarskih pogojih, se je oskrbljenost s surovinami in repromate-rialom v primerjavi z letom 1980 poslabšala, kar je vplivalo tudi na količinski obseg proizvodnje (podatki Zavoda SRS za statistiko). KoliČinski obseg proizvodnje je bil s tem dosežen le 97,9% in je zaostajal za gibanjem v Ljubljani (103,5%) in SR Slovenije (101,9%). Ob tej primerjavi je potrebno upoštevati specifičnost strukture gospodarstva občine, y kateri prevladuje trgovina. Intenzivnejša usmeritev v izvoz kot eden od osnovnih pogojev za nemoteno poslovanje v letu 1961 se v ob-čini ni odrazila tudi v ustreznem izpolnjevanju planskih nalog na področju zunanjetrgovinske menjave. V pri-merjavi z letom prej je bil skupni izvoz blaga in storitev nižji in sicer za 6,6%, s tem pa je bil plan izvoza dosežen le 95%. Nižji od ravni v predhodnem letu je bil tudi uvoz - za 4,2%, ki je tako dosegel 81% planirane vrednosti. Zaostajanje uvoza za planiranim pa je bilo Ustvarjene finančne rezultate v letu 1981 v primerjavi z rezultati iz 1980 leta nam prikazuje naslednja tabela: - v 000 din - ELEMENTIIN KAZALCI I-XII 1980 »-XII 1981 Realiz. 81 Realiz. 80 Celotni prihodek 104.992.937 140.200.551 134 Porabljena sredstva 89.158.187 119.696.152 134 Od tega: amortizacija po predp. stopnji - 1.481.057 1.853.167 125 Dohodek 15.834.749 20.504.399 129 Razporejeni dohodek 15.708.938 20.425.432 130 - za skupno družbeno porabo 2.912.075 3.891.084 ' 134 - za splošno družbeno porabo 357.955 446.879 125 - za druge obveznosti in dohodke " 3.133.210 4.201.031 134 -začisteOD 5.068.849 6.548.754 129 ' - za skupno porabo delavcev 1.346.453 1.362.769 101 - za akumulacijo 2.890.349 3.974.911 138 Od tega: amortizacija nad predpisano stopnjo 185.647 243.360 131 število delavcev po stanju 44.873 44.491 99 Cel. prih. v primer. s porabljenimi sr. . 117,7 117,1 99 Dohodek na delavca "•.".,• •' 358.301 469.574 131 Doh v primer. s popreč. uporab. pol. sr. ' * . 22,4 22,2 99 Akumulacijska sposobnost . '' ¦ • 4,1 4,3 105 Reproduktivna sposobnost . •. - ; . *. '" .;« 6,2 6,3 102 ' Čisti OD na delavca___________________________________'______9.460_________12.334___________130 premajhno, da bi se izboljšalo pokrivanje uvoza z izvo-zom. Izvoz je sicer Še vedno presegal uvoz za 40%, presežek pa je bil nižji kot leto prej (45%). V gospodarstvu občine je bilo v letu 1981 povprečno zaposlenih za 1% manj delavcev kot leto prej, kar je občutno manj kot je bilo predvideno. Za leto 1981 je bila namreč sprejeta usmeritev za skupno 0,9% pove-čanje zaposlenosti v združenem delu. Rast celotnega prihodka je bila pod močnim vplivom inflacije, saj so se cene industrijskih izdelkov pri proi-zvajalcih v poprečju povečale za 42,5%, cene na de-belo za 57,7% in cene na drobno za 45,1 %. Če izločimo vpliv cen (deflator so cene na drobno), je bil celotni prihodek gospodarstva v letu 1981 realno za približno 8% nižji. Struktura celotnega prihodka se glede na pogoje gospodarjenja v letu 1981 ni bistveno spremenila v primerjavi z letom popreje. Povečal se je nekoliko delež prihodkov, ustvarjenih s prodajo natujem trgu in delež prihodkov, ustvarjenih s prodajo na domačem trgu. Pri tem ugotavljamo hitrejšo rast prihodkov, ustvarjenih na tujem trgu, posebno prihodkov, ustvar-jenih iz skupnega prihodka (indeks 164). Nasprotno pa so se prihodki, ustvarjeni iz skupnega prihodka in dohodka na domačem trgu, povečali relativno najmanj, le za 13%. Njihov delež v celotnem prihodku pa se je znižal od 18% na 15,2%. Delež prihodkov, ustvarjenih iz skupnega prihodka in dohodka na domačem trgu, je tako še vedno razmeroma majhen in opozarja, da se dohodkovni odnosi v gospodarstvu občine odvijajo zelo počasi. Ustvarjeni celotni prihodke po dejavnostih gospo-darstva: Področje Realizacija 81 Realizacija 81 ____________________Realizacija 80 Plan 81 Industrija 137 108,8 Kmetijstvo in ribištvo 167 135,9 Gradbeništvo 122 < 105,4 Prometin zveze 132 101,6 Trgovina " 135 112,6 - na drobno 134 108,5 - nadebelo 136 112,3 - zunanja 132 116,7 Gostinstvo in turizem 131 110,3 Obrt in osebne storitve 133 117,8 Stan. kom. dej. 127 100,0 Fin. teh. in poslovne storitve 126 101,8 Skupaj gospodarstvo 134 110,9 Celotni prihodek se je v primerjavi z letom 1980 nominalno povečal v vseh področjih gospodarstva, po-rast se giblje od 22% v gradbeništvu do 67% v po-dročju kmetijstva in ribištva. Na neugodno gibanje porasta celotnega prihodka gradbeništva je vplivalo nadaljnje omejevanje investicijskih dejavnosti iz leta 1980, tako da se je vrednost opravljenih gradbenih del OZD s sedežem v naši občini povečala za 19,4%, med-tem ko so se investicije v osnovna sredstva gospodar-stva zmanjšale za 11%. Planirana višina celotnega prihodka je bila dosežena oz. presežena na vseh področjih gospodarstva, tako da je skupni plan celotnega prihodka v gospodarstvu pre-sežen za 10,9%. Za doseganje 33,5% višjega celotnega prihodka v letu 1981 je gospodarstvo porabilo 34,2% več sredstev, kar v globalu kaže na poslabšanje gospo- darnosti poslovanja gospodarstva občine v primerjavi z 1980. letom, saj so v letu 1980 porabljena sredstva obremenjevala celotni prihodek s 84,9%, v letu 1981 pa s 85,4%. Hitrejše povečanje porabljenih sredstev kot celotnega prihodka in s tem poslabšanje gospodarno-sti oz. ekonomičnosti poslovanja ugotavljamo v večini področij gospodarstva. Višino in rast porabljenih sred-stev v gospodarstvu občine opredeljujejo izdatki za nabavno vrednost prodanega blaga, ki pomenijo v strukturi porabljenih sredstev največji delež (njihovo povečanje v letu 1981 je znašalo 35% v primerjavi z letom 1980). Nesorazmerno s porastom celotnega pri-hodka so se občutno povečali še izdatki za porabljene surovine in material (IND 146), izdatki za uporabljeno energijo (IND 165), neproizvodne storitve in drugi ma-terialni stroški (IND 139). Čeprav so morali v OZD tudi v letu 1981 upoštevati usmeritve dogovora in aneksa, ki omejujeta rast nekaterih stroškov (dnevnice, prevozni stroški, reprezentanca, avtorski honorarji in pogodbe o delu), pa njihova nizka udeležba v celotnih porabljenih sredstvih, le 0,5%, ni vplivala na dinamiko rasti porab-Ijenih sredstev. Ob povečanju vrednosti osnovnih sredstev po na-bavni vrednosti za 39% je porast amortizacije po pred-pisanih minimalnih stopnjah za 25% dokaj nizek, saj ob hitri rasti cen tako gibanje ne omogoča nadomešča-nja dotrajanih osnovnih sredstev. V letu 1981 je doseženi dohodek gospodarstva ob-čine znašal 20.504.399 tisoč din, kar je za 29% več kot v letu 1980. Pod vplivpm poslabšanja ekonomičnosti po-slovanja gospodarstva je bila rast dohodka za 5 indek-snih točk počasnejša od rasti celotnega prihodka. Če izločimo vpliv povečanja cen, je bil doseženi dohodek realno za 11% pod ravnijo leta 1980. Takšno gibanje dohodka ni v skladu z določili resolucije o družbenoe-konomskem razvoju občine Ljubljana Center v letu 1981, po katerem naj bi družbeni proizvod in dohodek v gospodarstvu občine reatno rastel po 1,6% stopnji. Višina in gibanje doseženega dohodka po posamez-nih področjih gospodarstva ter izvršitev plana nam podaja naslednja tabela: - v 000 din ~ ~ l-XII/1980 I-XII/1981 % izvršitve PODROCJE____________________________Znesek Struktura_______Znesek Struktura IND plana Industrija ~~ 1.920.037 12?! 2.642.856 12^9 138 111,3 Kmetijsko in ribištvo 40.587 0,3 56.902 0.3 140 114,9 Gradbeništvo 1.185.213 7,5 1.476.739 7,2 125 107,4 Promet in zveze 1.815.040 11,5 2.433.525 11,9 134 108,3 Trgovina 7.623.629 48,1 9.871.033 48,1 129 111,7 - na drobno 1.798.738 . 11,4 2.112.883 10,3 117 100,4 -nadebelo 3.258.266 20,5 4.390.704 21,4 135 111,6 - zunanja 2.566.624 16,2 3.367.446 16,4 131 120,4 Gostin. in turizem 1.017.860 6,4 1.248.526 6,1 123 97,1 Obrt in osebne stor. 265.172 1,7 328.645 1,6 124 107,0 Stan. komun. dejavn. 608.223 3,8 738.333 3,6 121 96,4 Fin. tehn. in poslovne storitve _________1.358.990 8,6 1.707.839 8,3 126 105,5 SKUPAJ • GOSPODARSTVO 15.834.749 100,0 20.504.399 100,0 129 108,7 Iz tabele je razvidno, da je bil na vseh področjih gospo-riarstva doseženi dohodek v letu 1981 nominalno višji kot v letu-1980, realno pa je bil najbolj pod ravnijo leta 1980 - v področju stanovanjsko komunalne dejavnosti - za 16% in najmanj v področju kmetijstva in ribištva -za 3% ter v področju industrije, za 5%. Pri tem se je povečanje ustvarjenega dohodka na delavca v posa-meznih področjih gospodarstva gibalo zelo različno. Najnižje nominalno povečanje je ustvarjeno v področju obrti in osebnih storitvah, za 20,1 %, najvišje pa v indu-striji, za 37%. Realno se ustvarjeni dohodek na delavca ni povečal v nobenem področju. Planirana višina dohodka je bila dosežena oziroma presežena v vseh področjih gospo-darstva, razen v področju gostinstva in turizma ter stanovanjske - komunalne dejavnosti, kjer je bil dose-ženi dohodek za 3% oziroma 4% nižji od planiranega. Dohodek na delavca oziroma produktivnost se je pove-čala v vseh področjih gospodarstva, hitreje kot po-prečna produktivnost gospodarstva (IND 131) se je povečal dohodek na delavca v gradbeništvu (IND 140), industriji (IND 137), trgovini na debelo (IND 136), pro-metu in zvezah (IND 34) in v zunanji trgovini (IND 132). Rentabilnost oziroma učinkovitost uporabe poslovnih sredstev se je v primerjavi s predhodnim letpm poslab-šala, saj je bil ob relativno večjem deležu poprečno uporabljenih poslovnih sredstev dosežen nižji doho-dek. Učinkovitost uporabe poslovnih sredstev se je poslabšala v vseh področjih gospodarstva z izjemo področja industrije, kjer se je povečala za 0,2%, trgo-vine na debelo in področja prometa in zvez, kjer se je učinkovitost povečala za 6 oziroma 7%. Pri razporeja-nju dohodka je bilo v letu 1981 namenjenih 34% več sredstev za skupno družbeno porabo, kar je za 4% več kot znaša razporejeni dohodek občinskega gospodar-stva. Tak porast obveznosti gospodarstva do skupne porabe ni v sktadu z rastjo dohodka kot tudi ne s predvidenimi okviri začrtanimi z resolucijo za leto 1981. Na višino in gibanja teh sredstev so vplivale spremembe v financiranju zdravstvenega varstva (obračunski vir prispevka za zdravstvo je bil v letu 1980 osebni dohodek, v letu 1981 pa dohodek) in spreme-' njeni način izločanja sredstev za stanovanjsko gradi-tev. Z upoštevanjem zgoraj navedenih sprememb je bila rast sredstev namenjenih za skupno družbeno porabo še vedno za 1% nad rastjo ustvarjenega dohodka. Izločitev iz dohodka gospodarstva za financiranje splošne porabe se je v letu 1981 v primerjavi s predho- dnim letom povečala počasneje kot razporejeni doho-dek t. j. za 25%, medtem ko je razporejeni dohodek višji za 30%. Pri razporejanju dohodka za druge namene ugotav-Ijamo največji porast pri delu dohodka namenjenega za kreditne obresti, saj so se v primerjavi z letom 1980 povečala za 44% (skupaj z zamudnimi in kazenskimi obresti, ki so v letu 1980 bremenila porabljena sred-stva). Hitreje kot razporejeni dohodek se je v letu 1981 povečal tudi del dohodka namenjenega za delovne skupnosti (IND 132). Pri delitvi dela razporejenega dohodka, s katerim razpolagajo v organizacijah združenega dela, ugotav-Ijamo ugodnejša gibanja v primerjavi s predhodnim letom. Tako so se sredstva za akumulacijo povečala hitreje kot razporejeni dohodek in hitreje kot sredstva za čiste osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Gospodarstvo občine je v letu 1981 ustvarito 38% več sredstev za akumulacijo kot v tetu 1980 in je s tem preseglo planirano višino za 7,8%. Kljubtakemu nomi-nalnemu povečanju akumulacije pa je pri doseženi stopnji inflacije v letu 1981 realna vrednost akumula-cije padla, kar razvrednoti pozitiven dosežek gospo-darstva in omejuje materialne okvire razvoja v letoš-njem letu. Sredstva za akumulacijo so se nominalno povečala v vseh področjih gospodarstva vendar s6 bila realno višja le v industriji in v področju prometa in zvez. Delež akumulacije v dohodku gospodarstva se je v letu 1981 povečal ,za 6%, pri tem se je omenjeni delež povtečal v področjih industrije, gradbeništva, prometa in zvez, trgovine (trgovina na debelo in zunanja) in v obrti. V letu 1981 se je tako povečala akumulativna (za 5%) in reproduktivna sposobnost (za 2%) občinskega go-spodarstva. Ob zaključku poslovanja v letu 1981 je 41 OZD (v tem številu niso zajete organizacije združenega dela, ki so leto 1981 poslovale z izgubo) s področja gospodarstva poslovalo z nizko rentabilnostjo oziroma so izločile polovico manjši delež iz dohodka za akumulacijo, kot je poprečni delež področja, v katerega je organizacija uvrščena. Od teh organizacij združenega dela jih 8 ni ustvarilo sredstev za akumulacijo (sredstva za poslovni sklad), 28 organizacij pa je v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 zmanjšalo delež akumulacije v dohodku za 40 in več odstotkov. Največ organizacij, ki so poslovale z nizko rentabilnostjo je s področja trgovine (16, od tega v trgovini na drobno 9, trgovini na debelo 4 in zunanji trgovini 3), sledi' področje finančno-tehničnih in drugih poslovnih storitev (6), gostinstvo in turizem (5) ter obrtne in osebne storitve (5), industrija (4), stanovanjsko-komunalna dejavnost (2), promet in zveze (2) ter kmetijstvo in ribištvo (1). Vzroke zaradi katerih so organizacije združenega dela poslovale z nizko rentabilnostjo lahko strnemo v naslednje: pomanjkanje in neredna dobava surovin in reprodukcijskih materialov oziroma blaga, razkorak med gibanjem cen, ki vplivajo na poslovne stroške in cen končnih proizvodov oziroma storitev, omejevanje investicijske dejavnosti ter vpliv zunanjetrgovinskih ukrepov, zmanjšana kupna moč prebivalstva, ki je vpli-vala na gibanje ustvarjenega dohodka trgovine na drobno. Višina izgube, katere vzroki so bili: neurejeni odnosi na področju cen, neizpolnjevanje obveznosti dobavite-ijev, pomanjkanje blaga iz uvoza, pa tudi slabo gospo-darjenje je v letu 1981 znašal 9.996 tisoč din. V primer-javi z višino izgube po zaključnem računu za leto 1980 je višina izgube občutno večja, medtem ko se je število organizacij, ki so poslovale z izgubo v primerjalnem obdobju povečalo od 3 na 4 (Elektrotehna 00 Elpis DSSS, Integral DO LPP TOZD Taksi, Avtotehna TOZD Trgovina in Sadjar in vrtnar). Celotna izguba odpade na nekrite osebne dohodke in druge obveznosti iz čistega dohodka. Od skupne višine izkazane izgube je ostalo nepokrito 4.745 tisoč din ali 47,5% medtem ko je ostali del izgube gospodarstva krit s sredstvi rezerv temeljnih organizacij samih oziroma ostalih temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije. Pri razporejanju dohodka je bila rast razporejenih sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu za 1% hitrejša od rasti dohodka, kar pomeni, da se niso ure-sničevala določila dogovora o družbeni usmeritvi raz-porejanja dohodka v letu 1981. Gospodarskih organi-zacij združenega dela, ki so prekoračile določila dogo-vora za leto 1981, je 10 in bodo morale v letu 1981 preveč razporejena sredstva za osebne dohodke po-ravnati najkasneje do devetmesečnega periodičnega obračuna. V fetu 1981 je bil poprečni izplačani čisti osebni dohodek na delavca v gospodarstvu občine 12.334 dinarjev in je bil nominalno za 30% ali 2.874 dinarjev višji kot leta 1980. Ob tem je bila rast življenskih stro-škov hitrejša od rasti poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka tako, da so bili realni osebni do-hodki delavcev v poprečju za 9% nižji kot v letu 1980. Pri primerjavi gibanja višine doseženega dohodka na delavca oziroma produktivnosti z gibanjem poprečnih mesečnih izplačanih čistih osebnih dohodkov na de-lavca ugotavljamo, da je rast izplačanih čistih meseč-nih osebnih dohodkov na delavca v vseh področjih gospodarstva razen v industriji, prometu in zvezah in v trgovini (trgovini na debelo) hitrejša od rasti dosežene produktivnosti posameznih področij. V globalu pa se je produktivnost povečala za 1% bolj kot poprečni izpla-čani čisti osebni dohodek na delavca v gospodarstvu. Vrednost postovnih sredstev gospodarstva na ob-močju občine je konec leta 1981 znašala 116.481.257 tisoč dinarjev. V primerjavi s stanjem konec leta 1980 so bila poslovna sredstva za 34% višja. Viri poslovnih sredstev gospodarsiva so se povečali nekpliko poča-sneje, saj so bili v višini 116.184.831 tisoč dinarjev za 33% višji. Vrednost poslovnih sredstev gospodarstva se je povečala za enak odstotek kot celotni prihodek. Struktura poslovnih sredstev gospodarstva se ni bi-stveno spremenila. Delež obratnih sredstev je ostal isti (51%), nekoliko pa se je zmanjšal delež plasmajev iz poslovnih sredstev, od 19,8% na 19,2% in povečal delež osnovnih sredstev, od 28,9% na 29,6%. Prav tako ugotavljamo manjši strukturni premik pri virih poslovnih sredstev, kjer se je delež trajnih virov in delež dolgoročnih virov v skupnih virih nekoliko zmanjšal, povečal pa delež kratkoročnih virov, od 45% na46,1%. II. ZNAČILNOSTI POSLOVNIH OOSEŽKOV DRUŽBE-NIH DEJAVNOSTIH V LETU 1981 Poročilo za področje družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center je izdelano na osnovi podatkov iz zaključnih računov 162 OZD, ki zaposlujejo 17.436 de-lavcev. Za poslovanje družbenih dejavnosti je bilo v letu 1981 značilno: - v primerjavi z letom 1980 je bil dosežen za 33% višji celotni prihodek in za 29% višji dohodek; - rast celotnega prihodka družbenih dejavnosti je bilo v povprečju skoraj povsem enako rasti celotnega prihodka v gospodarstvu (zaostanek za 1 indeksno točko za gospodarstvom); - gibanje celotnega prihodka in porabljenih sred-stev ni bilo usklajeno. V obeh področjih družbenih dejavnosti so se porabljena sredstva povečala hitreje kot celotni prihodek, pri tem pa so stroški za porabljeni material v glavnem rasli počasneje kot celotni priho-dek; - doseženi dohodek je presegel planiranega manj kot pa je realizirani celotni prihodek presegel planira-nega za leto 1981; - z izgubo je poslovaia le ena organizacija združe-nega dela - Viba film. Izguba v višini 3214 tisoč din, ki je posledica devetmesečnega izpada filmske proizvod-nje, je ostala v celoti nepokrita. V primerjavi z letom 1980 je višina izgube za 88% nižja; - izplačana masa čistih osebnih dohodkov se je v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti v letu 1981 povečala za 27% in je za 2 indeksni točki zaostajala za porastom v gospodarstvu; - poprečni izplačani čisti osebni dohodek na de-lavca se je v letu 1981 povečal za 26%, porast je za 4 indeksne točke zaostajal za gospodarstvom; - delež sredstev za akumulacijo v dohodku se je v področju izobraževanje, znanost, kultura in informa-cije v primerjavi s predhodnim letom občutno zmanj-šal, medtem ko je delež sredstev za akumulacijo v dohodku na področju zdravstvenega in socialnega var-stva nekoliko višji; - zaposlovanje v organizacijah družbenih dejavnosti se je v letu 1981 povečalo za 1%. Osnovne podatke o rezultatih poslovanjaorganizacij s področja družbenih dejavnosti prikazuje naslednji pregled. Element_______________leto 1980 leto 1981 lndex Celotni prihodek 10.451.754 13.900.834 133 Dohodek 4.711.744 6078.150 129 Masa izplačanih čistih OD 2.156.739 2.739.059 127 Povprečni izplačani čisti ODnadelavca 10.300 12.978 126 Povprečno št. zaposle- nih_____________________17.263 17.436 101 Celotne družbene dejavnosti so združene v naslednji dve področji: - izobraževanje, znanost, kultura in informacije; , - zdravstvo, socialno varstvo. ... ._. ., V nadaljevanju so podane ugotovitve o zapaženih gibanjih obeh področij: 1. Področje izobraževan|a, znanosti, kulture in in-formaclje je pokrivalo 118 OZD s 10.005 zaposlenimi. od tega 20 OZD iz časopisno založniške dejavnosti. Poslovanje OZD iz časopisno založniške dejavnosti ni bilo zajeto v področju izobraževanja, znanosti, kulture in informacije, ker OZD te dejavnosti pridobivajo ce-lotni prihodek predvsem s prodajo proizvodov, storitev in blaga ter se tako bistveno razlikujejo od ostalih OZD družbenih dejavnosti, ki oblikujejo celotni prihodek predvsem s svobodno menjavo dela. Celotni prihodek v teh dejavnostih je bii za 26% višji, kot leta 1980, planirana višina celotnega prihodka paje bila presežena za 3%. Med prihodki, ki oblikujejo ce-lotni prihodek, so se povečali hitreje kot celotni priho-dek prihodki ustvarjeni s svobodno menjavo dela. na katere odpade več kot polovica vseh prihodkov, zatem prihodki ustvarjeni od občanov, prihodki od dotacij in subvencij in prihodki od prodanih proizvodov in stori-tev. Porabljenih sredstev je bilo na teh področjih za 26% več kot v letu 1980 in so se povečala nekoliko hitreje (indeks 126,5) kot celotni prihodek (indeks 126,2). Ude-ležba porabljenih sredstev v celotnem prihodku se je tako poprečno v področju povečala od 37,7% v letu 1980 na 37,8% v letu 1981. Med posameznimi vrstami porabljenih sredstev so se najbolj povečali izdatki za porabljeno energijo (indeks 153), kar je predvsem po-sledica višje cene električne energije, izdatki za proi-zvodne storitve (indeks 129), izdatki za neproizvodne storitve (indeks 139) in izdatki za amortizacijo po pred-pisanih minimalnih stopnjah (indeks 129). Na te štiri elemente porabljenih sredstev odpade več kot polovica vseh porabljenih sredstev področja. Zelo umirjeno rast, med pomembnejšimi vrstami porabljenih sredstev pa so imeli izdatki za porabljene surovine in matenal, ki so bili le za 25% višji kot v letu 1980 Med izdatki, katerih rast je bila v letu 1981 omejena z družbenim dogovo-rom in aneksom, ugotavljamo umirjeno rast le pri iz-datkih za avtorske honorarje, ki so bili za6% višji in pri izdatkih za dnevnice za službena potovanja v Jugosla-viji in nadomestila prevoznih stroškov na službenem potovanju v Jugoslaviji, ki so bila višja za 1%. Na-sprotno pa so se ob 26% povečanju dohodka, izdatki za reklamo in propagando povečali za 40%, izdatki za reprezentanco za 55% in dnevnice za službena potova-nja v tujini za 49%. Iz takega gibanja lahko upravičeno sklepamo, da se OZD iz tega področja pri svojem poslovanju niso držale usmeritev družbenega dogo-vora in aneksa. Organizacije združenega dela na tem področju so v letu 1981 dosegle 925.543 tisoč din dohodka, kar je za 26% več kot leto popreje. Planirana višina dohodka je bila presežena za 1,6%. Z-izgubo je, kot smo že navedli, poslovala samp OZD Viba film. Delež sredstev za akumulaci)o se je v razporejenem dohodku zmanjšal od 9,7% v letu 1980 na 5,4% v letu 1981. Organizacije združenega dela namenjajo zaaku-mulacijo iz dohodka razmeroma le majhen del sred-stev. Upadanje deleža akumulacije v področju izobra-ževanja, znanosti, kulture in informacij zmanjšuje že tako nizek delež sredstev za razvoj teh dejavnosti, kar je posebno občutno v dejavnosti radia intelevizije, kjer je bilo tudi absolutno za akumulacijo razporejeno v letu 1981 manj sredstev kot v letu 1980. V posameznih panogah področja izobraževanje, znanost, kultura in informacije je znašal delež sredstev namenjenih za akumulacijo v dohodku v letu 1981 in 1980:______________________________________ leto 1980 leto 1981 - izobraževanje 4,4 3,2 - znanstveno raziskovalna dejavnost 13,2 9,7 - kultura, umetnost in infor- macije (brez čas. zal. dej.) 12,6 5,6 Razporejena sredstva za osebne dohodke so se v področju izobraževanja, znanost, kultura in informa-cije povečala za 28,07%, kar je manj kot povprečno v gospodarstvu občine Ljubljana Center, kjer so se raz-porejena sredstva za OD povečala za 29,57%. Počas-neje kot povprečno v gospodarstvu so se razporejena sredstva za OD povečala v panogi znanstveno razisko-valna dejavnost, za 27,54% in v panogi kultura, umet-nost in informacije za 28,07%. V panogi izobraževanja pa jeznašala rast razporejenih sredstevza OD31,1% in je bila višja kot poprečna stopnja v gospodarstvu Za čiste OD je bilo za leto 1981 izplačano 1.360.417 tisoč din, kar je za 27% več kot leto poprej. Ob 1% manjšem številu zaposlenih, na podlagi delovnih ur se je povprečni mesečni izplačani čisti OD na delavca povečal za 28% in je znašal 14.046 din. Realni osebni dohodek zaposlenih na področju izobraževanja, zna-nosti, kulture in informacij je bil ob 42,6% rasti življenj-skih stroškov za 10% nižji kot v letu 1980. 2. Področje zdravstvenega in socialnega varstva je pokrivalo 44 organizacij združenega dela s 7.431 zapo-slenimi, kar je za 2,4% večje število zaposlenih kot leta 1980. Organizacije združenega dela so dosegle 5.117.888 tisoč din celotnega prihodka in je bil v primerjavi z letom 1980 za 36% višji, planirana višina celotnega prihodka pa je bila presežena za 17,4%. Pri tem se je celotni prihodek v zdravstvenem varstvu povečal za 37% in v socialnem varstvu za 27%. Na povečanje celotnega prihodka v področju zdravstvenega in so-cialnega varstva ni toiiko vplival večji obseg storitev kot višje cene v primerjavi z letom 1980. Struktura celotnega prihodka se v letu 1981 ni pomembneje spremenila. še vedno je najpomembnejši prihodek ustvarjen s svobodno menjavo dela, saj odpade nanj 71,5% vseh prihodkov, ki oblikujejo celotni prihodek tega področja. Porabljena sredstva v višini 2.858.987 tisoč din v letu 1981 so za 37% večja in so rasla za 1 indeksno točko hitreje kot celotni prihodek. Udeležba porablje-nih sredstev v celotnem prihodku je najvišja pri lekar-nah in znaša 85,4%,.kar je glede na dejavnost, ki jo lekarne opravljajo (prodaja zdravil), razumljivo. Najpo-membnejši materialni strošek poslovanja je pri lekar-nah nabavna vrednost prodanega blaga, na katero odpade 95,4% vseh porabljenih sredstev. V primerjavi z letom 1980 so se ti izdatki pri lekarnah povečali za 32%. Hitreje kot celotni prihodek so se od pomembnejših izdatkov tega področja poveča/i izdatki za porabljeno energijo (ind. 156) in izdatki za neproizvodne storitve (ind. 144), medtem ko so se izdatki za porabljene suro-vine in material povečali skladno s celotnim prihod-kom. Organizacije združenega dela s področja zdravstve-nega in socialnega varstva so v letu 1981 dosegle 2,258 901 tisoč din dohodka in je bil le-ta za 34% višji kot v letu 1980. Povečanje dohodka je za 2 indeksni točki zaostajalo za povečanjem celotnega prihodka, kar je posledica hitrejše rasti stroškov poslovanja kot celotnega phhodka. Dohodek se je v letu 1981 povečal v vseh dejavnosti področja - vendar z zelo različnimi odstotki - od 21 % v zdravstvenem varstvu do 37% v stacionarnem zdravstvenem varstvu. Tudi planiranavi-šina dohodka je bila v vseh dejavnostih področja dose-iena oziroma presežena, izjema je le skupina preven-tiva - saniteta, kjer so organizacije združenega dela v povprečju dosegle za 0,9% nižji dohodek kot so ga načrtovale. Za akumulacijo so organizacije tega področja razpo-redile za 40% več sredstev kot po sklepnem računu za leto 1980. Delež akumulacije v dohodku se je tako v Idtu 1981 povečal od 3,8% na 4%. Za povečanje pa gre dejansko samo v panogi zdravstvenega varstva, od 3,8% na 4,1%, medtem ko se je v socialnem varstvu delež akumulacije v dohodku zmanjšal od 4% na 2,1% ali skoraj za polovico. Srodstva za osebne dohodke so rasla hitreje (30,38%) kot razporejena sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu (29,57%). Neusklajeno gibanje razpo-rejenih sredstev za osebne dohodke z gospodarstvom ugotavljamo v panogi zdravstveno varstvo, kjer so se razporejena sredstva za osebne dohodke povečala za 31,31%, medtem ko je bila v socialnem varstvu rast razporejenih sredstev za osebne dohodke s 26,05% mnogo počasnejša kot povprečno v gospodarstvu ob-Čine. Za člst« OD je bilo v letu 1981 v področju zdravstve-nega in socialnega varstva izplačano 1,058.755 tisoč din, kar je za 26,4% več kot v letu 1980. Ob 2,3% večjem številu zaposlenih se je povprečni mesečni izplačani čisti OD deloma povečal v področju zdrav-stvenega in socialnega varstva za 23% in je znašal 11.585 din. Realni osebni dohodki zaposlenih so bili tako v letu 1981 na področju zdravstvenega in social-nega varstva v poprečju za 14% nižji kot v letu 1980. Pregled osnovnih podatkov o rezultatih poslovanjapo posameznih dejavnostih podrofija izobraževanje, zna- nost kultura in informacije v letu 1981 in njihbva primerjava z letom 1980 Panoge In skupine Cel. prihodek Porabljena sred. Dohodek štev. zaposl. foepr* tom- leto 1980 IND leto 1980 HC leto 1980 IND leto 1981 IND Čni čisti CD DJD leto 1981 leto 1981 leto 1981 na del. leto 1980 __________________________________________________________________________________________________________lato 1981_________ 1_______________2___________3___________4______________5__________6_______7_______8_________9_______10_________11_ Izobraž.znanost, 3.686.794 ,,,- 1.391.097 ,,, 2.295.696 10C ft nc4 in , 10.949 ,,„ kultura in infom. 4.653.329 126 1.759.622 126 2.893.705 126 8'054 , 10>1 14.046 1Z8 Izobraževanje 1.124.959 ,,_ 296.927 1OQ 828.032 ,„ , ,„., ,nn . 11.113 .,, __________ 1.482.822 132_________383.414_________129 1.099.508 133 3'182 100'4 14.628 132 - osnovno izobraž.187.710 TTT49.911 771137.79910.219 _________________ 243.345________^J_________65.107_________^________178.238 129_______605 100,8 13.134 129 - srednje izobr. 308.596 ^T 8Xl8l 77 227.404 ~ 7Z ^77 IČT675 ~ ______________________405.139 131________105.190_________130 299.950 I32 9°5 199'4 13.840 1J0 ' - višje izda:. 80.030 "~7Z : 15.886 ^~ 64.144 TZ 777 77TZ 13.207 717" ______________________103.528 129_________21.219_________134' 82.310 128 186 101'6 17.049 129 - visoka izobr. 548.624 ,,, 149.942 ,-ft 398,681 ,,. , .ft, 1nn 7 11.464 ... 730.909 133 141.899 128 539.010 135 . 1-486 100>7 15.377 U4 Znan.raz.dejav. 658.909 ,,n 253.581 ,An 405.328 10, , .ori ln1 c 11.149 10. ^^^^J___________854.194 130 354.835 14° 499.359 123 ^420 101'6 13.807 124 »llt., unetn. in 1.902.925 .,, 840.589 .„ 1.062.336 ,„ . -,, ln1 , 10.706 ... infontacije 2.316.212 x// 1.021.373 ^ 1.294.838 1ZZ ^'^ 1Ui/b 13.873 1JU ¦ - dejav. kult. d<*rin 149.047 771 60.648 777 88.399 7~ ~~ 10.258 777" ______________________213.521 143_________95.076_________157 118.445 134 411 104'5 12.963 126 • - kultumo izobr. 33.392 2 14.088 44 19.304 U1 1Q5 M? g 10.868 M _________________________97.399________flf__________62.466__________™________34.933 XB1_______1U5 14/>B 15.713 14:> - utnetniSke dejav. 243.800 „ 90.625 .3 153.175 .,, 645 99 Q 10.455 ______________________320.384________^________111.340_________132 201.044 131 645 99>0 13.564 130 - radio in televi- 1.248.481 ~ 507.919 ~ 740.562 ~ 777 TTZ 10.929 ~ zija 1.516.080 U1 650.303 128 865.777 117 2'064 100'6 13.735 126 - kinenatografija 228.205 77 167.309 77 60.896 777 777 7777 10.116 777" '___________________168.828________7__________94.188 56_______74.639 123 227 98'2 12.448 1Z3 Pregled osnovnih podatkov o rezultatih poslovanja po posameznih dejavnostih področja zdravstvenega in socialnega varstva v letu 1981 in njihova primerjava z letom 1980 Panoge in Cel. prihodek Porabljena Dohodek Štev.zaposl. Povprečni skupine leto 1980 ^ sredstva __ leto 1980 ^ leto 1981 ^ mssečni ' ^p. leto 1981 ¦ ^ leto 1980 **> leto 1981 ^ ^ fiisti CD na ^0 leto 1981 del. leto 1980 ______________________________________________________r__________________________________________leto 1981_______ 1 2 34 567 89 10 ll~ Zdravstveno in 3.760.393 .,, 2.079.812 _ 1.680.581 . . - .... .-- , 9.415 ,„ social. varstvo 5.117.888 136 2.858.987 137 2.258.901 - 134 7>431 10^'J 11.505 ^" Zdrav.varstvo 3 .'525.502 ~ 1.989.769 ~ 1.535.733 ~ TTi^ TirT^, *^5Q ~ ._________4.818.771_________137 2.739.627 138 2.079.144 135 6'603 l02'5 11.708_________^3 - preventiva, 68.544 ~ 23.411 ~ 45.133 ~ ~ ~. 10.227 ~ saniteta___________90.434_________^________32.372 138 58.062 129________196 98,4 U2%Q_________130 - ambulant. zdrav. 245.716 ,,, 68.680 .,o 177.036 ,OD c,c an Q 10.409 ,.,, varstvo____________322.065__________^_________94.893 138 227.171 128_________635 97,9 13^32__________126 - stacionar. zdrav.2.008,177 -„ 1.045.964 962.213 .„ . ,„ ._, R 9.455 .-, varstvo_________2.774.128_________138 1.452.857 139 1.321.271 137 4'356 103'8 11.479_________^ - zobozdravst.var. 38.608 _. 11.924 26.684 101 ln, Q_ . 12.630 „, ____________________48.109_________2_________15.829 ' Ui________32.280 Ul________1UJ *'fl 17.123_________^__ - drugo zdravstveno 489.482 268.769 220.712 8.830 varstvo____________710.320_____________________397.637_________________312.683 ^ .________^ iuu,B lljQ86__________^> - lekarne • 674.975 10Q 571.020 ,,, 103.954 1O- -,,. ... . 10.168 11C ______________ 873.715__________129 - 746.039 131 127.676 123 364 1O4'° 11.834__________^ Socialno delo 234.891 90.044 144.847 R ft 8.273 ,„ 299.117 127 119.360 133 179.757 124 828 100'3 10.503 127 l - družb.varstv. 167.797 ~ 63.871 ~ 103.926 ~ ~ ~R 8.400 ~ Otrok ___________212.136_____________________85.224 lSi 126.9Ž2 Ui_________5B3 99>H 10.629_____________ - social.varst. 61.980 25.624 36.356 1?q „. . . fl 7.592 ,„ odraslih___________80.016_________^_________33.287 13°_______46.729 129________224 101,8 g 1Q7_________128 - socialno delo 5.114 ..fi 548 .„ 4.565 ,,. ,. ... n 11.727 _ ______________________6^955^__________^____________848 155_________6.106 134__________20 100,0 ^^ ¦________128 B) POSLOVNI USPEH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBDOBJU JANUAR - MAREC 1982 Poročilo je sestavljeno na ošnovi podatkov SDK -Podružnica Ljubljana o poslovanju organizacij združe-nega dela iz gospodarstva v obdobju januar - marec 1982 in gradiv, ki so jih posredovale organizacijezdm-ženega dela, ki so v I. trimesečju izkazale izgubo. Poročilo vsebuje tri poglavlja: v prvem je podano poslovanje gospodarstva občine v prvem četrtletju le-tošnjega leta, v drugem poslovne izgube v gospodar-skih OZD z obrazložitvijo vzrokov za nastale izgube, v tretjem pa izgube na področju družbenih dejavnosti. Celotnega pregleda poslovanja organizacij združe-nega dela s področja družbeniti dejavnosti ni bilo moč pripraviti, ker do sestave tega poročila SDK še ni obde-lala in posredovala potrebnih podatkov. I. POSLOVANJE GOSPODARSTVA OBČINE UUB-UANA CENTER V OBDOBJU JANUAR - MAREC1982 Tudi v prvem četrtletju letošnjega leta je v gospodar-stvo občine poslovalo v zaostrenih pogojih, ob nadalj-nem detovanju inflacije in poslabšanju razmerij oz. neskladja med ponudbo in povpraševanjem. Inflacijske tendence so tudi v letošnjem letu delovale v precejšni meri na razvrednotenje doseženih rezulta-tov gospodarstva. Povečanje cen je je v prvem trome-sečju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta znašalo pri proizvajalcih 22,4%, cene na debelo so se povečale za 35,3% in cena na drobno za 28,9%. Na dosežene poslovne rezultate gospodarstva so vplivali tudi nizka produktivnost dela, poslabšanje učinkovitosti poslovanja, težave pri oskrbi z domačimi in uvoženimi surovinami in repromaterialom na eni ter realno povečanje osebnih dohodkov v primerjalnem obdobju na drugi strani. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja je ob upo-števanju specifičnosti strukture občinskega gospodar-stva porasel količinski obseg proizvodnje v občini v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 9,2%, kar je preseglo gibanje proizvodnje v SR Sloveniji (IND 102,3) in mestu Ljubljani (IND 106,5) - podatki Zavoda SRS za stati-stiko. Predhodni podatki Narodne banke o blagovnem izvozu in uvozu kažejo, da so v I. trimesečju letošnjega leta organizacije združenega dela iz občine Ljubljana Center realizirale izvoz v višini 472.651.000 din in s tem presegle raven enakega lanskoletnega obdobja za 156%. Porast je občutno hitrejši kot je bil dosežen v okviru mesta Ljubljane (51%) in republike (41%). Od skupno realiziranega izvoza je bilo na konvertibilna . področja izvoženega blaga za 438.111.000 din ali za 189% 'več kot lani. S tem se je delež konvertibilnih področij v skupnem izvozu povečal od 82,1 % na 92,7% ali za 13% in je tudi večji od deleža v mestnem in republiškem merilu (72,3%). V enakem obdobju je bil v občini Ljubljana Center skupno realiziran uvoz v višini 1.283.875.000 din, ki je bil za 85% večji kot v enakem obdobju lani. S konverti-bilnih področij so organizacije uvozile za 127% več kot v enakem lanskem obdobju. Hitrejša dinamika uvoza s konvertibifnih področij se je odraziia tudi v povečanju delež tega področja v skupnem uvozu od 57,4% lani na 70,2% letos. Gospodarstvo obfiine je imelo v prvem četrtletju po-prečno zaposlenih za 0,8% manj delavcev kot v istem obdobju preteklega leta, tako da se upadanje števila zaposlenih nadaljuje tudi v letošnjem letu. Ustvarjeni finančni rezultat gospodarstva v prvem če-trtletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta prikazuje naslednja tabela: vOOOdin Elementi in kazalci________________l-lll 1981 l-lll 1982 IND Celotni prihodek 29.866.401 39.229.793 137 Porabljena sredstva 25.540.998 33.833.729 132 - amor. po predp. stop- njah 444.428 691.666 156 Dohodek 4.325.403 5.396.309 125 Razporejeni dohodek 4.407.792 5.710.364 131 - del doh. za skupno družbeno porabo 790.950 1.031.293 130 - del doh. za splošno družbeno porabo 92.018 127.627 139 - del doh. za druge na- mene 824.151 1.121.813 136 - del doh. za Čiste osebnedoh. 1.317.095 1.705.657 130 - del doh. za skup. po- rabodel. 226.532 267.257 118 - del doh. za akumul. 1.120.207 1.456.714 130 od tega: amortizac. nad predp. stopnjami 48.713 29.738 61 Izguba 78.785 324.357 412 Celotni prih. v primer. s porab. sr. 1116,9 115,9 99 Dohodek na delavca 101.901 128.175 126 Doh. v primer. s popreč. uporab. posl. sredstvi 5,8 5,6 97 Akumulativna sposob- nost 1,5 1,5 100 Reproduktivna sposob- nost 2,1 2,2 105 Mesečni čisti OD na de- lavca 10.289 13.474 131 Gospodarstvo občine je v prvem četrtletju letos ustvarilo 39.229.793 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 31 % več kot v enakem obdobju lani in za 2% manj kot je bilo planirano. Če izločimo vpliv povečanja cen (deflator so cene na drobno _ 28,9%) je bil celotni prihodek gospodarstva v prvem četrtletju letos realno višji za približno 2%. Celotni prihodek se je nominalno povečal v vseh področjih gospodarstva razen v industriji, kjer je bil za 4% nižji. Nominalno povečanje celotnega prihodka je bilo v posameznih področjih gospodarstva zelo ra-zlično, od 7% v področju prometa in zvez do 36% v področju trgovine. Za ustvarjeni celotni prihodek je gospodarstvo ob-čine obračunalo 33.833.729 tisoč din porabljenih sred-stev. V primerjavi z enakim obdobjem lani so bila porabljena sredstva za.32% višja in so se povečala hitreje kot celotni prihodek. Tako gibanje celotnega prihodka in porabljenih sredstev je poslabšalo stopnjo ekonomičnosti poslovanja občinskega gospodarstva za 1%. Poslabšanje ekonomičnosti ugotavljamo v.večini go-«spodarskih področij, razen v področju industrije, kme-tijstva in ribištva in gradbeništva, kjer se je izboljšala, v področju trgovine pa je ostala nespremenjena. Na gibanje porabljenih sredstev v gospodarstvu ob-čine je odločilno vplivala nabavna vrednost prodanega blaga, le-ta znaša v skupnih porabljenih sredstvih go-spodarstva kar 84%. V prvem četrtletju letos so se ti izdatki povečali za 32,4%, to je hitreje kot celotni prihodek. Z novim zakonom o amortizaciji so se v letošnjem letu občutno povečali stroški za amortizacijo (po predpisanih stopnjah), saj so bili za 55,6% višji in so tako presegli rast celotnega prihodka. V strukturi stroškov so se stroški amortizacije letos povečali za 0,3 strukturne točke, od 1,7% na 2%. Poleg tega so se nesorazmerno z rastjo celotnega prihodka v letošnjem četrtletju povečali še izdatki za porabljeno^tenergijo (indeks 138) in izdatki za prehrano delavcev (indeks 197). Gibanje stroškov, katerih obseg ureja družbeni dogovor (dnevnice, reprezentanca, pre-vozni stroški, avtorski honorarji, pogodbe o delu, iz-datki za reklamo in propagando), v strukturi storškov ne zavzemajo pomembnega deleža, saj- predstavljajo manj kot 1 odstotek vseh porabljenih sredstev gospo-darstva in niso vplivali na dinamiko rasti porabljenih sredstev. Gibanja posameznih z družbenim dogovo-rom omejenih stroškov kaže v primerjalnem obdobju na neupoštevanje določil dogovora. Doseženi dohodek gospodarstva v občiiji Ljubljana Center je znašal 5.396.309 tisoč din. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil doseženi dohodek za 25% višji in je za 8% zaostajal za planirano višino. Rast dohodka je bila zaradi poslabšanja ekonomičnosti po-slovanja, deloma pa tudi zaradi novih amortizacijskih stopenj, za 6 indeksnih točk počasnejša od rasti celot- Razporejeni dohodek Struktura NAMEN ¦ l-lll l-lll l-lll l-lll ______________________________________________1981________ 1982_______IND______1981_______1982 Za skupno družbeno porabo 790.950 1.031.293 130 18J 1fU Za splošno družbeno por. 92.018 127.627 139 2,1 2,2 Za druge namene 824.151 1.121.814 137 18,9 19,6 Čisti osebni dohodek 1.317.095 1.705.657 130 30,1 29,9 . Sredstva skupne porabe del. 226.532 267.257 118 5,2 4,7 Akumulacija 1.120.207 1.456.714 130 25,6 25,5 - poslovni sklad 975.396 1.296.973 133 22,3 22,7 - izboljšanje mat. osnove del. 3.076 7.600 247 0,1 0,2 - rezervni sklad 90.133 120.580 134 2,1 2,1 - ostali skladi - 2.888 1.823 63 - - amortizacija nad predp. stopnjo 48.713 29.738 61 1,1 0,5 RAZPOREJENI DOHODEK__________________ 4.370.956_______5.710.364_______131 100,0 100,0 Gospodarstvo je po periodičnem obračunu za I. če-trtletje izločilo za splošne in skupne družbene potrebe in za druge namene 39,9% dohodka za razporeditev (v I. četrtletju lani 39,1%). Razmerja v globalni delitvi dohodka so se v letošnjem četrtletju še poslabšala predvsem zaradi večje udeležbe sredstev za druge na-mene in sredstev za splošno družbeno porabo v razpo-rejenem dohodku. Izločitve iz dohodka gospodarstva za financiranje splošne družbene porabe in za druge namene so se v primerjalnem obdobju povečala hitreje kot razporejeni dohodek. Pri delitvi dela razporejenega dohodka, s katerim razpolagajo organizačije združe-nega dela, ugotavljamo zmanjšanje deleža sredstev namenjenih za osebno potrošnjo delavcev, tako čistih osebnih dohodkov kot tudi sredstev za skupno porabo delavcev. Vendar to zmanjšanje ni vplivalo na višino sredstev za akumulacijo, ki so se povečala za 1 indek-sno točko počasneje kot razporejeni dohodek in za 5 indeksnih točk hitreje kot ustvarjeni dohodek. Delež nega prihodka. Če izločimo vpliv povečanja cen, je bil doseženi dohodek v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani realno višji le v kmetijstvu in ribištvu (za 15%), gradbeništvu za 4% in v trgovini za 9%. i Delavec v gospodarstvu občine je v prvem četrtletju letos ustvaril poprečno 128.175 tisoč din dohodka, kar je za 26% več kot v enakem obdobju lani. Višina dose-ženega dohodka na delavca se je v posameznih po-dročjih gospodarstva gibala zelo različno.iRaven pr-vega četrtletja lani ni bila dosežena v področju pro-meta in zvez (indeks 71). Realno se je ustvarjeni doho-dek na delavca povečal le v kmetijstvu in ribištvu - za 15%, v gradbeništvu za 11% in v področju trgovine za 9%. Rentabilnost oz. učinkovitost uporabe poslovnih sredstev se je v primerjavi s prvim četrtletjem poslab-šala (za 3%), saj je bila ob večji stopnji rasti porabe poprečno uporabljenih poslovnih sredstev (IND 130) dosežena nižja rast dohodka (IND 125). Učinkovitost poprečno uporabljenih poslovnih sredstev se je po-slabšala v vseh področjih gospodarstva, izjema sta le gradbeništvo in trgovina, kjer je bila za 15% oziroma 9% večja kot v prvem četrtletju lani. Gospodarstvo občine je po periodičnem obračunu za prvo četrtletje letos razporedilo 5.710.364 tisoč din dohodka, kar je za 31% več kot po periodičnem obra-čunu za prvo četrtletje lani. Razporejeni dohodek go-spodarstva je tako občutno višji od doseženega in kaže na porast izgub v letošnjem prvem trimesečju. Višino in dinamiko razporejenega dohodka po namenu podaja naslednia tabela: akumulacije v razporejenem dohodku se je zmanjšal od 25,6% v lanskem na 25,5% v letošnjem letu. Takšno gibanje in razmerja v razporeditvi dohodka opozarjajo na neuresničevanje resolucijskih določil. V prvem četrtletju letos je gospodarstvo ustvarilo 1.456.714 tisoč din sredstev za akumulacijo (IND 130). Ob izločitvi vpliva povečanja cen so bila ustvarjena sredstva za akumulacijo realno za približno 1% višja kot po periodičnem obračunu za I. četrtletje preteklega leta. V strukturi akumulacije odpade 89,5% sredstev na poslovni sklad in na del za izboljšanje materialne osnove dela. V primerjavi s prvim četrtletjem lani so se ta sredstva povečala za 33%. Relativno visok porast ugotavljamo še pri izločitvah za rezervni sklad (indeks 134), medtem ko pri ostalih skladih in amortizaciji nad predpisanimi stopnjami ugotavljamo zmanjšanje v pri-merjavi ^ prvim četrtletjem lani za 37% oziroma za 39%. Od skupnih sredstev za akumulacijo je 1.127.710 tisoč din ali 77% sredstev že angažiranih in to za posojilo skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtono-mnih pokrajin (5,2%), za posojilo po predpisih DPS (0,1 %) in za obveznosti, ki jih ima gospodarstvo občine za zapadla vendar ne plačana odplačila iz dolgoročnih kreditov (0,1%) ter odplačila za dolgoročne kredite, ki zapadejo v naslednjem letu (71,9%). Sredstva za akumulacijo so se nominalno povečala v petih področjih gospodarstva, v področju prometa in zvez, industrije ter finančno-tehničnih storitev so raz-poredili za akumulacijo manj sredstev, v stanovanjski in komunalni dejavnosti pa je bila ohranjena raven iz I. četrtletja lanskega leta. V I. četrtletju letošnjega leta se akumulativna spo-sobnost gospodarstva v primerjavi z isttm obdobjem preteklega leta ni spremenila (1,5%), reproduktivna sposobnost pa se je povečala za 5% (od 2,1% na 2,2%), na kar je vplivalo 55,6% višja amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah. Ustvarjene stopnje akumulativnosti se v posameznih področjih gospodar-stva gibljejo od 0,3% v stanovanjsko komunalni dejav-nosti do 4,8% v obrti in osebnih storitvah. V primerjavi s prvim četrtletjemlanskega leta se je stopnja akumu-tativhe sposobnosti povečala v gradbeništvu, trgovini ter gostinstvu in turizmu. Poleg v omenjenih področjih pa se je reproduktivna sposobnost povečala še v sta-novanjski komunalni dejavnosti. Rast razporejenih sredstev za osebne dohodke je bila v gospodarstvu občine v poprečju za 3 indeksne točke hitrejša od rasti dohodka in za 0,6 indeksne točke hitrejša od rasti primerljivega dohodka (to je dohodek povečan za minimalno amortizacijo). Začiste osebne dohodke je bilo za prvo četrtletje letos izpia-čano 30% več sredstev kot v enakem obdobju lani in je bil tako porast teh sredstev hitrejši od rasti doseženega dohodka (indeks 125). Poprečni mesečni izplačani čisti osebni dohodek na delavca je v prvem četrtletju letos znašal 13.474 din in je bil za 31% višji. Ob 27,1% povečanju življenjskih stroškov je bil realni osebni do-hodek zaposlenih v poprečju za 3% višji kot v enakem obdobju lani. Realni osebni dohodek zaposlenih se je povečal v primerjavi s prvim četrtletjem lani v večini področij gospodarstva, izjema so le področja kmetij-stvo in ribištvo, obrt in osebne storitve ter stanovanjsko komunalna dejavnost. Pri primerjavi produktivnosti z gibanjem povpreč-nega mesečnega izplačanega čistega osebnega do-hodka na delavca ugotavljamo v globalu hitrejše pove-čanje osebnega dohodka glede na produktivnost. V posameznih področjih gospodarstva ugotavljamo hi-trejšo rast osebnega dohodka kot doseženega do-hodka na delavca v industriji, prometu in zvezah, go-stinstvu in turizmu in v področju finančno-tehničnih in poslovnih storitev. II. POSLOVNE IZGUBE V GOSPODARSKIH ORGANI-ZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Zaostreni pogoji gospodarjenja, še vedno neurejeni odnosi na področju cen, sezonski vplivi patudi subjek-tivne slabosti pri gospodarjenju so povzročili, da je po periodičnem obračunu za prvo četrtletje 1982 imelo Izgubo iz tekočega poslovanja 28 organizacij združe-nega dela. V teh organizacijah je skupno zaposlenih 6.798 delavcev. V primerjavi z višino izgube po perio-dičnem obračunu za prvo četrtletje 1981 se je izguba letos povečala štirikrat (indeks 412), številoorganizacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo, pa za 6. Skupna višina izgube je znašala 324.357 tisoč din in to zaradi - porabljenih sredstev, k! niso kritascelotnim prihodkom 245 tisoč din-0,1% - nekrite obveznosti iz dohodka 61.308 tisočdin-18.9% - akontacij osebnih dohodkov in druge s čistim dohodkom nekrite obveznosti 262.804 tisoč din - 81,0% Višina izgub, število organizacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo ter število delavcev v teh organi-zacijah po področjih gospodarstva za primerjalno ob-dobje je podano v naslednji tabeli: ZZZZZ>TZ Višina izgube Struktura Stevilo OZD Stevilo delavcev PODROCJE v 000 din v % z izgubo i-iii i-iii i-iii i-in i-iii i-iii i-iii i-iii ____________________________1981 1982 PP '1981 1982 1981 1982 1981 1982 IND INDUSTRIJA 13.213 17.669 134 16,8 5,5 1 3 314 705 , 225 GRfiDBENlŠTVO 6,129 8.919 146 7,7 2,8 1 1 646 247 38 PKMTT IN ZVEZE 681 233.018 - 0,9 71,8 18 170 3.777 TRGOVINA 12.062 6.198 51 15,3 1,9 4 2 286 143 50 O0STTNSTVO IN TUKEZEM 26.165 41.224 158 33,2 12,7 7 7 849 983 116 STANOVfiNJSKO KCMMAUft DEJ. 13.441 10.495 78 17,1 3,2 5 5 1.125 853 76 f*INANČNE,TEHNIČ.IN ¦ " , POSLOVNE STOKETVE 7.094 6.837 96 9,0 2,1 3 2 271 90 33 SKUPAJ 78.785 324.357 412 100,0 100,0 22 28 3.661 6.798 186 Struktura 02. udeležba posameznih področij v skupni izgubi gospodarstva občine se je v letošnjem I. trimesečju v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta bistveno spremenila. Največji delež v letošnjem I. tri-mesečju odpade na področje prometa \n zvez (71,8%), medtem ko je v lanskem obdobju bilo 2 največjim deležem udeleženo področje gostinstvo in turizem. V vseh ostalih področjih gospodarstva pa se je udeležba v skupni izgubi zmanjšala. Število organizacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo, se je najbolj povečalo v področju prometa in zvez, sledi področje industrije. V področju finančno-tehnične in poslovne storitve in v trogbvini se je števito organizacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo, zmanjšalo, v gostinstvu in turi2mu pa ostalo isto kot v istem obdobju preteklega leta. Obrazložitev vzrokov izgub po področjih in posa-meznih organizacijah združenega dela: Industrija V industriji so v prvem trimesečju 1982 izkazale iz-gubo 3 organizacije združenega dela v skupni višini 17.669 tisoč din. Največjo izgubo ima DES UUBLJANA TOZD ELEK-TRO UUBLJANA OKOLICA (12.168 tisoč din), katere glavni vzrok je v ceni električne energije, saj se le-ta v obdobju januar-marec ni povečala, kar je pri poveča-nih stroških imelo za posledico neustvarjeni skupni prihodek elektrogospodarstva Med stroški oz. porab-Ijenimi sredstvi so se občutno povečali stroški amorti-zacije. V ZIV TAM DO TVT BORIS KIDRIČ TOZD PAN so zaključili prvo četrtletje z izgubo v višini 533 tisoč din, katere glavni vzroki so trežave pri nabavi surovin in repromateriala ter prekomerna vezava sredstev v zalo-gah polizdelkov in rezervnih delov. MERCATOR - VELEPRESKRBA TOZD TMI je v letoš-njem prvem četrtletju občutno znižala višino izkazane izgube v primerjavi z lanskim istim obdobjem. Kot glavne vzroke izgube navaja temeljna organizacija: neusklajenost nabavnih ceh živine s prodajnimi ce-nami svežega mesa in mesnih izdelkov. Gradbeniitvo Na področju gradbeništva je zaključila z izgubo v prvem četrtletju leta 1982 ena organizacija združenega dela - VODOVOD KANALIZACIJA TOZD KOMUNALNA OPERATIVA v višini 8.919 tisoč din. Osnovna dejavnost temeljne organizacije je opravljanje opravil obnove vo-dovodnega in kanalizacijskega omrežja in objektov, kot tudi izvajanje novih, predvsem zahtevnejših gra-denj za isto dejavnost. Zaradi omejevanja investicijske gradnje komunalnih objektov in izpada realizacije na planiranem izvajanju del obnove vodovodnega in ka-nalizacijskega omrežja iz naslova enostavne reproduk-cije so njihova specialna osnovna sredstva za izvajanje zemeljskih del in tudi opreme za proizvodnjo cevnih elementov in izvajanje prodane gradnje ostala neizko-riščena. Dejavnosti v okviru temeljne organizacije za boljšo izkoriščenost kapacitet so v I. trirnesečju le delno uspele. Promet in zveze Skoraj tri četrtine (71,8%) celotne izgube v gospo-darstvu občine v prvem četrtletju letos odpade na po-dročje prometa in zvez. Glavni nosilec izgub v tem področju je ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO DO ŽE- LEZNIŠKO TRANSPORTNA ORGANIZACIJA (ŽG ŽTO) S svojimi TOZD. Z izgubo je zaključilo 5 temeljnih organi-zacij ŽG ŽTO: najvišjo izgubo ima TOZD za vleko vla-kov, sledi TOZD ZA UPRAVLJANJE in VZDRŽEVANJE PROG. nato TOZD ZA PROMET, TOZD za UPRAVUA-NJE in VZDRŽEVANJE SV in TK NAPRAV ter TOZD ZA TEHNIČNO VOZOVNO DEJAVNOST. Vzroki izgub v TOZD ŽTO so v manjšem dotoku prispevka sredstev za kritje stroškov enostavne reprodukcije od planiranih in družbeno dogovorjenih, v zapoznefem povišanju cen železniških storitev za ieto 1982 in povečanju stroškov amortizacije zaradi povečanih stopenj. Zaradi omenjenih vzrokov temeljne organizacije niso dosegle dohodka do višine, s katero bi pokrivale ob-veznosti iz dohodka. Od doseženega dohodka je odvisen, v skladu s sa-moupravnim sporazumom prihodek delovne skupnosti skupnih služb ŽTO Ljubljane in skupnih služb Železni-škega gospodarstva. Tako sta DSSS ŽTO in DSSS ŽG izkazali izgubo v skupni višini 22.329 tisoč din, katere vzrok je manjši prihodek delovne skupnosti zaradi neu-stvarjenega dohodka TOZO ŽTO in ostaiih 00 v okviru SOZD Železniškega gospodarstva. V letošnjem l.trimesečju jeizgubovvišini 2.168 tisoč din izkazaia tudi SOZD INTEGRAL DO LPP TOZD TAKSI. V temeljni organizaciji Taksi, ki jetudi leto 1981 zaključila z izgubo, je uveden v skladu z zakonom sanacijski postopek in izdelan sanacijski program. Trgovina Na področju trgovine sta zaključili z izgubo dve or-ganizaciji združenega dela: AUTOCOMMERCE TOZD NOTRANJE TRGOVINE v višini 3.833 tisoč din in KOMPAS TOZD MAGISTRAT v višini 2.365 tisoč din. V Autocommercu TOZD Notranja trgovina kot vzroke za nastalo izgubo navajajo nedobavljanje blaga doba* viteljev, padec ustvarjenega dohodka zaradi zmanj-šane prodaje vozil »Staro za novo«, katere vzrok je manjša količina dobavljenih vozil TAS in kasnitev do-bave vozil VW principala. Glavni vzrok izgube v Kompas TOZD Magistratu je v visokih neplačanih terjatvah do kupcev. Gostinstvo Iri turizem Na področju gostinstva in turizma je zaključilo z izgubo 7 organizacij združenega dela v skupni višini 41.224 tisoč din. V 6 organizacijah združenega dela (KOMPAS TOZD INOZEMSKI TURIZEM in TOZD DOMAČI TURIZEM, IN-TEREXPORT TOZD POTOVALNA AGENCIJA, PUTNIK SLOVENIJA TOZD TURIZEM IN GOSTINSTVO, SCT TOZD DRUŽBENI STANDARD, POČITNIŠKI DOMOVI PTT SLOVENIJE) so izgube sezonskega značaja in so povezane z relativno visokimi fiksnimi stroški v mrtvi sezoni oz. pri pripravi turistične sezone ob manjšem povpraševanju po turističnih storitvah v začetku leta. V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB GOSTIN-SKEGA PODJETJA LJUBLJANA niso bile v celoti izpol-njene obveznosti v skladu z določili in roki samouprav-nega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih rned TOZD in OSSS. V skladu s sklepi samoupravnih organov temeljnih organizacij se je DSSS financirala v višini 10% akontacije za I. trime-sečje 1981. Tako je prišlo do izkazane izgube v višini 1.233 tisočdin. Komunalna dejavnost Na področju komunalne dejavnosti odpade največji delež na delovno organizacijo VODOVOD KANALIZA-CIJA TO2D MESTNI VODOVOD (4.764 tisoč din) in TOZD KANALIZACUA (3.803 tisoč din). Vzrok izgube je prepozno odobrena višja cena njihovim storitvam glede na višje stroške poslovanja predvsem zaradi viš-jih amortizacijskih stopenj in višjih izdatkov za porab-Ijene surovine, material in električno energijo. Tudi 3 temeljne organizacije KOMUNALNEGA PO-DJETJA UUBLJANA - TOZD RAST, TOZD DIMNIKAR-STVO in TOZD ŽIVILSKI TRGI so izkazale v I. četrtletju izgubo, pri tem so v temeljni organizaciji Živilski trgi naknadno ugotovili napako v knjiženju, po odpravi le-te izgube nimajo, V KPL TOZD Rast, katera osnovna dejavnost je urejanje in vzdrževanje zelenih površin, imajo v zimskem času mrtvo sezono in stem povezane določene stroške, ki bremenijo nizko realizacijo. - V KPL TOZD Dimnikarstvo so kot razlog izgube v višini 771 tisoč din navedli izplačilo osebnih dohodkov kar v bistvu predstavlja prenašanje dovoljenih izplačil osebnih dohodkov za leto 1981 v breme sredstev za leto 1982. Finančno tehnlčne In poslovne storltve Na področju finančno-tehničnih in poslovnih storitev sta zaključili z izgubo 2 temeljni organizaciji: ČGP DELO TOZD STUDIO MARKETtNG IN PROPAGANDO in UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER TOZD MEDICOEN-GEENERING. V ČGP Delo TOZD Studio za marketing in propa-gando (višina izgube 2.792 tisoč din) je glavni vzrok izgube izpad reklamiranja kozmetičnih proizvodov in preusmeritev v nove projekte (reklamo brezalkoholnih pijač za Radensko in Fructal), katerih priprava je pove-zana z delom in stroški pri pripravi EP-akcije, medtem ko se bo prihodek realiziral šele v drugem in tretjem kvartalu. Na relativno veliko nedokončanih projektov v I. trimesečju letošnjega leta je vplivala kasnejša skleni-tev pogodb z nekaterimi OZD. Vzroki izgube v I. trimesečju letošnjega leta v UNIVER-ZITETNEM KLINIČNEM CENRU TOZD MEDICOEN-GEENERING v višini 4.045 tisoč din je v odvisnosti med prilivom prihodka in pogodbenih določil z naročniki -časovni premik v porabljenih sredstvih, ki so potrebni za dokončanje naročenih projektov in prilivom pri-hodka oz. plačilom naročnika za opravljeno delo. Višina zgub po OZD za prvo trimesečje leta 1981 in 1982: Zap. Organizacija združenega Višina izgube Popre. št. št. dela v 000 din zaposlenih ___________________________________________________l.-lll. 1981 l.-lll. 1982 IND I.—III. 1982 IND 12 3 4 5 6 7 1. DES LJ TOZD Ljubljana okolica - 12.168 - 363 100 2. TVT Boris KidriČ TOZD PAN - 533 - 22 110 3. .Mercator-Velepreskrba TOZD TMI 13.213 4.968 38 320 102 4. Vodovod kanalizacija TOZD Komunalna operativa , - 8.919 - 247 90 5. ŽG ŽTO TOZD za promet - 49.465 - 885 93 6. ŽG ŽTO DSSS . - 3.297 - 69 128 7. ŽG DSSS - 19.032 - 501 104 8. ŽG ŽTO TOZD za vleko vlakov :• - 72.399 - 870 99 9. ŽG ŽTO TOZD za tehnično vozovno dejavnost - Č9.385 - 425 103 10. ŽG ŽTO TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog ¦ ¦ - 52.033 . - 685 96 11. ŽG ŽTO TOZD za upravljenje in vzdrževanje SV in TK naprav - 25.239 - 202 103 12. Integral DO LPP TOZD taksi 681 2.168 319 140 82 13. Autocommerce TOZD notranja trgovina - 3.833 - 71 96 14. Kompas TOZD Magistrat 1.604 2.365 147 72 101 15. Počitniški domovi PTT Slovenije - 267 - 14 100 16. GP Ljubljana DSSS . - 1.223 - 42 100 17. SCT TOZD družbeni standard 2.454 8.453 344 239 90 18. Kompas TOZD inozemski turizem 18.449 26.181 142 375 112 1 19.' Kompas TOZD domači turizem 3.791 2.434 64 219 106 . 20. Putnik Slovenija TOZD turizem in gostinstvo 96 1.553 - 76 104 21. Interport TOZD potovalna agencija ' 1.136 1.083 95 18 82 22. Vodovod kanalizacija TOZD Mestni vodovod 6.829 4.764 70 271 101 23. Vodovod kanalizacija TOZD Kanalizacija 2.747 3.803 138 179 96 24. KPLTOZDRast 2.282 1.120 49 252 101 25. KPL TOZD živilski trgi ¦¦•*' ; 592 37 - 34 110 26. KPL TOZD Dimnikarstvo .753 771 102 78 100 . 27. ČGP DELO TOZD studio za \ . K', ¦ makreting in propagando <\ / ' - 2.792 - 23 96 . 28. UKC TOZD Medicoengeenering - 4.045 - 67 96 Skupaj 54.628 324.357 - 6.759 99 III. IZGUBE V ORGANIZACUAH ZORUŽENEGA DELA NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Na območju občine Ljubljana Center je po predho-dnih podatkih SDK, I. tromesečje letošnjega leta 9 OZD družbenih dejavnosti zaključilo z izgubo, ki je znašala 193,041.501 din. Te organizacije zaposlujejo skupaj 8303 delavcev. V primerjavi z lanskim I. trimesečjem je ietošnja izguba višja za 51 %. V nadaljevanju navajamo povzetke iz predloženih obrazložitev za nastanek izgub: 1. UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER: OZD zaposluje 6846 delavcev; izguba nastala v I. trimesečju znaša 188,318.214 din. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju ambulantno specialistične in bolnišnične. zdravstvene dejavnosti opredeljuje programe zdrav-stvenih storitev temeljnih organizacij in dploča, da valorizacijo cen opravijo udeleženci sporazuma s spre-jetjem aneksa k temu samoupravnemu sporazumu. Aneksi za valorizacijo cen še niso podpisa.ni, zato so bile vse opravljene zdravstvene storitve obračunane po cenah dogovorjenih za leto 1981. V teku so dogovori za podpis aneksov k samouprav-nim sporazumom, ki bodo predvidoma usklajeni v me-secu maju tega leta. Po podpisu aneksov o dogovorje-nih cenah za leto 1982, bodo temeljne organizacije opravile poračun opravljenih storitev. Poračun bo opravljen v mesecu juniju 1982.' S tem bodo vzroki motenj v poslovanju odpravljeni. 2. ONKOLOŠKI INŠTITUT: OZD zaposluje 604 delavcev; "izguba nastala v I. tri-mesečju znaša 862.512 din. Vzrok za nastalo izgubo je razlika med fakturirano in plačano realizacijo. Slednja predstavlja le 79,85% fak-turirane realizacije in terjatve za zdravstvene storitve opravijene v mesecu marcu 1982. V kolikor bi se v plačano realizacijo štela vplačila, katerih DUR zapade v plačilo po 1. 4. 1982 in se nana-šajo na mesec marec, Onkološki inštitut v I. trimesečju letošnjega leta ne bi izkazoval izgube. 3. SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA: šola zaposluje 59 delavcev; izguba nastala v I. trime-sečju znaša 532.261 din. Svet šole ugotavlja, da je nastala izgubazaradi pove-čanih stroškov, ki so nastali zaradi novega zveznega zakona o amortizaciji in zaradi izrednega povečanja cen predvsem komunalnih storitev in drugih material-nih stroškov, medtem ko so akontacije Izobraževalne skupnosti ostale enake kot decembra 1981. Delegacija delavcev šole je sprejela nekatere varče-valne ukrepe, ki naj bi v II. trimesečju pomagali pri zmanjševanju izgube. 4. SREDNJA ELEKTROTEHNIŠKA ŠOLA: šola zaposluje 67 delavcev; izguba nastala v I. trime-sečju znaša 746.825 din. Razlogi so isti kot pri Srednji pedagoški šoli. S poračunom, ki bo narejen v II. trimesečju, bo iz-guba v celoti pokrita. 5. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, TOZD ZA BIOLOGIJO: Fakulteta zaposluje 60 delavcev; izguba nastala v I. trimesečju znaša 319.111 din. Finančni načrt še ni bil sprejet, ker ni bil ovrednoten program za leto 1982. Tako so akontacije prihodka ki jih nakazuje Izobraževalna skupnost ostale na nivoju iz Ieta1981. Ob polletnem periodicnem obračunu bodo poslovali brez izgube. 6. DOM UPOKOJENCEV TABOR - POLJANE: Dom zaposluje 196 delavcev; izguba nastala v I. trimesečju znaša 1,707.605 din. Do izpada dohodka je prišlo zaradi neurejenih do-hodkovnih odnosov oziroma zaradi administrativnega urejanja cen. Na pobudo Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je problematiko cen oskrbnega dne v domovih obravnaval IS skupščine SR Slovenije. IS je ocenil, da je dosedanji način urejanja dohodkovnih odnosov nesprejemljiv in je skupnostim za cene v Slo-veniji dostavil svoja stališča in mnenja. Na podlagi tega upajo, da bo stekla svobodna menjava dela med upo-rabniki in izvajalci domskega varstva odraslih oseb. . Skupščina skiipnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane je v mesecu maju sprejela sklep o novih cenah (povišanje ža 17%), s čimer je dana osnova za odpravo vzrokov izgube. 7. RTV LJUBUANA, DSSS: Delovna skupnost zaposluje 354 delavcev; izguba nastala v I. trimesečju znaša 56.761 din. Plane dohodka TOZD in delovnih skupnosti v okviru RTV Ljubljana za leto 1982 so dokončno sprejeli šele v aprilu. Do sprejetja planov pa je plačevanje stbritev delovne skupnosti potekalo po začasnem financiranju iz leta 1981. To pa ni zadostovalo za pokritje vseh prevzetih del, ki jih je bila dolžna delovna skupnost opravljati že v I. trimesečju leta 1982. Izgubo bodo pokrili v II. trimesečju tega leta. 8. MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO: Gledališče zaposluje 99 delavcev; izguba nastala v I. trimesečju znaša 121.986 din. Razlog izgube je v tem, da so od Kulturne skupnosti Slovenije in Ljubljanske kulturne skupnosti prejelt le del akontacije prihodka za I. trimesečje leta 1982. Menijo, da finančna situacija v letošnjem letu ni povsem urejena, saj sredstva, ki so jih prejeti iz svobo-dne menjave dela ne zadoščajo za pokritje vseh stro-škov (posebej amortizacije, ki jo KSS in LKS ni upošte-vala). 9. EKONOMSKI CENTER MARIBOR, TOZD RA-ZVOJNO RAZISKOVALNIINŠTITUTZA REGIONALNO EKONOMIKO IN SOCIALNI RAZVOJ TOZD zaposluje 16 delavcev; izguba nastala v I. tro-mesečju znaša 376.216 din. Vzrok negativnega finančnega rezultata je v nepra-vočasni poravnavi obveznosti naročnikov za oprav-Ijeno delo. V drugem trimesečju bo izguba pokrita. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je pripravil predloženi poročili na osnovi obdelave po-datkov iz zaktjučnih računov organizacij združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti za leto 1981 in prvih predhodnih obdelav periodičnih obraču-nov za letošnje I. trimesečje. Predloženi gradivi da-jeta osnovo za okvirne ugotovitve in ocene uspešno-sti poslovanja oz. odstopanj od načrtovanega tako za leto 981 kakor tudi v začetku letošnjega leta. Izvršni svet ugotavl)a, da doseženi poslovnl rezul-tati v letu 1981 kažejo na določena odstopanja od začrtanih usmeritev. Ta so predvsem: - še vedno visoka rast cen, - izpad v dinamlki industrljske proizvodnje, - zaostajanje v izpolnjevanju nalog na področju ekonomsklh odnosov s tujino, - nedoseganje predvidene realne rasti družbe-nega proizvoda, - odstopanje od usmeritev za razporejanje do-hodka v letu 1981, ki se kaže v hitrejši rasti sredstev za osebne dohodke od rasti doseženega dohodka, - prekomerna rast skupne družbene porabe, - upadanje zaposlovanja in - padec-realnih osebnih dohodkov. V letošnjem I. trimesečju se kažejo nekateri pozi-tivni premiki v gospodarsklh dejavnostih, kar velja za hitrejšo rast industrljske proizvodnje in povečevanja izvoza skladno z resolucijskimi usmeritvami. Podrugi strani pa se z nadaljno zaostritvijo pogojev poslova-nja (motnje v oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom ter energijo, neusklajeno gibanje cen, ukrepi za zagotavljan|e večje preusmeritve v izvoz in omejevanje uvoza ipd.) poslabšujejo tudi finančni re-zultati poslovanja. Ob sorazmerno visokih stopnjah rasti nominalnih vrednosti finančnih pokazateljev akumulativna sposobnost gospodarstva realno pada, razporejanje dohodka ne sledf resolucijskim usmeri-tvam, izgube številčno in po obsegu naraščajo. Ne glede na to, da so primerjave podane za sorazmerno kratko obdobje prvega letnega trimesečja, v katerem so občutnl dokajšnjl sezonski vpllv) in nlhanja, obsto-ječe neskladje z resolucljskimi usmerltvami zahteva poudarjene aktivnosti za izravnavo izpada v prvem trimesečju in za reallzacljo ze letošnje leto zadanih nalog. Vse navedene ugotovitve ponovno utemeljujejo sprejetje odločitve za pristop preverjan|u srednjeroč-nih planskih dokumentov za obdobje 1981-1985 In prilagoditev razvoja posameznih dejavnosti zaostre-nim pogojem dela in zoženim materialnim okvirom. Dosedanje neuresničevanje nekaterlh usmerltev in nalog pa po drugi strani še toliko bolj obvezuje vse nosilce planlranja in razvoja, da v svojih sredinah sproti preverjajo pogoje in možnosti za delo in razvoj in da s pravočasnlmi ukrepi odpravljajo motn|e v poslovanju ter tako zagotavljajo uspeino poslovanje in uresničevanje nalog predvem na področju eko-nomskih odnosov s tujino, pri omejevanju vseh obllk porabe in razporejanju dohodka v korist sredstev akumulacije. Ljubl|ana, ma|a 1982 IZVRŠNIS VET Aneks k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 Osnutok Na podlagi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana ob-čine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 (Ur. I. SRS. št. 11/82) sprejemajo udeleženci dogovora o temeljih druibenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 upoštevaje spremenjene mož-nosti in pogoje za razvoj v tekočem srednjeročnem obdobju ANEKS K DOGOVORU O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 1. člen Spremeni se 2. čten in se glasi: »Udeleženci dogovora v obdobju 1981-1985 opre-deljujejo naslednje cilje gospodarskega razvoja: - rast družbenega proizvoda po poprečni letni stop-nji 1%, - rast osebne, skupne in splošne porabe bo zaosta-jala za 10% za rastjo primerljivega bruto dohodka; - rast izvoza po poprečni letni stopnji 10%, - rast uvoza po poprečni letni stopnji 2%, - rast zaposlovanja po poprečni letni stopnji 0,4%, - rast produktivnosti po poprečni letni stopnji 0,6.« (prvotno besedilo 2. člena: Udeleženci dogovora v obdobju 1981-1985 oprede-Ijujejo naslednje cilje gospodarskega razvoja. - rast družbenega proizvoda po povprečni letni stop-nji 2,42%, - rast osebne, skupne in splošne porabe bo zaosta-jala za 10% za rastjo družbenega proizvoda, - rast izvoza po povprečni letni stopnji 8% - rast uvoza po povprečni letni stopnji 1 %, - rast zaposlovanja po povprečni letni stopnji 1%, - rast produktivnosti po povprečni letni stopnji 1,4%, - rast zaposlovanja v negospodarstvu po povprečni letni stopnji 0,8%) 2. člen V 3. členu se spremenijo druga, tretja, šesta in sedma allnea prvega odstavka in dopolni drugi od-stavek tako, da se glasijo: druga alinea: »Izvozno aktivno proizvodnjo, ki obsega vsaj 30% proizvodnje -namenjene izvozu na konvertibilno področje ob isto-časnem pokrivanju uvoza z izvozom«; tretja alinea: »Del sredstev morajo udeleženci do-govora zagotavljati s samoupravnim sporazumom o namenskem združevanju sredstev za investicije«; šesta alinea: »Surovinsko, energetsko in tran-sportno nezahtevnost investicije, gospodarno in večjo uporabo domačih surovin ter izkoriščanje se-kundamih surovin«; Sedma alinea: »Razvojno-tehnično intenzivno proi-zvodnjo in storitve, ki ne slonijo na uvozni tehnolo-giji«. V zadnjem odstavku se črta pika in dopolni stavek z naslednjim: »...ter upoštevali mnenja pristojnih ko-misij za oceno investicij.«. (prvotno besedilo 3. člena: Udeleženci dogovora se opredeljujejo za usmeritev v dejavnosti, ki imajo primerjalne prednosti za razvoj. Pri izboru investicij bodo upoštevaii naslednje gospodar-ske, socialne, prostorske in obrambne pogoje: - nadpovprečni dohodek na zaposlenega v primer-javi s panogao dejavnosti, - izvozno aktivna proizvodnja, ki obsega vsaj 30% proizvodnje namenjene izvozu ob istočasnem pokriva-nju uvoza z izvozom, - del sredstev zagotavljajo udeleženci dogovora z združevanjem sredstev s samoupravnimi sporazumi, - racionalno in produktivno zaposlovanje, kjer se z investicijo zagotavlja tudi razširitev družbenega stan-darda najmanj v takem obsegu, kot ga predvideva družbeni dogovor o minimalnih standardih, - razvijanje humanih oblik bivanja in dela, - surovinska, energetska in transportna nezahtev-nost, gospodarna in večja uporaba domačih surovin ter izkoriščanje sekundarnih surovin, - razvojno tehnično intenzivna proizvodnja in stori-tve, ki ne sloni na uvozni tehnologiji, - varovanje interesov splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Poleg navedenih pogojev bodo udeleženci dogovora upoštevali pogoje za prestruktuiranje gospodarstva, ki so opredeljeni v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije in mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985). 3. člen V četrtem členu se tč. 3 vključno z alineo spremenl In glasi: »3. inženiring dejavnosti« (Prvotno besedilo 4. člena: Pri izpolnjevanju pogbjev iz 3. člena bodo imeli pre-dnost razvojni programi v naslednjih dejavnostih: 1. Trgovina: - na drobno - zunanja trgovina 2. Industrija: - optika, elektrooptika in elektromedicina z inženi-ringom - kovinsko predelovalna - papirno predelovalna - grafična 3. Gradbeništvo: - inženiring 4. Gostinstvo tn turizem 5. Malo gospodarstvo 6. Promet in zveze Pri načrtovanju naložb s področja dejavnosti poseb-nega družbenega pomena, zlasti agroživilstva ter v okviru tega preskrbe s kmetijskimi izdelki in energe-tike, bodo udeleženci upoštevali širši družbeni interes ter poseben pomen teh dejavnosti.) 4. člen V 14. členu se v zadnjem odstavku med nosilci nalog črta SOZD Nama - Veleblagovnica Ljubljana. (Prvotno besedilo 14. člena: Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo v kra-jevni skupnosti Prule, Stari Vodmat, Poljane in Nove Poljane zgradili manjkajoče prodajalne za preskrbo občanov z osnovnimi živilskimi in drugimi proizvodi. Nosilci nalog so: SOZD ABC Pomurka - OZD s sedežem v občini Ljubljana Center, DO Cvetličarne, SOZD Emona - DO Emona Merkur, SOZD Nama - Veleblagovnica Ljub-Ijana.) 5. člen 17. člen se v celoti črta. (Prvotno besedilo 17. člena: V okviru razpoložljivih sredstev si bodo investitorji, vključeni v gradnjo ploščadi Borisa Kraigherja prizade-vali dograditi prvo in drugo etapo izgradnje ploščadi, namenjene specializirani trgovini, gostinskim prosto-rom, poslovnim prostorom, peš potem in parkirnim prostorom. Investitorji. SOZD ABC Pomurka - OZD s sedežem v občini Ljubljana Center, SOZD GHT - DO GP šestica, DO Metalka, DO Modna hiša, SOZD Moda - DO Tka-nina, DO Tranšped Beograd.) 6. člen v 32. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Poseben pomen v razvoju drobnega gospodar-stva ima razvoj enot, kl se na osnovi skupnih progra-mov s proizvodnimi in zunanjetrgovinskimi organiza-cijami združenega dela posredno vključujejo v me-dnarodno delitev dela.« (Prvotno besedilo 32. člena: Udeleženci dogovora bodo na območju občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju namenili posebno pozornost drobnemu gospodarstvu ob upoštevanju že sprejetih programov na področju krajevnih skupnosti in sicer tistim deficitarnim storitvenim dejavnostim, ki ne zahtevajo veliko površin, niso hrupne in ne onesna-žujejo okolja.) 7. člen V 38. členu se besedilo: »DO IPK Ljubljana TOZD Mestni vodovod, TOZD Kanalizacija in TOZD Pll-narna« nadomesti z besedilom: »DO Vodovod - Ka-nalizacija TOZD Mestni vodovod, TOZD Kanalizacija In DO Energetika TOZD Plinarna...« (Prvotno besedilo 38. člena: / DO IPK Ljubljana TOZD Mestni vodovod, TOZD Ka-nalizacija in TOZD Plinarna bodo v sodelovanju s sa-moupravno komunalno interesno skupnostjo dajali prednost prenovi dotrajanega razvodnega omrežja vo-dooskrbe, kanalizacije in plinavstarem mestnem jedru v skladu z sprejetimi sanacijskimi načrti posameznih predelov in v skladu.z zahtevami ohranjanja naravne in kulturne dediščine.) 8. člen V drugem odstavku 39. člena se v peti vrsti bese-dilo: »CI/1 Dom medlcinsklh sester na Njegoševi...« nadomesti z besedilom: »CS-3 Dom medicinskih se-ster obPoljanski cesti...« (Prvotno besedilo 39. člena: Komunalna skupnost občine Center bo skupaj z zvezo komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin in komunalnimi TOZD zagotovila izgradnjo no-vega infrastrukturnega omrežja za načrtovano stano-vanjsko in poslovno gradnjo po sprejetih terminskih planih. Predvsem bo z razširitvijo komunalne infrastrukture omogočena gradnja na novo pridobljenih površinah CS-6 Nove Poljane, z dograditvijo sekundarnega omrežja pa še na naslednjih površinah: CO-1/8 ob Igriški cesti, CI/1 Dom medicinskih sester na Njego-ševi, CO-1/21 na Resljevi cesti (sedanja Plinarna), CS-2 Rog, CO-1/17 Moša Pijade in CO-1/23 Komenskega cesta. Zgrajeno bo sekundarno omrežje za vse objekte, ki so bili pričeti v srednjeročnem obdobju 1976-1980.) 9. člen V prvem odstavku 40. člena se besedilo: »DO IPK TOZD Plinarna« nadomesti z besedilom: »DO Energe-tika TOZD Plinarna«. V zadnjem odstavku istega člena se besedllo: »OZD IPK TOZD KEL In TOZD Plinarna« nadomesti z besedilom: <>DO Energetika TOZD Komunalna ener-getika in TOZD Plfnarna«. (Prvotno besedilo 40. člena: Komunalna skupnost občine in samoupravna stano-vanjska skupnost občine bosta skupaj z izvajalci in v sodelovnaju z družbenopolitičnimi skupnostmi zago-tovili, da bo območje občine Center ogrevano s plinom in toplo vodo po naslednji razmejitvi: DO IPK TOZD Plinarna bo oskrbovala KS Prule - v celoti in KS Staro Ljubljano v območju Ljubljanica-Pod Trančo-grad, ostali del občine Center bo ogrevala TOZD Komunalna energetika. Z izgradnjo toplotne črpalne postaje Center in z dograjevanjem manjkajočega sekundarnega omrežja bo omogočena oskrba z zadostnimi količinami to-plotne energije iz Toplarne Moste in KEL iz Šiške za obstoječe in bodoče uporabnike, ki se bodo morali uspešno priključevati na centralne vire ogrevanja in s tem ukinjali individualna kurišča in lokalne kotlovnice. Za uresničevanje navedenih nalog bosta komunalna skupnost občine in samoupravna stanovanjska skup-nost občine v sodelovanju z OZD IPK TOZD KEL in TOZD Plinarna, pripravila usklajen program, ki bo vse-boval tudi izenačitve cen ogrevne toplote.) 10. člen V 43. členu se besedilo: »DO IPK TOZD Mestnl vodovod« nadotnesti z besedllom: »DO Vodovod -Kanalizacija TOZO Mestni vodovod...« (Prvotno besedilo 43. člena: DO IPK TOZD Mestni vodovod in Komunatna skup-nost občine Center bosta usposobila zasute vodnjake za pitno vodo za potrebe izrednih razmer.) 11. člen ' V 44. členu se v celoti črta besedllo v oklepaju. (Prvotno besedilo 44. člena: Samoupravna interesna skupnost za promet Ljub-Ijana, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, Komunalna skupnost občine Center bodo zagotovili ureditev mirujočega prometa z gradnjo parkirnih hiš in parkirnih prostorov po proučitvi najprimernejših loka-cij (možnosti gradnje novih parkirnih hiš ob Aškerčevi cesti in šaranovičevi ulici ter parkirnih prostorov med Prešernovo cesto in Železnico). 12. člen V prvl allnel 48. člena se besedllo: »CM Dom medl-cinskih sester ob NJego&evl ulicl« nadomestl z bese-dllom: »CS-3 Dom medicinsklh sester ob Poljanskl cestl...« V zadnjem odstavku 48. člena se v tretjl vrstl število »1400« nadomesti s števllom »1339«. (Prvotno besedilo 48. člena: Z družbenim planom občine in s spremembami ter dopolnitvami urbanistične dokumentacije bodo sa-moupravna stanovanjska skupnost in udeleženci do-govora usmerjali stanovanjsko graditev na naslednjih površinah: - CO-1/8 Igriška, CS-2 ROG-kare med llirsko, Ro-zmanovo, Maistrovo, Prisojno in Njegoševo, CO-1/17 Moša Pijade kare med Trgom OF, Miklošičevo, Ljublja-nico in Resljevo, CO-1/21 Plinarna, CO-1/22 Njegoše-va-Masarykova, CO-1/23 ob Komenskega v podaljšku Vidovdanska, CI-1 Dom medicinskih sester ob Njego-ševi ulici, CS-6 stanovanjska soseska Nove Poljane; - prenovo in sanacijo obstoječih stanovanjskih po-vršin pa bodo usmerili na območje starega mestnega jedra - zazidalni otok Mestni log-Cankarjevo nabrežje in na ostafa območja nekvalitetnih stanovanjskih ob-jektov. Na navedenih lokacijah bo možno zgraditi 1.800 sta-novanj, in sicer bo v tem srednjeročnem obdobju zgra-jenih vsaj 1.400 stanovanj, prenovljenih bo vsaj 398 stanovanj in pridobljenih vsaj 60 stanovanj z adaptacijo podstrešij.) 13. člen Vzadnji alinei 54. člena, v prvem odstavku 55. člena in prvem odstavku 56. člena se besedilo »SOZD SAP VIATOR« nadomesti z besedilom: »SOZDINTEGRAL« (Prvotno besedilo citiranih odstavkov 54., 55. in 56. člena: - OZD v sestavi SAP-VIATOR, ki bodo nosilci in povezovalci izgradnje vseh investicijskih objektov in naprav, ki služijo cestnemu prometu. SIS za promet Ljubljana, IS Skupščine mesta Ljub-Ijane, IS Skupščine občine Ljubljana Center, Zveza komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin, Komunalna skupnost občine Ljubljana Center, SOZD SAP-VIATOR Ljubljana, SlSza izgradnjo cest Ljubljane in ostali, bodo zagotavljali izboljšanje prometnih ra-zmer v centru Ljubljane in tako omogočili dinamičen razvoj in oživitev mestnega jedra, kar bo doseženo: SIS za promet Ljubljane, IS Skupščine mesta Ljub-Ijane, IS Skupščine občine Ljubljana Center, Zveza komunalnih skupnosti Ljubljana, Komunalna skupnost občine Ljubljana Center, SOZD SAP-VIATOR - TOZD Mestni potniški promet, Železniško gospodarstvo Ljubljana, bodo izboljšali organizacijo in kvaliteto sto-ritev mestnega in primestnega avtobusnega potni-škega in ostalega prometa s ciljem zagotoviti hiter in varen prevoz. To bo doseženo:) 14. člen V drugem odstavku 57. člena se prvi stavek črta in nadomesti z naslednjlm besedilom: »V okviru prosto-rov obstoječe tranzitne in mednarodne centrale Ljub-Ijana bo zgrajena glavna telefonska centrala.« (Prvotno besedilo 57. člena: Podjetje za PTT promet Ljubljana in območna SIS za PTT promet Ljubljana bosta nosilca razvoja kapacitet PTT sistema v občini Ljubljana Center. Za novi poštno-prometni center bo pridobljena v tem srednjeročnem obdobju celotna dokumetacija za gradnjo in zagotov-Ijen odkup zemljišča. Zgrajena bo glavna telefonska centrala, ki bo name-ščena v novem telekomunikacijskem centru. Nove tele-fonske kapacitete, ki jih predvideva projekcija razvoja telefonskih central v obdobju 1981-1985, bodozagoto-vile občini Center skupno kapaciteto 36.000 telefon-skih priključkov. Od tega bo v tem obdobju pridoblje-nih 11.300 novih telefonskih priključkov.) 15. člen 60. člen se spremeni in glasi: »Udeleženci bodo zagotavljali prednost razvoju na področju izobraževanja, vzgoje in varstva predšol-skih otrok ter osnovnemu zdravstvenemu varstvu.« (Prvotno besedilo 60. člena: V okviru dogovorjenih ukrepov bodo udeleženci tega dogovora zagotavljali na področju družbenih dejavno-sti predvsem sredstva za izobraževanje, vzgojo in var-stvo predšolskih otrok in osnovnp zdravstveno varstvo.) 16. člen V 62. členu se prvi stavek spremenl tako, da «e glasi: »Vire za financiranje investicij s področja družbe-nih dejavnosti bodo delovni Ijudje in občani zagotav-Ijali predvsem iz samoprispevka.« (Prvotno besedilo 62. člena: Vire za financiranje investicij s področja družbenih dejavnosti bo združeno delo zagotavljalo \z POD in iz dohodka TOZD, delovni Ijudje pa se bodo odločali o izvedbi referenduma za samoprispevek III. Z njim bomo financirali izgradnjo objektov za tiste dejavnosti, ki imajo dogovorjeno prioriteto, interesne skupnosti pa bodo zagotavljale sredstva za kadre in funkcionalno dejavnost v teh objektih. Nekatere druge akcije na področju družbenih dejavnosti - gradnja ali popravilo odkritih površin za rekreacijo, otroških igrišč in ureja-nje okolja - pa bomo izvedli s prostovoljnim delom občaViov, zlasti mladine.) 17. člen V 63. členu se dopolnijo oz. spreminjajo tretja, še-sta, osma, in deseta alinea tako, da se glasijo: tretja alinea: »Najmanj 55% vključitev otrok iz ob-čine Ljubljana Center v redno vzgojnovarstveno de-javnost«; šesta alinea: »Razširitev dnevnega varstva otrok starih do 3 let v vzgojnovarstvenih družinah v skladu z možnostmi«; osma alinea: »60% vseh potrebnih sredstev za funkcionalno delovanje WO«; deseta alinea: »V skrbi za obnovo in širjenje otro-ških igrišč, ki so v občini precej deficitarna, v dogo-voru z občinsko komunalno skupnostjo, telesno-kul-turno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi, obnovo, povečanjem in izgradnjo otroških igrišč. Navedeni odgovorni nosilci bodo zagotavljali tudf sredstva za upravljanje in vzdrževanje otroških igrišč.« (Prvotno besedilo 63. člena: Skupnost otroškega varstva občine se z izvajalci in uporabniki obvezuje, da bovobdobju 1981-1985 zago-tovila: - skupaj s krajevnimi skupnostmi začetek ustanavlja-nja enot otroškega varstva, ki bodo podlaga za nadalj-nje širjenje samoupravnih odnosov in neposrednega dogovarjanja na tem področju; - v okviru zajamčenega programa, vključevanje vseh 6-letnih otrok v pripravo na šolo ter potrebno širjenje vključevanja otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju, v razvojne oddelke v WO; - 55% vključitev otrok iz občine Center v redno vzgojnovarstveno dejavnost; - upoštevajoč nespremenjen obseg predšolske ge-neracije, doseženo dejansko vključitev otrok in obseg obstoječih zmogljivosti, na investicijskem področju le sanacijo matične enote WO dr. France Prešeren ter po možnosti ukinitev nekaterih oddelkov dislociranih enot; - 80-urni vzgojni program vsem 5-letnim otrokom, ki niso vključeni v WO; I - razširitev dnevnega varstva otrok, starih do 3 let, v varstvenih družinah; - združevanje administrativno-računovodskih služb WO; - 50% vseh potrebnih sredstev za funkcionalno delo-vanje WO; - družbene denarne pomoči otrokom in družinam na Območju občine; - V skrbi za obnovo in širjenje otroških igrišč, ki so v občini precej deficitarne, v dogovoru z občinsko ko-munalno skupnostjo, izobraževalno skupnostjo, tele-snokulturno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi, iz-gradnjo ali povečanje 8 otroških igrišč. Navedeni od-govomi nosilci bodo zagotavljali tudi sredstva za upravljanje in vzdrževanje otroških igrišč; - skupaj z družbenopolitično skupnostjo in samou-pravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, telesne kulture, zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva, združevanje sredstev za adap-tacijo in v skladu z razpoložljivimi sredstvi graditev počitniške baze Gorje.) 18. čten V 64. členu se spremenl tretja alinea In se glasi: »V •kladu z možnostmi postopno zmanjševan|e itevila učencev v učnlh oddelkih«. (Prvotno besedilo 64. člena: Uporabniki in izvajalci, združeni v občinsko izobra-ževalno skupnost, bodo v tem planskem obdobju zago-tovili: - postopno ustanavljanje enot skupnosti pri osnov-nih šolah in vseh krajevnih skupnostih, z namenom preobrazbe osnovne šole v kulturno, izobraževalno in športno rekreacijsko središče mladih in drugih kraja-nov; -.osnovno šolanje vsem šoloobveznim otrokom v občini v obsegu, ki ga predpisuje 14. člen zakona o osnovni šoli ter s tem zakonom določene prevoze v šolo in oskrbo; - postopno zmanjšanje števila učencev v učnih od-delkih v skladu z zakonskim normativom; - enoizmenski pouk v vseh osnovnih šolah; - 30% vključitev učencev v celodnevno osnovno šolo in 30% v podaljšano bivanje; - kvalitetna rast vzgojno izobraževalnega dela v OŠ, zlasti dograjevanje celodnevne osnovne šole in razvoj interesnih dejavnosti ter vsebinsko in organizacijsko prilaganje dejavnosti osnovnih šol potrebam in zahte-vam usmerjenega izobraževanja; - usmerjanje investicijskih vlaganj iz sredstev zdru-žene amortizacije v sanacijo dotrajanih osnovnošol-skih objektov; - dogovor med osnovnimi šolami v občini glede združevanja administrativno-računovodskih in tehnič-nih del ter povezovanje šolskih svetovalnih delavcev za dosego normativa (enega svetovalca delavca na 420 učencev); - skupaj z občinsko kulturno skupnostjo in skup-nostjo otroškega varstva vključevanje programa dejav-nosti glasbenih šol v program dela celodnevne osnovne šole in v program dela vzgojnovarstvenih or-ganizacij.) 19. člen Spremenl se 63. člen tako, da se glasi: »Izvajalci v osnovnih šolah, v skupnosti za zaposlo-vanje, posebnih izobraževalnih skupnostih, Zavodu za šolstvo in izobraževalni skupnosti si bodo prizade-vali za usmerjanje učencev vlšjih razredov osnovnih šol na tista področja usmerjenega izobraževanja, ki bodo zagotavtjala zadovoljevanje potreb po kadrih v LJubljani. Organizacije združenega dela srednjega usmeijenega izobraževanja bodo skupaj z izobraže-valno skupnostjo in družbenopolitičnimi skupnostmi rešile vprašanje prostorske razmestitve srednjih šol usmerjenega izobraževanja v Ljubljani.« (Prvotno besedilo 65. člena: Občinska izobraževalna skupnost sebov posebnih izobraževalnih skupnostih zavzemala, da bodo izobra-ževalne organizacije v občini Center in Ljubljani zago-tovile izobraževanje za delo že vpisanih učencevter na novo vpisanih v tistih vzgojnoizobraževalnih progra-mih usmerjenega izobraževanja, ki bodo dogovorjeni za občino Center oziroma za Ljubljano, z Družbenim dogovorom o razmestitvi vzgojnoizobraževalnih pro-gramov srednjega izobraževanja v SRS.) 20. člen V 68. členu se spremenl četrta allnea in se glasi: »ureditev In sanacija ploščadi letnega tolovadišča s kopaliičem lllrija, ureditev pioščadl tVD Tabor ter priključitev objekta TVD Tabor na mestnl toplovod.« (Prvotno besedilo 68. člena: Na področju telesne kulture bo samoupravna intere-sna telesnokulturna skupnost občine z uporabniki in izvajalci zagotavljala: - izvajanje športno-rekreacijskih programov telesno-kulturnih organizacij; - skupaj s krajevnimi skupnostmi izvajanje telesno-kulturnih akcij; - skupaj z občinskimi skupnostmi s področja otro-škega varstva izobraževanja in zdravstvater krajevnimi skupnostmi, interesno telesnokulturno dejavnost za predšolske otroke in mladino na vseh nivojih izobraže-vanja; t adaptacijo doma TVD Tabor in ureditev odprtih športno rekreacijskih površin v KS Gradišče in Poljane; - racionalno izrabo obstoječih telesno-kulturnih ka-pacitet.) 21. člen V poglavju X. Podpisniki dogovora o temeljih druž-benega plana občine Ljubljana Conter za obdobje 1981 - 1985 se nazivi organizacij zdruienega dela uskladijo z dejanskim stanjem v času sprejema tega aheksa. \ OBRAZLOŽITEV OSNUTKA ANEKSA K DOGOVORU O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 Ob vstopu v sedanje srednjeročno plansko obdobje smo v vseh slovenskih občinah in tudi v občini Ljub-Ijana Center sprejeli Dogovor o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985. Na takšnih dogo-vorih temeljijo tiidi kasnejši srednjeročni družbeni plani občin za isto obdobje. Oba navedena planska akta sta zasnovana na eni strani na ustreznih dokumentih temeljnih in delovnih organizacij združenega dela, t. j. na temeljih srednje-ročnih planov TOZD in samoupravnih sporazumih o temeljih srednjeročnih planov delovnih organizacij ter iz njih izhajajočih konkretnih srednjeročnih planih te-meljnih organizacij združenega dela in delovnih orga-nizacij. Na drugi strani sta oba navedena občinska akta zasnovana tudi na samoupravnih sporazumih o teme-Ijih srednjeročnih planov vseh samoupravnih intere-snih skupnosti in njihovih srednjeročnih planih, na enak način se vključujejo tudi krajevne skupnosti in na kraju morajo občine v imenovanem dogovoru upošte-vati tudi obveznosti (in omejitve), ki so jih prevzele z dogovorom o temeljih družbenega plana republike in mesta Ljubljane v okviru medobčinskega dogovarja-nja. Dogovor o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine je torej akt, s katerim se udeleženci dogo-vorijo o svojili obveznostih, nalogah in pravicah, ki so skupnega pomena za razvo) občine. Podlaga za tak-šen dogovor pa so elementi (planov) temeljnih organi-zacij združenega dela, ki z dogovorom neposredno prevzemajo obveznosti, elementi planov SIS in KS in tako je koncem leta 1980 nastal tudi dogovor o temeljih družbenega plana za obdobje 1981-1985 v naši občini. Glede na to, da so se v letu 1981 in 1982 bistveno spremenili pogoji poslovanja in razvoja v vsej Jugosla-viji, ki ne omogočajo, da bi vsi nosilci družbenega planiranja mogli realizirati naloge in cilje, ki so si jih sami v svojih srednjeročnih planih zadali, je bilo po-trebno, da so ponovno preverili svoje naloge in ustrezno spremenili oz. dopolnili temelje planov TOZD. Te spremembe pa tako po svoji vsebini kot po samih določilih zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije nujno vodijo do spre-memb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine. Izvršni svet skupščine naše občine skorajda ne pozna delovne organizacije, ki ga ne bi na nek način obvestila, da ne bo mogla realizirati določenih elemen-tov v svojih načrtih, kar bi nujno moralo imeti za posle-dico ustrezni »rebalans« srednjeročnega pfana vseh takšnih organizacij. Zato smo vse nosilce družbenega planiranja v naši občini pismeno pozvali, da nam spo-ročijo kaj bodo v svojih planih spremenili. Pozive smo poslali 587 nosilcem. Od tega se 344 ali skoraj 60% nosilcev kljub dvakratnim ponovnim urgencam za od-govor sploh ni odzvalo. Med preostalimi 243 nosilci jih je 122 ali 20% odgovorilo, da pri njih planov ni po-trebno spreminjati in bodo vse načrtovane naloge rea- lizirali, 121 nosilcev pa nas je obvestilo, da bodo sred-njeročne plane spremenili. Vendar je med njimi ostalo kar 72 takšnih, ki razen obvestila niso poslali ničesar, torej ne vemo kaj bodo spreminjali in kako. Odgovorov, ki smo jih mogli upoštevati je tako samo 49 ali 8%, vendar so tudi ti pogosto pomanjkljivi jn tako samo delno uporabni. Rezultat vsega tega je predloženi osnutek dopolnil oz. sprememb dogovora. V njem se ob upoštevanju zoženih razvojnih možnosti znižuje stopnja rasti druž-benega proizvoda in zaposlovanja v obdobju 1981-1985; spreminjajo se nekatere odločitve v zvezi z investicijami; nujnost intenzivnejšega vključevanja v izvoz na konvertibilna tržišča se odraža v predlagani višji stopnji rasti izvoza na ta področja. Skladno s spremenjenimi pogoji se v določeni meri spreminjajo tudi nekatere obveze temeljnih nosilcev planiranja s področja družbenih dejavnosti, medtem ko se cilji in usmeritve prostorskega razvoja, ki so opredeljeni v srednjeročnem družbenem planu, ne spreminjajo. V odvisnosti od zmanjšanja razpoložljivih investicijskih sredstev se spreminjajo nekatere konkretnp prostorske rešitve. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center daje osnutek aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v javno razpravo. Po tehnični strani se je izvršni svet -tudi zaradi prihranka papirja in s tem povezanimi manj-šimi stroški - odločil, da se natisne samo prvotno in novo besedilo tistih členov dogovora, ki naj bi se spre-menili. Obenem pa vodjem konferenc delegacij prilaga izvod celotnega dogovora, kar jim bo omogočilo ne-moteno obravnavo celotnega gradiva. Na osnovi ugotovitev in predlogov za spremembe in dopolnitve tega osnutka, ki bodo izšle iz javne raz-prave, bo izvršni svet določil besedilo predloga aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985, ki ga bo skupaj z osnutkom spre-memb in dopolnitev družbenega plana občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1981-1985 predložil v obrav-navo zborom občinske skupščine na julijsko zaseda-nje. gubljana,junlj1982 > IZVRŠNISVET r Poročilo o organizacijah združenega dela ki so v letu 1981 presegle dogovorjeno višino sredstev za osebne dohodke Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je na n)u družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 8. seji dne 2/6-1982 obravnaval organizacije združe- 1981- nega dela, ki so kršile določila dogovra o uresničeva- Te organizacije združenega dela so: OZD Možni % rasti Doseženi % % Znesek preveč sr. zaODglede rastisrzaODv prekoračitve - razporejenih nadoseženo 1.1981 sr. vletu1981 ____________________________________________rast I. 81_________________________________________ _________________________________________________2_____________3____________4_____________5 1. IPK TOZD Mestni vodovod 20,00 25,83 5^83 • 2.438.129 2. MladinskaknjigaTOZDKnjigame 22,65 24,27 1,62 673.771 3. Mercatorhoteli-TOZDKavarnaEvropa 20,00 24,57 4,57 293.179 4. GPTOZD Stara Ljubljana 24.37 39,25 14,88 1.321.530 5. GP LJ. Restavracija Ijudska kuhinja 21,77 36,12 14,35 1.091.344 6. GPLj. RestavracijaTriglav 20,00 28,47 8,47 988.469 7. GP Lj. TOZD Trgovina na debelo 24,63 33,43 8,80 487.708 8. Coreal 6,95 7,95 1,00 7.659 9. POZD Minitipografija 20,00 34,38 14,38 334.367 10. ABCPomurkatrg.podj.Galeb 20,00 25,02 5,02 413.863 11. Partizanska knjiga DSSS . 40,00 52,23 12,53 176.257 12. PartizanskaknjigaTOZDZaložba 40,00 88,80 48,80 1.791.202 13. Komunist, TOZD Čas. zal. d. 28,67 30,03 1,36 93,180 14. Domtehniškihšol 27.00 32 78 5,78 486.944 15. OŠ Tone Tomšič ' 31,47 27,00 4,47 346.142 16. Vzgojiteljska šola 29,00 40,85 11,85 1.028.770 Izvršni svet skupščine Ljubljana Center v soglasju z hodke uskladiti in poračunati ob periodidnem obra-občinskim svetom zveze sindikatov Ljubljana Center čunu januar _ september 1982. predlaga 2. V primeru, da prizadete organizacije združenega dela tega ne bodo storile, jim bo skupščina občine- Skupščini občine Ljubljana Center, da sprejme te-le Ljubljana Center izrekla začasno omejitev izplačevanja sklepe: sredstev za osebne dohodke. 1. Vse organizacije združenega dela, ki so v letu 1981 prekoračila dogovorjeno višino sredstev za osebne do- ' L|ubl|ana, 2.6.1982 IZVRŠNI SVET ' j ¦ Družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse v obdobju 1981 1985 predlog Na podlagi 147. člena ustave Socialistične repu-blike Slovenije, 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter v zvezi s 4. točko prvega odstavka 4. člena zakona o komunalnih tak-sah (Uradni list SRS, št. 29/65,12/69,7/70, in 7/72) so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana, Izvršni svet skupnosti obalnih občin, skupščine občin v SR Sloveniji, Gospo-darska zbornica Slovenije, Splošno združenje gostin-stva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije (v nadaljnem besedilu: udeleženci) sklenili DRUŽBENI DOGOVOR o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982-1985 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da je potrebno sredstva turistične takse v obdobju 1982 do 1985 nameniti za opravljanje splošnih turističnih storitev. Namenska poraba teh sredstev, ki se obliku-jejo na podlagi prenočitve turistov v kraju in se plaču-jejo v določenem znesku na dan, je v interesu turistič-nega in s tem gospodarskega razvoja krajev ter v skladu s težnjami za oblikovanje kompleksnejše turi-stične ponudbe, v katero sodijo tudi splošne turistične storitve. 2. člen Udeleženci bodo skrbeli, da se sredstva turistične takse porabijo za izvajanje zlasti naslednjih nalog s področja splošnih turističnih storitev: 1. na območju turističnih kra]ev, občin in medobčin-skih območjih: - za izvajanje javne, splošne krajevne in območne turistično informacijske službe, - za izvajanje krajevne, območne splošne turistične propagande, - za usposabljanje krajevnih in območnih turističnih vodnikov in delavcev v turistično informacijski dejav-nosti, - za organizacijo sprejema, vodenja ter obveščanja novinarjev, snemalcev, fotoreporterjev itd., ki obisku-jejo turistične kraje in cbmočja zaradi seznanjanja do-mače in tuje javnosti z našo turistično ponudbo, - za izvedbo turističnih prireditev, ki bogatijo splošno turistično ponudbo in povečujejo obisk turi-stičnih krajev, - za urejanje turističnih poti, markacij in drugih zna-menj in napisov, ki so namenjeni informiranju turistov, - za urejanje zelenih površin, nasadov, objektov, dekorativne razsvetljave in podobnih ureditev v krajih, kar povečuje turistom udobnost in pestrost bivanja in ni vključeno v redne programe dela komunalnih in drugih skupnosti oziroma organizacij združenega dela, - za sofinanciranje akcij za zaščito in urejevanje prirodnih, etnografskih, NOB in drugih spomenikovter objektov, kulturne krajine, flore, faune ter drugih do-brin, ki so pomembne za razvoj turizma, - za splošno turistično izobraževanje in vzgojo stal-nega prebivatstva v turističnih krajih, za varstvo in urejanje okolja in tovrstne tekmovanja med kraji, - za druge podobne naloge ter pobude za naloge, ki imajo za cilj pospeševanje turizma v kraju in na ob-mtočju kot celoti; 2. na ravni republike za celotno območje Slovenije: a) za organizacijsko" povezovanje ter vsklajevanje dela, akcij in programov turističnih društev, občinskih in medobčinskih turističnih zvez v Sloveniji ter za vsklajevanje dela z drugimi republiškimi in pokrajin-skimi turističnimi zvezami. Turistično zvezo Jugosla-vije ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini (v nadaljnem besedilu: društvena dejavnost), kar izvaja Turistična zveza Slovenije; b) za sofinanciranje in izvajanje dela splošno turi-stičnega informacijskega programa, ki ga je potrebno izvajati na ravni republike, predvsem: - za izvajanje javne, splošne in nepristranske turi-stične informacijske službe (turistična informacijska služba Slovenije); - za organizacijo sprejema, vodenja in obveščanja domačih in tujih novinarjev, snemalcev itd. ki v ta namen obiskujejo Slovenijo (služba stiki z javnostjo); - za razpošiljanje turističnega propagandnega gra-. diva (prospekti, filmi in druge edicije) po Jugoslaviji in v tujino (razpošiljanje turistično propagandnega gra-diva); - za izvajanje drugih nalog s področja splošno turi-stično propagandno informacijske dejavnosti. 3. člen ¦ Skupščine občin se zavezujejo, da bodo namenile: 1. v sktadu s 1. točko 2 člena tega družbenega dogovora 90% vsakoletno zbranih sredstev turistične takse za financiranje predhodno na občinski ali me-dobčinski ravni vsklajenih programov s področja turi-stičnih storitev splošnega značaja. Pretežni del zbrane turistične takse bodo skupščine občin usmerjale v kraje, oziroma območja, kjer je bila turistična taksa ustvarjena. Programe s področja splošnih turističnih storitev predlagajo skupščinam občin in po medsebojni vskla-ditvi izvajajo tur. društva, občinske in medobčinske turistične zveze ter druge organizacije in društva, ki se ukvarjajo z izvajanjem splošnih turističnih storitev; 2. v skladu z 2. točko 2. člena tega družbenega dogovora 10% vsakoletno zbranih sredstev turistične takse za sofinanciranje nalog s področja splošnih turi-stičnih storitev na ravni republike za celotno območje Slovenije. . », ' 4. člen Naloge s področja splošnih turističnih storitev, ki jih je potrebno zagotavljati na ravni republike za celotno območje Slovenije, bo izvajala Turistična zveza Slove-nije ter drugi nosilci nalog določeni v programu sploš-nih turističnih storitev na ravni republike. Osnutek vsakoletnega ovrednotenega programa na-log splošnih turističnih storitev na ravni republike bo posredovala Turistična zveza Slovenije vsem udeležen-cem ter na podlagi pripomb in dopolnitev pripravila do konca leta predlog programa, ki ga bo sprejela Skup-ščina Turistične zveze Slovenije. 5. člen V skladu z 2. točko 3. člena in v skladu s 4. členom bodo skupščine občin za izvajanje splošnih turističnih storitev na ravni republike do petnajstega v tekočem mesecu odvajale 10% zbranih sredstev zveze Slove-nije, številka 50101-678-47756. 6. člen Gospodarska zbornica Slovenije in Splošno združe-nje gostinstva in turizma Slovenije bosta zagotovila del sredstev za izvajanje programa splošno turistično pro-pagandno informacijske dejavnosti na ravni republike, na podlagi vsakoletnega dogovora s Turistično zvezo Slovenije. 7. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana in Izvršni svet Skupščine skupnosti obalnih občin bodo v skladu svojih z ustavo in zakoni določenimi pravicami in dolžnostmi z ustrez-nirni ukrepi podpirali turistični in s tem gospodarski razvoj krajev ter v skladu s tem, kompleksnejše in kvalitetnejše turistične ponudbe, v katero sodijo tudi turistične storitve splošnega pomena. 8. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo, da zbrana sredstva turistične takse zaradi potreb, ki jih terja razvoj turizma, tako v turističnih krajih, kot tudi na medobčinskih območjih ter na ravni republike, najče-šče ne zadoščajo za zagotavljanje najnujnejših sploš-nih turističnih storitev. To velja zlasti za kraje, kjer ni stacionarnega turističnega prometa, ampak prevladuje i7letniški ali tranzitni turizem. Zato se bodo udeleženci zavzemah, za zbiranje in združevanje dodatnih sred-stev, predvsem pri organizacijah združenega dela s področja turizma, gostinstva, prometa, trgovine ter pri drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 9. člen Izvajanje tega družbenega dogovora bo spremljal odbor udeležencev, ki bo imel sedež pri Turistični zvezi Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 38. 10. člen V odbor udeležencev, ki ima 9 članov, imenujejo po enega člana Ivršni svet Skupščine SR Slovenije, Go-spodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje go-stinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slove-nije, skupščine občin pa 5 članov, ki jih imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. Izmed svojih članov bo imenoval odbor udeležencev predsednika za dobo enega leta. 11. člen Odbor udeležencev bo odpravljal zlasti nasiednja dela in naloge: - spremljal in analiziral uresničevanje tega družbe-nega dogovora; - nadzoroval dotok dela sredstev turistične takse na žiro račun Turistične zveze Slovenije; - skrbel za namensko porabo sredstev, skladno s sprejetimi programi; - predložil najkasneje do 31. januarja vsem udele-žencem poročila o izvajanju družbenega dogovora v preteklem letu; - na podlagi pripomb in pobud udeležencev predla-gal spremembe in dopolnitve družbenega dogovora. Udeleženci soglašajo, da bo administrativno-te-hnične posle za odbor udeležencev opravljala Turi-stična zveza Slovenije. 12. člen Morebitna sporna vprašanja v zvezi z izvajanjem tega družbenega dogovora se bodo reševala v okviru od-bora udeležencev ob navzočnosti udeležencev, katerih sporna vprašanja se rešujejo. 13. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vsaj štiridesetih občinskih skupščin, Izvršni svet Skupščine SR Siovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine skupnosti obalnih občin, Gospodarska zbornica Slove-nije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije ter Turistična zveza Slovenije. 14. člen Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dna po ob-javi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne......... UDELEŽENCI: OBRA2LOŽITEV predloga družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982-1985. Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 (Uradni list SRS št. 20/81) je določil, da v bilanco splošne porabe v občinah v tem letu ne bodo vključeni proračunski prihodki od turističnih taks. Sredstva ob-činskih proračunov, dosežena s turistično takso, naj bi torej usmerjala za pospeševanje turističnih dejavnosti, saj doslej takoimenovanih splošnih turističnih storitev v SR Sloveniji nismo zagotovljali v zadostnem obsegu, kar je negativno vplivalo na razvoj turistične ponudbe, na rezultate turističnega prometa in s tem tudi na realno rast deviznega priliva. Zato je bil v začetku lanskega leta predlagan v obrav-navo družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse v letu 1981. V razpravo ob osnutku tega družbe-nega dogovora, ki so ga sprejeli Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Turi-stična zveza Slovenije in večina občinskih skupščin je bilo ugotovljeno, da so občinske skupščine s svojimi odloki o kumunalnih taksah in odloki o proračunu občin za leto 1981 vsa sredstva turistične takse za letošnje leto že namensko razporedile. To je bil tudi razlog, da nekatere občine (predvsem proračunsko dopolnjevanje) niso mogle pristopiti k družbenemu dogovoru. Predlagano je bilo, da se zato družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse sklene za naslednja leta tega srednjeročnega obdobja, in sicer v letih 1982 do 1985. Z družbenim dogovorom se namembnost sredstev turistične takse ne spreminja, saj se udeleženci zave-zujejo nameniti sredstva turistične takse v obdobju od 1982. do 1985. leta za opravljanje splošnih turističnih storitev. Zato se tudi besedilo predloga družbenega dogovora ne razlikuje od osnutka v določbah, kjer udeleženci določajo naloge s področja splošnih turi-stičnih storitev na območju turističnih krajev, občin, na medobčinskih območjih in na ravni republike terpred-lagajo, da se 90% vsakoletno zbranih sredstev turi-stične takse v občinah nameni za financiranje predho-dno na občinski oziroma medobčinski ravni usklajenih programov s področja turističnih storitev splošnega značaja, preostali del, 10% pa za sofinanciranje nalog s področja splošnih turističnih storitev na ravni repu-blik za celotno območje Slovenije. Skupščine občin bodo 10% zbranih sredstev turi-stične takse odvajale na žiro račun Turistične zveze Slovenije, ki bo izvajala naloge splošnih turističnih storitev na ravni republike na osnovi programa. V 4. členu osnutka družbenega dogovora so bile naloge, ki bi jih bilo potrebno izvajati na republiški ravni v letu 1981, konkretno ovrednotene. Tega pa ni bilo mogoče določiti v predlogu družbenega dogovora, saj se do leta 1985 ne da natančno določiti obseg sredstev potrebnih za izvajanje splošnih turističnih sto- ritev. Skupščina Turistične zveze Slovenije bo zato do začetka leta posredovala vsem udeležencem vsako-letni ovrednoteni program nalog splošnih turističnih storitev na ravni republike. Del sredstev za program splošno turistično propa-gandno informacijske dejavnosti bosta zagotovila Go-spodarska zbornica Slovenije in Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije. Ta program, katerega je sprejelo Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije znaša za 1981. leto 10.595.000,00 din. Pre-težni del teh sredstev, to je v višini 9.595.000,00 din so v letu 1981 zagotovile Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje gostmstva in turizma Slovenije ter organizacije združenega dela s področja gostinstva, turizma in prometa in druge zainteresirane organiza-cije združenega dela. Zato sta tudi Gospodarska zbor-nica Slovenije in Splošno združenje gostinstva in turi-zma Slovenije sprejeli obveznost sofinanciranja tega programa v obdobju 1982 do 1985. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1981-1985 na področju turizma in v skladu z obveznostmi v dogovoru o teme-Ijih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 se predvideva, da bo inozemski turistični promet naraščal 6% letno, devizni priliv 8% letno, domači turistični promet pa 3,5% letno. Kot udeleženci se tako Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in Izvršni svet Skup-ščine skupnosti obalnih občin zavezujejo podpirati tu-ristični in gospodarski razvoj krajev, ter s tem komplek-snejše in kvalitetnejše turistične ponudbe, med katere sodijo turistične storitve splošnega pomena. Za izvajanje družbenega dogovora je predviden 9-članski odbor, udeležencev, ki bo spremljal uresniče-vanje družbenega dogovora, nadzoroval dotok del sredstev turistične takse na žiro račun Turistične zveze Slovenije, skrbel za namensko porabo sredstev, skla-dno s sprejetimi programi, dajal poročila o izvajanju družbenega dogovora, predlagal spremembe in dopol-nitve družbenega dogovora na podlagi pripomb in po-bud udeležencev ter reševal morebitna nesoglasja v zvezi z izvajanjem tega družbenega dogovora. Vodbor udeležencev bodo imenovali po enega člana Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slo-venije ter Turistična zveza Slovenije, občinske skup-ščine pa 5 članov. Odbor udeležencev bo imel svoj sedež pri Turistični zvezi Slovenije, ki bo zanj oprav-Ijala vsa administrativna-tehnična dela. guMJana, dne 16.11.1981 PREDLOG IZVRŠNEGA SVETA K PREDLOGU DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAMENSKI PORABI TURISTIČNE TAKSE V OBDOBJU 1982-1985 Izvršni svet SR Slovenlje |e posredoval vsem ob-činskim skupščinam, izvrinemu svetu mesta Ljub-Ijane, izvrsnemu svetu skupnosti obalnih občln in drugim udeležencem v obravnavo in podpis predlog družbenega dogovora o namenski porabi turistlčne takse za obdobje 1982-1985 8 programsko usmeri-tvljo Turistlčne zveze Slovenlje v obdobju 1982-1985 in program dela za leto 1982. Po tem predlogu družbenega dogovora bodo vse občine združevale sredstva za Izvajanje splošnlh turi- stlčnih storitev na ravni republike v višini 10% od zbranih sredstev turistične takse, in jih odvajale vsak mesec do 15. za pretekli mesec na žiro račun Turi-ttične zveze Slovenije (5. člen). Občlna Ljubljana Center je bila v letu 1981 podpi-snlk takega družbenega dogovora za leto 1981. Izvršnl svet je v predhodnem postopku dne 27/1-1982, zahteval od Turlstlčne zveze Slovenlje, da po-sreduje vsem udeležencem dogovora ovrednoton program nalog sploinlh turistlčnih storitev na ravnl republlke za leto 1982 in flnančno realizacljo pro-grama za leto 1981, kar |» blla njihova obveznott iz sklen|enega druibenega dogovora za leto 1981, In da upo&teva pri obllkovanju predloga že aprejeti pro-gram turistične ponudb« v Ljubliani. Teh zahtev predlagatelj družbanega dogovora nl izpolnil. V letoinjem letu teče postopek za sprejam druibe-nega dogovora o združevanju in namenski porabi turlttlčne takse na območ|u občln In masta Ljubl|ane za trednjeročno obdobje 1981-1985, ki ga |e izvrinl svet občlne Ljubljana Center že sprejel. Skupščina mesta Ljubljane |e na zasedanju zborov skupičine, dne 29/12-1981, ie sprejela tkupen program turl-stične ponudbe za leto 1982, po katerem bodo občln-ske skupščlne zdruievale sredstva Iz zbrane turl-stične takse In ]e po tem programu dogovorjeno za sofinandranje dogovorjenih programov in akcij Turl-stlčne zveze Slovenlje pomembnih za LJubl|ano za leto 1982 v vlsinl 500.000,00 dln (za vse l|ubl|anske občlne). Izvrini svet |e ponovno obravnaval predlaganl predlog družbenega dogovora na 8. seji, dne 2/6-1982, In smatra, da Je potrebno v republiki sprejetl ta družbenl dogovor. Ne strlnja pa se s predlagano drugo točko 3. člena glede višlne prlspevka 10% vsakoletno zbranlh sredstev turistične takse za sofl-nandranje nalog s področja sploinih turističnih stori-tev na ravnl republlke za celotno Slovenijo, ker sma-tra, da se morajo sredstva zdruievatl po opravljenlh programskih nalogah pomembnih za posamezno ob-čino oz. posebno druibeno-politično skupnost. Za leto 1982 pa smatra, da mora občlna Ljubljana Center pri svojih odločitvah glede vlšine prfspevka upoite-vatl ie navedenl sklep skupičlne mesta L)ubl|ane. Zato Izvrinl svet skupščine občine L|ubl|ana Cen-ter predlaga skupščinl občine Ljubljana Center, da na podlagl 173. člena statuta občine Ljubljana Center(Ur. I. SRS, it. 2/78 in 35/81) sprejme naslednji SKLEP: 1. Skupščina občlne Ljubljana Center sprejme družbeni dogovor o namenski porabi turl-stlčne takse v obdobju 1982-1985 z naslednjim amandmajem k drugi točki 3. člena, ki naj se glasi: »2. v skladu z 2. točko 2. člona tega družbenega dogovora bodo v skladu z vsakoletnim ovrednotenim programom občinske skupičlne prispevale letno do-ločen delež potrebnlh sredstev od vsakoletnlh zbra-nlh sredstev iz turistične takse za sofinanciranje na-log s področja splošnlh turistlčnih storitev na ravni republlke za celotno območje Slovenije.« 2. Skupščina občine Ljubljana Center bo v letu 1982 prispevala iz sredstev zbranih od turistlčne takse za soflnanciranje nalog s področja splošnih turisttčnlh storitev na ravni republike po že sprejetem programu turistlčne ponudbe v Ljubl|ani za leto 1982, t. J. za Ljubljano skupaj v višini 500.000,00 din. LJublJana, 2/6-1982 IZVRŠNI SVET Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO-1/8 Majde Vrhovnik OSNUTEK Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na....... seji zbora združenega dela, dne........in na.......seji zbora krajev- nlh skupnosti, dne............sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«). 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za ob-močje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«), ki obsega predel med Erjavčevo cesto, Gregorčičevo ulico, Gradiščem in Prešernovo cesto. 2. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) je izdelal Ljubljanski urbani-stični zavod leta 1981 pod številko 2610. 3. člen Sestavni deli zazidalnega načrta za območje zazidal-nega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) so programski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. 4. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) je stalno na vpogled občanom. in organizacijam združenega dela pri upravnih organih občine Ljubljana Center in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, Zavodu za izgradnjo Ljubljane - TOZD Urbanizem in Geodetski upravi mesta Ljubljane. • 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. 6. člen . Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«). (Ur. list SRS, št. 23/70). 7. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA CENTER Števllka: 351-91/70 Predsednlk skupSčlne: Datum: Albin VENGUST OBRAZLOŽITEV Zazidalni otok CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) obsega območje med Gradiščem ter Erjavčevo, Prešernovo in Gregorčičevo ulico. Za to območje velja v letu 1970 izdelan zazidalni načrt, katerega programski del je bil ob izdelavi programa urbanističnega razvoja krajevne skupnosti Gradišče znova pretehtan. Ugotovili so, da intenzivna izraba severne in južne soseščine zazidal-nega otoka terja zmanjšanje predvidenega programa. Na podlagi te ugotovitve je bil v letu 1977 izdelan osnutek sprememb in dopolnitev veljavnega zazidal-nega načrta, v katerem so bile predvidene manjše dopolnitve obstoječe zazidave in gradnja upravne stavbe Izvršnega sveta SR Slovenije. Ta osnutek je Skupščina občine Ljubljana Center sprejela 16. no-vembra 1978; predlog pa je bil na sejah zborov iste skupščine dne 26. decembra 1978 umaknjen z dnev-nega reda. V procesu nadaljnjega dela se je zmanjšal program novogradnje za potrebe Izvršnega sveta SR Slovenije, nekoliko pa se je spremenil tudi zunanji prostor osnovne šole »Majda Vrhovnik«. V tem smislu je bil pripravljen v letu 1981 nov osnutek, ki opredeljuje posamezna območja obravnavanega zazidalnega otoka takole: 1. Območje Drame je dokončno oblikovano; 2. Stanovanjsko območje se zaključi z minimalnim stanovanjskim objektom na vogalu Igriške in Gregorči-čeve ulice; 3. V območju osnovne šole Majda Vrhovnik se zago-tovijo s povečanjem zunanjih površin in izgradnjo ku-hinje vse minimalne možnosti za prehod na celodnevni pouk. 4. Območje predstavitve arheoloških najdb Rimske Emone se po rušenju obeh stanovanjskih objektov (Erjavčeva 15 in Gregorčičeva 18) lahko razširi. 5. Graditev v območju Izvršnega sveta SR Slovenije se OMieji na izrabo dveh podzemnih etaž za garaže in nadzidavo dvoriščnega trakta obstoječega objekta. Tako oblikovani novi osnutek zazidalnega načrta je bil javno razgrnjen v času od 28. januarja do 28. fe-bruarja 1982. Pripombe, zbrane v času javne razgrnitve se nanašajo predvsem na upravičenost-predlaganega rušenja individualnih stanovanjskih objektov glede na zaostrene gospodarske razmere pa tudi na večje vklju-čevanje zlasti nezazidljivih površin obravnavanega za-zidalnega otoka v javni mestni prostor. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je osnutek zazidalnega načrta z rezultat javne razgrnitve obravnaval dne 12. maja 1982. Podprl je večje vključe-vanje zazidalnega otoka v širši prostor in upoštevanje sedanjih gospodarskih razmer pri uresničevanju zazi-dalnega načrta zlasti v primerih odstranjevanja objek-tov. Ugotovil pa je, da predstavlja osnutek zazidalnega načrta realno stopnjo usklajenosti ožjih in širših intere-sov in potreb ter ocenil, da z uresničevanjem predlože-nih rešitev ni izktjučeno kasnejše uveljavljanje širših družbenih potreb. Izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO-1/8 v obravnavo in sprejem. Ljubljana, ma]a 1982 Izvritnl sv«st PRAVILNIK ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CO 1-8 (»MAJDA VRHOVNIK«) 1. člen Spremembe in dopolnitve GUP iz 1.1972 opredelju-jejo naslednji obseg zazidalnega otoka CO 1-8: sever: Erjavčeva cesta - os vzbod: Gradišče (Titova cesta) - os jug. Gregorčičeva ulic - os zahod: Prešernova cesta - os Zazidalni otok CO 1-8 leži v jugozahodnerrvdelu površin, ki so opredeljene kot centralne površine. Iz navedene prevladujoče oz. osnovne programske funkcije predela, ki temelji na obstoječem stanju ra-zvoja opredeljuje zazidalni načrt nadaljnje razvojne možnosti. 2. člen Celovito območje zazidalnega otoka, ki je sestavni del mestnega središča Ljubljane in tvori njegov jugoza-. hodni del podrobno operativno členimo na naslednja razvojna območja: - razvojno območje Drame in objekta Gradišče 10 (območje 1); - razvojno območje pretežne stanovanjske zazidave v vogalu Igriške, Erjavčeve, Gregorčičeve ulice (ob-močje 2); - razvojno območje šole »Majda Vrhovnik« (ob-močje 3); - razvojno območje prezentacije arheoloških najdb Rimske Emone (območje 4); - razvojno območje izvršnega sveta skupščina SR Slo-venije (območje 5); 3. člen Osnovni smoter razvojnega programa zazidalnega načrta je skladnejše izoboljšanje pogojev za bivanje in delo upoštevajoč posamezne in skupne interese v ok-viru omejenih fizičnih možnosti sedanjega mestnega središča. Temeljna dolgoročna urbanistično-razvojna usmeri-tev je zazidalna programska in prometna razbrameni-tev mestnega središča, kar pomeni v območju CO 1-8 čimmanjšo dodatno ali novo zazidavo in čimbolj skla-dno rešitev obstoječih problemov v predelu 4. člen Območje 1: Območje je programsko in zazidalno dokončno obli-kovano, zato obstoječih objektov ni mogoče dozidati ali nadzidati;, dovoljene so notranje adaptacije in mo-dernizacije; dovoljeno je potrebno tekoče gradbeno tehnično vzdrževanje objektov; v objektu Gradišče 10 je dovoljena funkcionalna izraba podstrešja za skladne namene (stanovanja, mirno ustvarjalno delo). 5. člen Območje 2: - Objektov Erjavčeva cesta, 4,5 in Igriška 2, 4 v načelu ni mogoče dozidati ali ndzidati, mogoče je le enotno dvigniti streho za funkcionalno izrabo po-strešja (stanovarija ali mirno ustvarjalno delo). Čeprav stanovanjska namembnost objektov predv-sem v visokem pritličju ni posebej skladna z javno naravno pritličij, v mestnem središču ne programirm spremembe dejavnosti v pritličju in nadstropjih. - Na požarno steno objekta Igriška 4 je mogoče prizidati zaključek zazidave v maksimalnih horizontal-nih izmerah 25,0 m (vzhod), 12,0 m (jug), 21,0 m (za-hod) in 12,5 m (sever). Vertikalni gabarit objektalgriška 4. Maksimalna kapaciteta objekta nad terenom znaša približno 2500 2. - Pritličje novega objekta mora biti na vzhodno in južno stran urejeno za javne namene s pasažo na severovzhodni strani za dostop in dovoz v objekt. Etaže objekta vključno s podstrešjem morajo biti urejene za stanovanjske namene. V kleti so funkcionalni podaljški stanovanj in zaklonišče. - Arhitektonska in materialna obdelava objekta mora-biti sorodna oz. skladna z obstoječimi objekti. - Ureditev okolja objektov mora biti skladna z na-membnostjo v pritličju in značajem mestnega središča. 6. člen Območje 3: Funkcionalno zemljišče OŠ (»Majda Vrhovnik«) ob-sega največ 5000 m2, zato je treba: - trajno usmerjati v zmanjšanje števila učencev na cca 500, kar znse le cca 10 rrr/učenca (od dopuščenga minimm 15 m2/učenca ali 25 m2 zemljišča na učenca v normalnih okoliščinah) - bolj funkcionalno opredeliti šolski okoliš z mejami na Aškerčevi cesti in Cesti VII korpusa, ki sta tipični tranzitni mestni cesti (varnost otrok). Za potrebe celodnevnega pouka je predvideno: 1. Notranja adaptacija obstoječega objekta šole in prizidek na južni strani pod temi pogoji: - v celotni dolžini objekta (cca 41,5 m) - do roba severnega pločnika (cca 17,0 m v smeri S- J) -na niveleti obstoječih tal kleti ali nižje do ravninetal terena ali največ 1,0 m nad terenom - strešna površina objekta prizidka z eventualnimi svetlobniki mora biti ozelenjena. Obstoječega objekta ni mogoče nadzidati. 2. Na vzhodrii strani se priključi šoli zemljišče v izmeri cca 1118 m2 za večnamensko površino za igri-šča (mali rokomet, nogomet, košarka, odbojka, tenis, skok v daljino, višino ipd.) v maksimalnih izmerah: 44 m v smeri S-J 27 m v smeri V-Z v oddaljenosti 8,0 m od zahodne fasadne črte novega prizidka; severni rob igrišča se izvede v oddaljenosti 11,0 m od severne fasade učilnic. Ploščad pred vhodom v šolo se ohrani. Pod njo se uredi povezava šole z igrišči in garderobe s sanitari-jami. Igrišča so v ravnini obstoječega terena. 3. Pod površino za igrišča se predvidena zaklonišča in sicer 2 celici za 200 oseb. Zaklonišča morajo biti dvonamenska, pri čemer ima prednost OŠ Majda Vr-hovnik. 4. Stanovanjski objekt Erjavčeva 11 se ruši in pripa-dajoče zemljišče ob Erjavčevi cesti uredi kot javni parkovni predprostor pred KDIC, deloma pa kot funk-cionalno zemljišče OŠ Majde Vrhovnik. 5. Obrobje Erjavčeve in Gregorčičeve ulice je po-trebno ozeleniti z drevesi, da bi se oblikovaio inten-zivno zeleno obeležje šole, kulturnega doma Ivana Cankarja in izvršnega sveta skupščine SRS. 7. člen Območje 4: Obstoječa ureditev na znižanem arheološkem nivoju se v celoti ohrani. Sedanje funkcionalno zemljišče ob-jektov Erjavčeva 15 in Gregorčičeva 18 se smiselno priključi obstoječi arheološki površini. Tu je možno razširiti arheološki nivo za evt. najdbe na zemljišču ali za prezentacijo najdb ostalega območja Rimske Emone. Objekta Erjavčeva 15 in Gregorčičeva 18 sta predvidena za rušenje. Arheološko območje je možno po potrebi.pokriti z lažjo, skladno streho. Obrobje arheološkega območja je intenzivno ozeie-njeno kot sestavni del zelenega obeležja šole, upravne stavbe izvršnega sveta skupščine SRS in kulturnega doma Ivan Cankar. Arheološko območje je javna urejena površina. Vsakokratni poseg v območje je možen le ob sodelo-vanju s pristojno spomeniško službo. 8. člen ObmočJeSt 1. Obstoječi objekt ISS SRS je mogoče na vzhodni strani nadzidati za 1 etažo do venca in slemena osta-lega objekta. Mogoče so notranje adaptacije in moder-nizacije objekta ter vzdrževanje v sodelovanju s pri-stojno spomeniško službo; 2. Na vzhodni strani objektaje mogoče zgraditi funk-cionalni prizidek 2 kletnih etaž za potrebe parkiranja (okrog 100 PM) in zaklonišč cca 3500 m*. StreŠna površina prizidka se obvezno uredi kot deloma tlako-vana in detoma ozelenjena površina v funkciji predpro-stora ISS SRS. Dimenzije prizidka: - do severne oz. južne fasade objekta ISS SRS v izmeri S-J - maksimalno do 23,0 m od vzhodne fasade objekta ISS SRS v smeri V-Z - niveleta tal ploščadi je enaka niveleti praga na obstoječem vhodu v objekt (cca 299,4 m) - severna, južna in vzhodna stranica ploščadi morajo imeti ustrezne povezovalne stopnice z okoliškimi nive-letami in ureditvami « - v prizidek in na ploščad je programiran enosmeren dovoz in odvoz po rampah za motorna vozila v smeri z Erjavčeve ceste na Gregorčičevo ulico. Rampe za do-voz in odvoz so v okviru prizidka - ploščad pred ISS SRS na vzhodni strani je urejena s funkcijami in dotočili, ki izvirajo iz namembnosti objekta. 9. člen Motorni promet: Prešemova cesta, Erjavčeva cesta, Gradišče ter Gre-gorčičeva in Igriška ulica ostanejo v sedanjih funkcijah notranjih lokalnih dovoznih cest in ulic za potrebe lokalnih dejavnosti in mestnega središča. - Erjavčeva cesta ni namenjena za javni promet, ampak le za funkcionalno dostavo in urgentni dovoz KDIC, Iskro, LB in trgovsko hišo. Parkiranje na njej ni dovoljeno. Mirujoči promet: Parkiranje na navedenih cestah in ulicah je mogoče v skladu z vsakokratnim prometnim režimom predela in mestnega središča. V predvidenih prizidkih je potrebno zgraditi vsaj mi-nimalne funkcionalne parkirne površine in sicer za potrebe: - ISS SRS cca 100 parkirnih mest - stanovalcev v prizidku objekta Igriška 4 cca 20 parkirnih mest. PeS promet: - Igriška ulica v odseku od Erjavčeve ceste do Gre-gorčičeve ulice lahko postane v skladu s postopno prometno razbremenitvijo in reorganizacijo mestnega središča sestavni del peš hrbtenice: Mestno središče-Tržaška cesta. Ploščad - predprostor upravne zgradbe ISS SRS, arheološko območje, območje šole in Drame in Erjav-čeva cesta so prvenstveno mirna peš območja, kjer se motorni promet in prometna ureditevv celoti podrejeta interesom pešcev. Kolesarski promet: Območje zazidalnega otoka CO 1-8 ni pomembno tranzitno območje za kolesarski promet, lokalni kole-sarski promet pa je dovoljen na vseh cestah in ulicah predela po načelu enakovrednih udeležencev v pro-metu. Urgentnl promet: Posebne ureditve za urgentni promet (gasilci, milica, ambulanta so potrebne: .- na ploščadi pred objektom IS SRS (nosilnost) - na severovzhodni strani OŠ (Majda Vrhovnik) - na zahodni strani zazidave v vogalu Erjavčeva -Igriška '- na predprostoru pred SNG Dramo. 10. filen Zaklanjanje prebivalstva in namembnost površin v izjemnih pogojih so urejeni v posebnem planu, ki je sestavni del zazidalnega načrta. 11.člen Grafična formulacija določil razvojnih možnosti v posameznih interesnih območjih zazidalnega otoka CO 1-8 je sestavni del pravilnika za izvajanje zazidal-nega načrta. ma| 1982 t, LEGENDA 1 MEJAZAZIDALNEGA OTOKA OBSTOJEČI OBJEKTI OBJEKMIJIHRUSIMO NOVOGRAONJA NADZIDAVA IZRABA SUTERENA DREVJE Informacija o socialno varstvenih pravicah ki jih zagotavljamo občanom preko skupnosti socialnega varstva in zdravstva v občini Ljubljana Center A. UVOD Zagotavljanje socialne varnosti delovnim Ijudem in občanom je eden izmed pomembnih ciljev socialne politike v socialistični samoupravni družbi. Ukrepi so-cialne politike morajo pomeniti spodbudo za višjo pro-duktivnost, prispevati morajo k ustvarjanjii večjega do-hodka, kar je edina realna podlaga za izboljšanje de-lovnih in življenjskih pogojev, za povečanje socialne varnosti ia za višjo raven družbenega standarda. Po načelih socialistične samoupravne solidarnosti in vza-jemnosti je treba zagotavljati socialno varnost in druž-beno pomoč tistim družinam in posameznikom, ki si je ne morejo^agotoviti z delom. Na ta način se zagotav-Ijajo pogoji za izvajanje ukrepov in aktivnosti, ki pre-prečujejo nastajanje socialnih problemov ter pomoč in varnost z različnimi oblikami socialnih pomoči ob pri-merih bolezni, invalidnosti, materinstvu, starosti in drugih življenjskih situacijah, ko si družina ati posa-meznik s svojim prizadevanjem in delom ne more za-gotoviti socialne varnosti oziroma doseči minimalnega življenjskega standarda. Idejnopolitična izhodišča Zveze komunistov za uveljavljanje socialne politike se postopno uresničujejo. Globljih vzrokovsocialnega ra-zlikovanja, ki jih pogojujejo protislovja družbeno-eko-nomskega razvoja, ni mogoče odpraviti naenkrat, tem-več le z razvojem materialne osnove združenega dela in z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov, s premagovanjem odtujenosti delavca od minulega dela )n celotne razširjene reprodukcije, z družbenim usmerjanjem delitve dohodka in osebnih dohodkov, z uveljavtjanjem socialistične solidarnosti pri krepitvi družbenega standarda, s povečanjem pro-duktivnosti dela in dohodka. Socialno varstvene pravice zagotavljamo v okviru posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in so določene z zakonskimi določili. Natančnejše kriterije in merila za njihovo dodeljevanje in uveljavljanje določajo občinske samoupravne interesne skupnosti v svojih samoupravnih sporazumih in pravilnikih. V praksi ugotavfjamo, da je sistem socialno varstve-nih ukrepov neusklajen, karonemogočauresničevanje učinkovite socialne politike. Ukrepi niso dovolj selek-tivni in si med seboj celo nasprotujejo, pri uveljavljanju socialno varstvenih pomoči pa delujejo številni avto-matizmi-. Namen te analize socialno varstvenih pomoči, ki jih zagotavljajo skupnosti socialnega varstva in zdravstva je v tem, da bi na tej osnovi pristopili k poenotenju pogojev, kriterijev, meril ter postopka za uveljavljanje socialno varstvenih pravic. Pri tem je treba zasledovati cilj, da bo s sistemom socialno varstvenih ukrepov zagotovljeno vsem družinam in posameznikom pokri-vanje družbeno dogovorjenih minimalnih življenjskih stroškov, hkrati pa onemogočeno kopičenje socialnih pomoči iz različnih virov. Zelo pomembno je pri tem ugotavljanje dejanskega socialnega položaja družine ali posameznika ter nujno tesnejše sodelovanje z orga-nizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. B. SOCIALNO VARSTVENE PRAVICE, Kl JIH ZAGOTAVUAMO V OKVIRU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVA I. SOCIALNO VARSTVENE PRAVICE, Kl JIH ZAGO-TAVUAMO V OKVIRU SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V okviru skupnosti otroškega varstva zagotavljamo denarno pomoč za otroke iz družin z najnižjimi do-hodki, povečano denarno pomoč, opremo za novoro-jenca, nadomestilo osebnega dohodka v času korišče-nja porodniškega dopusta in subvencije k oskrbninam otrok v vzgojno varstvenih organizacijah in varstvenih družinah. 1. Denarna pomoč za otroke iz družln z najnižjiml dohodki O višini denarne pomoči in dohodkovnih pogojih sklepajo občinske in mestna skupnost otroškega var-stva. Višina denarne pomoči je odvisna od dohodkov-nifi pogojev in števila otrok v družini. Od 1. 5.1982 ima pravico do denarne pomoči vsak otrok delavca ali delovnega čioveka v znesku: a) 1.200 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 2.900 din me-sečno na družinskega člana, b) 850 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, nad 2.900 din do 3.700 din mesečno na družinskega člana, c) 600 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, nad 3.700 din do 4.200 din mesečno na družinskega člana. Ob uveljavljanju pravice do denarne pomoči se upo-števa dejanski socialni položaj družine, torej vsi do-hodki, ne glede na vir ali predpis, po katerih jih družina oziroma otrok ima. V LETU 1981 JE PREJEMALO DENARNO POMOČ V ZNESKU 1.000 DIN 5.244 OTROK, V ZNESKU 750 din 2.095 OTROK IN V ZNESKU 500 DIN 4.824 OTROK. SKUPAJ JE DENARNO POMOČ PREJEMALO 12.163 OTROK IN V TA NAMEN JE BILO PORABUENIH 9.227.250 DIN. 2. Povečana denarna pomoč Ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne po-moči za otroke iz družin z najnižjimi dohodki imaotrok pravico do povečane denarne pomoči v znesku: a) 450 din mesečno, je težje telesno ali duševno prizadet b) 300 din mesečno, če jeVoditelj, pri katergm otrok živi oziroma h kateremu spada, edini hranilec. POVEČANO DENARNO POMOC JE V LETU 1981 PREJEMALO 1.075 OTROK EDINIH HRANILCEV V ZNESKU 180 DIN IN 80 OTROK Z MOTNJAMI V TELE-SNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU V ZNESKU 380 DIN MESEČNO; SKUPNI ZNESEK PORABUENIH SRED-STEV JE ZNAŠAL 223.900 DIN. 3. Oprema za novorojenca Pomoč je za vse novorojence enaka, daje se v obliki zavitka z najnujnejšo opremo v znesku 1.800 din. Pra-vico do opreme za novorojenca ima vsak otrok, kate-rega mati ima stalno prebivališče na območju SR Slo-venije ali katerega roditelj ima na območju SR Slove-nije lastnost delavca v združenem delu. Ta pomoč se dodeljuje ne glede na višino dohodka družine. V LETU 1981 JE OPREMO ZA NOVOROJENCA PRE-JELO 750 MATER. 4. Nadomestilo osebnega dohodka v času korisčen|a porodniškega dopusta Skupnost otroškega varstva krije materam ali drugim upravičencem nadomestilo osebnega dohodka v Času porodniškega dopusta v trajanju 105 dni. Po preteku porodniškega dopusta se upravičenec odloči, da kori-sti dopust v obliki popolne odsotnosti z dela še nadalj-njih 141 dni ali, da dela 4 ure na dan oziroma 21 ur na teden. Pravico do daljšega porodniškega dopusta ima upra-vičenec, ki neguje dvojčke, več hkrati živorojenih otrok ali težje telesno ali duševno prizadetega otroka. Daljši porodniški dopust lahko koristi v obliki popolne odsot-nosti z dela do 12. meseca otrokove starosti oziroma do 17. meseca otrokove starosti, če dela 4 ure na dan ali 21 ur na teden. V LETU 1981 JE PORODNIŠKI DOPUST KORISTILO 2.609 PORODNIC IN DRUGIH UPRAVIČENCEV; V TA NAMEN JE BILO PORABUENIH 170,347.444,90 DIN. 5. Subvencija k oskrbninam otrok v vzgojno varstve-nih organizacijah in v varstvenih družinah O subvencioniranju oskrbnin v vzgojno varstvenih organizacijah in v varstvenih družinah odloča občinska skupnost otroškega varstva. Cena storitev za leto 1982 je bila sprejeta in je uveljavljena od 1. 4.1982 dalje le za tisti del, ki velja za skupnost otroškega varstva. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok za leto 1982 v Ljubljani predvideva od 1. 9. 1982 daljeenotno ceno za starše otrok, vključene v posamezne starostne skupine v vseh vzgojno varstvenih organizacijah na območju Ljubljane, ki znaša: - za otroka vključenega v oddelek I. starostne skupine .(8 - 34 mesecev) mesečno 4.943 din - za otroka vključenega v oddelek II. starostne skupine (34 mesecev do vstopa v šolo) mesečno 3.736 din - za otroka vključenega v varstveno družino mesečno 4.757 din. Udeležba staršev v zgoraj navedeni ceni znaša naj-manj 20% in največ 70% glede na socialni položaj družine. Delež staršev se določi na osnovi enotne (e-stvice za diferencirano udeležbo v ceni storitev: Dohodkovna Mesečni dohodek na člana% udeležbe skupina družinske skupnosti v ceni T. ' do 3.500 20% 2. nad 3.501 do 4.450 30% 3. nad 4.451 do 5.150 38% 4. nad 5.151 do 5.620 44% 5. i nad 5.621 do 6.320 50% 6. ' nad 6.321 do 7.250 56% 7. nad 7.251 do 8.430 65% 8. __________nad 8.431__________70% V osnovo za plačilo vzgojno varstvene storitve se šteje neto osebni dohodek članov družinske skupnosti, ki se istočasno šteje tudi v osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; ne upoštevajo se samoprispe-vek, dohodek od inovacij, nagrade ob jubileju ali ob upokojitvi. Poleg osebnih dohodkov iz dela se v doho-dek šteje tudi dohodek iz dela po pogodbi, letni znesek preživnine na otroka, štipendija, pokojnina, ivalidnina in drugi dohodki, ki jih ima družinska skupnost Doho-dek od obrtne dejavnosti je davčna osnova, določena po občinski upravi za prihodke v preteklem letu. Edrni hranilec ima pravico, da skupnemu številu čla-nov družinske skupnosti prišteje še količnik 0,5. V LETU 1981 JE BILA POPREČNA CENA V ODDELKU I. STAROSTNE SKUPINE 4.301 DIN, II. STAROSTNE SKUPINE 3.267 DIN TER V DRUŽINSKEM VARSTVU 4.131 DIN. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA JE BILA ZA 2.693 OTROK V VZGOJNO VARSTVENIH OR-GANIZACIJAH UDELEŽENA V CENI STORITEV 49%, KAR JE ZNAŠALO 68.942.644 DIN TER ZA 26 OTROK V DRUŽINSKEM VARSTVU, ZA KAR JE BILO PORABLJE-NIM 861.863 DIN. II. SOCIALNO VARSTVENE PRAVICE, Kl JIH ZAGO-TAVUAMO V SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA V skupnosti sociafnega skrbstva lahko občani uve-Ijavljajo naslednje socialno varstvene pravice:.druž-beno denarne pomoči, celotno plačilo oziroma dopla-čilo k oskrbnim stroškom za btroke in odrasle v rejni-ških družinah ter zavodih, postrežbo in nego na domu, dohodek za tujo nego in pomoč ter plačilo stroškov prehrane in letovanja predšolskih in šolskih otrok. Kri-teriji, na osnovi katerih občani uveljavljajo pravice za pridobitev družbeno denarnih pomoči, so naslednji: - da so nesposobni oziroma zmanjšano sposobni za delo. - da nimajo lastnih dohodkov ali lastnega premoženja in oseb, ki bi jih bile po zakonu ali pogodhi dolžne in sposobne preživljati in so zato materfalno ogrožene, - da jim ni mogoče pomagati na drug učinkovitejši način. Posebni pogoji so še, da so občani sicer sposobni za delo, da pa so zašli iz objektivnih razlogov v hudo materialno stisko (smrt v družini, bolezen, nesreča, odpust z zaporne kazni in podobno) in nimajo sredstev za kritje nastalih stroškov. Pravico do družbeno denarne pomoči imajo tudi začasno nezaposleai občani, če izpolnjujejo pogoj, da so prijavljeni pri občinski skupnosti za zaposlovanje, se tam redno javljajo in nimajo možnosti priložnost-nega zaslužka. Izjemoma se takšna pomoč dodeli tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča v občini Ljub-Ijana Center, če na tem območju zaidejo v tak položaj, da jim je pomoč nujno potrebna. Pri izkazovanju dohodka za uveljavljanje socialnih dajatev se upoštevajo vsi prejemki družinskih članov v skupnem gospodinjstvu, vključno z družbeno denarno pomočjo, ki jo kateri od družinskih članov prejema v katerikoli obliki. V skupni dohodek se ne všteva doho-dek za tujo pomoč in postrežbo. 1. Stalna denarna pomoč Dodeli se občanom za nedoločen čas, če ni pričako-vati, da bi se razmere toliko izboljšale, da jim denarna pomoč ne bi bila več potrebna. Ta oblika pomoči lahko predstavlja prejemnikom edini ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje. - Višino stalne denarne pomoči, ki pomeni upravi-čencem v občini edini vir sredstev za preživljanje, določi skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva, vendar najmanj v višini, ki jo določi vsako leto Skupnost socialnega skrbstva Slovenije. V OBČINI UUBUANA CENTER JE V LETU 1981 TO OBLIKO POMOČI PREJEMALO 49 UPRAVIČENCEV, ZNAŠALA JE POPREČNO 3.952 DIN (OD 1. 9. 1981 JE VIŠINA 4.425 DIN) IN V TA NAMEN JE BILO IZPLAČA-NIH 2.323.509 DIN. - Denarno pomoč kot dopolnilni vlr za preživljanje prejemajo upravičenci, če njihov dohodek na družin-skega člana ne dosega višine edinega vira; dopolnilni vir predstavlja razliko do edinega vira. - V LETU 1981 JE TA POMOČ ZNAŠALA V PO-PREČJU 1.427 DIN MESEČNO, DODELJENA JE BILAV 102 PRIMERIH, PORABLJENA SREDSTVA SO ZNA-ŠALA 1.746.027 DIN. - Če živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini in to praviloma v skupnem znesku. - Posebjia stalna denarna pomoč je dodatek za pomoč In postrežbo. Do nje so upravičene invalidne osebe, ki prejemajo denarno pomoč in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe pod pogojem, da do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova in če živijo v domači oskrbi. 2. Začasna denarna pomoč Dodeli se lahko največ za dobo 12 mesecev obča-nom, ki so v težkem socialnem položaju, pričakovati pa je, da bo v krajšem času prišlo do spremembe okoli-ščin, ki so bile osnova za dodelitev začasne denarne pomoči. Vipšina te pomoči lahko znaša največ totiko kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v ob-čini edini vir sredstev za preživljanje. Določi se glede na stopnjo ogroženosti upravičenca in ostale okoli-ščine. ZAČASNO DENARNO POMOČ JE V LETU 1981 PRE-JEMALO POPREČNO 40 OBČANOV V POPREČNEM MESEČNEM ZNESKU 1.983 DIN, PORABUENIH JE BILO SKUPAJ 475.928 DIN. 3. Enkratna denama pomoč Ta oblika pomoči se dodeli občanom, pri katerih gre za premostitev trenutnih materialnih težav. V obliki »zimske pomoči«, ki je namenjenaza nabavoozimnice in kurjave, se dodeli vsem prejemnikom denarne po-moči kot edinega viga za preživljanje, po potrebi pa tudi drugim občanom, ki zaradi nizkih dohodkov sami ne morejo kriti teh stroškov. Prejmejo jo tudi rejniki za nakup .šolskih potrebščin rejencem, iz istih razlogov lahko tudi socialno šibke družine za svoje otroke. Višina enkratne denarne pomoči se določi v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na stopnjo ogro-ženosti, starost upravičenca in druge pomembne oko-liščine. Višina ne sme presegati dvakratnega zneska stalne enkratne pomočL ENKRATNA POMOČ V LETU 1981 JE ZNAŠALA V POPREČJU 2.877 DIN, PREJELO JO JE 372 OBČANOV, PORABUENIH PA JE BILO 1.069.975 DIN. 4. Rejnine in oskrbnine za mladoletne osebe Rejnine in oskrbnine v zavodih se krijejo v celoti ali delno za tiste mladoletnike, ki so z odločbo pristojnega organa napoteni v oskrbo v rejniško družino ali ustre-zen zavod. Starši oziroma zakoniti zastopniki mladolet-nika, ki niso zmožni v celoti kriti stroškov oskrbnine, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu glede na svoje možnosti. Višina prispevka staršev k stroškom oskrbe se določi s posebnim sporazumom, ki ga skle-nejo starši in občinska skupnost socialnega skrbstva. Višina rejnine se določa v skladu s samouoravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za določa-nje višine rejnine in o plačevanju rejnine. Pri tem se upošteva starost rejenca, zahtevnost oskrbe, varstvo in vzgoja rejenca (otroci z motnjami v telesnem in dušev-nem razvoju), življenjski standard rejniške družine ter časovni obseg oskrbe, varstva in vzgoje. V preteklem letu so rejnine v poprečju znašale za rejence od 0-2 leti 3.700 din, od 2-6 let 3.400 din, od 6-14 let 4.000 din, nad 14 let 4.200 din oziroma polo-vica vsote dodeljene štipendije, za lažje duševno priza-dete otroke 4.500 din, za težko duševno prizadete otroke 5.500 din in za matere z otrokom 5.500 din. V REJNIŠKIH DRUŽINAH JE BILO 86 REJENCEV, POPREČNA REJNINA JE ZNAŠALA 3.858 DIN IN V TA NAMEN JE SKUPNOST PORABILA 3.980.642 DIN. V VZGOJNIH ZAVODIH JE BILO V LETU 1981-18 MLA-DOLETNIKOV, STROŠKI ZA KRITJE DELNE OZIROMA CELOTNE OSKRBNtNE SO ZNAŠALI 1.253.401 DIN. V ZAVODIH ZA USPOSABLJANJE JE BILO 20 OTROK \Z OBČINE UUBUANA CENTER IN PORABUENIH 1.644.871 DIN (POPREČNO NA ENEGA 6.854 DIN). 5. Plačllo oziroma dopiačilo stroškov oskrbe Iz tega naslova lahko pripada upravičencem celotno ali delno plačilo oskrbe v drugih družinah in v socialnih zavodih - domovih upokojencev. Preavico do kritja celotnih stroškov zavodske oskrbe iz sredstev socialnega skrbstva imajo občani, ki so materialno nepreskrbljeni in nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati oziroma prispevati k njihovemu preživljanju. Pravico do delnega plačila oskrbnih stro-škov imajo občani, ki imajo nekaj lastnih dohodkov, vendar ta sredstva ne zadoščajo za kritje oskrbnih stroškov. Delno kritje stroškov obsega razliko med dohodki, zmanjšanimi za dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) in polnim zneskom oskrbnih stro-škov. Občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega ali delnega plačila oskrbnih stroškov v so-cialnih zavodih, namreč pripada za njihove drobne osebne izdatke vsak mesec določen znesek, njegovo višino določi skupščina skupnosti. Od 1. 10. 1981 znaša žepnina za osebne in družinske upokojence 800 din, za ostale 600 din mesečno. Skupnost socialnega skrbstva plačuje v celoti ali delno tudi oskrbo v drugih družinah za občane, ki niso sposobni za pridobitveno delo in iz kakršnegakoli ra-zloga ne morejo živeti pri svojcih, sami pa se niso sposobni oskrbovati. Za občane, ki imajo možnost bivanja doma, so pa nujno potrebni pomoči in nege na domu, je zagotov-Ijeno delno ali v celoti plačilo stroškov službe organl-zlrane nege na domu iz naslova skupnosti. SKUPNOST JE V LETU 1981 ZA DELNO ALI CE-LOTNO KRITJE OSKRBE OBČANOM V SOCIALNIH ZA-VODIH PORABILA 12.557.465 DIN; UPRAVIČENCEV JE BILO 346, POPREČNI MESEČNI ZNESEK PA 3.025 DIN. ZA 15 OSKRBOVANCEV V POSEBNIH ZAVODIH JE BILO PORABUENIH 1.235.526 DIN, POPREČNO ME-SEČNO NA ENEGA 6.864 DIN. 6. Plačilo stroškov prehrane otrokom v vzgojno var-stvenih organizacijah in osnovnih šolah Otrokom, ki so vključeni v celodnevno varstvo v vzgojno-varstvenih organizacijah in šolah, je zagotov-Ijeno delno ali v celoti kritje stroškov prehrane, če tisti, ki so po zakonu dolžni skrbeti zanje, nimajo sredstev za kritje teh stroškov Za šolsko dobo 1981/82 je skupščina skupnosti spre-jela naslednjo lestvico: dohodek na družinskega člana mesečno % doplačila 1. do 2.800 din 100 2. od 2.800 do 3.400 din 75 3. od 3.400 do 4.00 din 50 4. od 4.000 do 4.425 din 25 5.vizjemnih primerihdo 4.600 din 25 Kot izjemni primer se upošteva telesna ali duševna prizadetost otroka, težja bolezen v družini, visoka obremenitev s stanovanjskim varčevanjem oziroma od-plačili stanovanjskih kreditov. TO PRAVICO SO V ŠOLSKEM LETU 1980/82 UVE-UAVUALI STARŠI ZA 160 OTROK, POVPREČNI ME-SEČNI ZNESEK JE ZNAŠAL 363 DIN, SKUPAJ JE BILO PORABUENIH 580.508 DIN. 7. Plačilo stroškov letovanja otrok Občinska skupnost krije delno ali v celoti stroške letovanja predšolskih in šolskih otrok ter šole v naravi za učence 4. in 5. razreda osnovne šole. Za vsako leto skupščina skupnosti sprejme lestvico za regresiranje te dejavnosti. V letu 1981 so brezplačno letovali otroci družin, kjer je dohodek na družinskega člana znašal pod 2.000 din, v celoti je bilo treba kriti stroške letovanja, če je doho-dek na družinskega člana znašal nad 3.800 din. V LETU 1981 JE BILO ZA 91 OTROK PORABUENIH 237.494 DIN IZ NASLOVA SKUPNOSTI. III. SOCIALNO VARSTVENE PRAVICE V SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V skupnosti za zaposlovanje lahko občani uveljav-Ijajo pravico do denarnega nadomestila, do denarne pomoči in do priprave na zaposlitev. 1. Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti To pravico lahko uveljavlja oseba, ki je delala naj-¦manj 9 mesecev brez presledka ali 12 mesecev s pre-sledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju de-lovnega razmerja oz. ko je prenehala opravljati samo-stojno delo. Višina denarnega nadomestila znaša 60% povpreč-nega osebnega dohodka, ki ga je oseba prejemala v zadnjem letu pred prenehanjem delovnega razmerja, vendar ne sme biti manjša od zajamčenega osebnega dohodka, določenega z zakonom (v letu 1981 znaša cca 6.100 din). Osebi, ki uveljavla pravico do denarnega nadome-stila, se izplačuje skupaj s tem nadomestilom tudi denarni dodatek za člane ožje družine, ki jih preživlja. V tem primeru znaša denarno nadomestilo in de-narni dodatek - zaosebozenim družinskim članom 65% - za osebo z dvema družinskima članoma 70% - za osebo s tremi družinskimi člani 75% - zaosebosštirimidružinskirni člani 80% - zaosebosšetimi in več družinskimi člani 85% višine njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka. Čas prenehanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, ki ga je oseba prebila na delu (3-12 mesecev), razen za delavce, ki imajo najmanj 15 let delovne dobe. Izjemoma se izplačuje denarno nado-mestilo tudi po preteku časa, določenega za izplačeva-nje, ženi med nosečnostjo do poroda in po porodu in sicer toliko časa, kolikor časa ima zaposlena žena pravico do skupne odsotnosti zaradi porodniškega do-pusta. V LETU 1981 JE DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS BREZPOSELNOSTI PREJEMALO 198 OSEB IZ OB-ČINE UUBUANA CENTER, POVPREČNI ČAS PREJE-MANJA JE BIL 4 MESECE IN V TA NAMEN PORAB-UENA SREDSTVA SKUPNOSTI SO ZNAŠALA 3.452.300 DIN. 2. Denarna pomoč med brezposelnostfo Oseba, ki jo skupnost za zaposlovanje do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in nimsr 15 let delovne dobe, pridobi pravico do de-narne pomoči med brezposelnostjo, če izpolnjuje na-slednje pogoje: - da njeni dohodki, skupaj z dohodki članov ožje dru-žine, na osebo rie presegajo zneska, ki je enak zajam-čenemu osebnemu dohodku, - da ne prejema v tem času denarnih dajatev za izo-braževanje. Višina denarne pomoči med brezposelnoštjo je enaka znesku najnižjega osebnega dohodka, ki je s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim do-govorom na območju, kjer upravičenec stalno prebiva. Ce ta znesek ni dogovorjen, je denarna pomoč enaka znesku zajamčenega osebnega dohodka, določenega z zakonom. Skupnost za zaposlovanje lahko določi, da dobi upravičenec za vsakega vzdrževanega člana še dodatek k denarni pomoči in vižino tega dodatka. DENARNO POMOČ MED BREZPOSELNOSTJO JE LANI PREJEMALO 48 OSEB, POVPREČNI ČAS PREJE-MANJA JE BIL 7 MESECEV, PORABLJENIH SRED-STEV JE BILO 1.360.179 DIN. ZA DRUŽINSKE ČLANE JE UVELAVLJALO DENARNI DODATEK IZ OBEH NA-SLOVOV116OSEB. 1 3. Priprava na zaposlitev Pravico do priprave na zaposlitev ima brezposelna oseba, ki se prijavi skupnosti za zaposlovanje in jo ta napoti na usposabljanje. Enako pravico imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ko postane njihovo delo v organizacijah združenega dela nepotrebno zaradi mo-dernizacije proizvodnega procesa* preusmeritve po-slovanja, itd. Priprava na zaposlreev obsega razne oblike uspbsabljanja, pridobivanja znanj in delovnih zmožnosti potrebnih za opravljanje določenenega dela oziroma zaposlitev v določenem poklicu. Materialna pomoč zagotavlja socialno varnost ose-bam, ki se usposSbljajo za zaposlitev in obsega kritja stroškov za zdravniški in psihološki pregled, usposab-Ijanje, zavarovanje za primer nesreče pri delu, delovno obleko, prehrano in nastanitev, denarno pomoč, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka ozi-roma deharne pomoči za dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam ter kritje drugifi stroškov do-ločenih v samoupravnih splošnih aktih skupnosti za zaposlovanje. NA ZAPOSLITEV SE JE V LETU 1981 PRIPRAV-LJALO 75 BREZPOSELNIH OSEB, Kl SO SE PO KON- ČANI PRIPRAVI TUDI VSE ZAPOSLILE. VSI SO PREJE-MALI MATERIALNO POMOČ IN SO PORABLJENA SREDSTVA ZNAŠALA 352.000 DIN. 1.725.000 DIN SREDSTEV JE BILO PORABUENIH V ORGANIZACI-JAH ZDRUŽENEGA DELA ZA PREKVALIFIKACIJO, DOKVALIFIKACIJO IN USPOSABLJANJE ŽE ZAPOSLE-NIH DELAVCEV, TAKIH PRIMEROV JE BILO OKROG 1.200. 4. štipendiranje iz združenih sredstev Pri oblikovanju štipendijske politike in dodeljevanju štipendij (kadrovskih kot tistih iz združenih sredstev) zasledujemo cilj, da temeljijo na kadrovskih potrebah in je upoitevan socialni vidik, ki omogoča šolanje tistim, ki imajo nagnjenja in učne sposobnosti, se pa brez štipendije ne bi mogli šolati. Štipendije iz združe-rtih sredstev dobijo učenci in študentje, ki so se pred-hodno potegovali za kadrovske štipendije, a jih niso dobili. Štipendiia iz združenih sredstev obsega: - osnovno itipendijo, ki upošteva življenjske stro-ške udeležencev v usmerjenem izobraževanju, ki se Šolajo v kraju stalnega prebivališča in sme obsegati za učence rajveč 25%, za študente pa 30% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (1982 -11.404 din), - dodatek k osnovni štlpendiji za povečane stroške v času šolanja zunaj kraja stalnega prebivališča, ki znaša največ 25% poprečnega mesečnega neto oseb-nega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotov-Ijenega za preteklo leto, - dodatek za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 3% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za prete-klo leto (velja le za medkrajevni promet).' Štipendija predstavlja raztiko med višino deleža star-šev k stroškom šolanja po njihovih materialnih zmož-nostih ter višino življenjskih stroškov. Oelež staršev se pri tem upošteva odvisno od dohodka za štipendiste od 0-75% dohodka na družinskega člana za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in od 0-50% za tiste, ki se šolajo izven kraja bivališča. Učenci in študentje imajo pravico do štipendije, če dohodek na družinskega člana ne presega 55% po-prečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, kar znaša za leto 1982 6772 din. Učenci in študentje (razen tistih v prvih letnikih) imajo pravico dodatka v višini 5% od osnove za prav dober uspeh in 10% od osnove za odličen uspeh. 5. Razlika h kadrovski štipendiji Štipendisti, ki prejemajo kadrovsko štipendijo (pogoj za to je, da dohodek na družinskega člana ne presega 85% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem ietu) in je ta nižja od štipendije, ki bi jo prejemali iz združenih sred-stev, so upravičeni do razlike med višino kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev. V OBČINI LJUBLJANA CENTER JE V LETU 1981 PREJEMALO ŠTIPENDIJO (48) OZIROMA RAZLIKO (33) IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV 296 UČENCEV OZI-ROMA ŠTUDENTOV. 81 ŠTIPENDISTOV JE IMELO STALNO PREBIVALIŠČE V OBČINI, 215 JIH JE BILO IZ DRUGIH OBČIN IN SO BILI KADROVSKO VEZANI V ORGANIZACUE ZDRUŽENEGA DELA, Kl IMAJO SE-DEŽ V OBČINI TER SO BILI UPRAVIČENI DO RAZLIKE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV. ZA ŠTIPENDIRANJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV JE BILO PORABUENIH SKU-PAJ 8,439.846,45 DIN. IV. SOCIALNO VARSTVENE PRAVICE, Kl JIH ZAGO-TAVLJAMO V SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN IN-VALIDSKEGA ZAVAROVANJA 1. Varstveni dodatek Pravico do varstvenega dodatka imajo starostni, in-validski in družinski upokojenci, ako odmerjena pokoj-nina ne dosega predpisanega zneska najnižjih pokoj-ninskih prejemkov in če niti upokojenec niti člani nje-govega gospodinjstva nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje. Do varstvenega dodatka ni-majo pravice uživalci predčasne pokojnine in upoko-jenci, ki jim je bila priznana pokojnina kot osebam, ki so opravljale samostojno dejavnost. Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med pokojnino, ki pripada po izračunu upokojencu in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga vsako leto s posebnim sklepom doioči Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slove-niji (Od 1. 1. 1982 znaša 6.143 din). Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri od razlike med pokojnino in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov in znaša 60% razlike pri upo-kojencu in 70% razlike pri upokojenki s pokojninsko dobo 15 let ali manj. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 2%, s tem, da ne presega 100% navedeae razlike. Pri invalidski pokojnini, priznani zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, znaša za upokojenca najmahj 70% osnove za odmero varstvenega dodatka, za upo-kojenko najmanj 80% za pokojninsko dobo 20 let, za ivsako naslednje leto pa se povečuje za 2% in ne sme presegati 100% osnove. K invalidski pokojnini priznani zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri varstveni dodatek v višini 100% osnove. V OBČINI UUBLJANA CENTER JE BILO V LETU 1981 5585 UŽIVALCEV STAROSTNE POKOJNINE, Kl JE V POVPREČJU ZNAŠALA TO.323,56 DIN, 882 UŽIVAL-CEV INVALIDSKE POKOJNINE, Kl JE ZNAŠALA V PO-PREČJU 7.313,65 DIN IN 1554 UŽIVALCEV DRUŽINSKE POKOJNINE, V POPREČNEM MESEČNEM ZNESKU 7.198,38 DIN. VARSTVENI DODATEK JE PREJEMALO 202 UPRA-VIČENCA STAROSTNE, 124 UPRAVIČENCEV INVALID-• SKE IN 128 UPRAVIČENCEV DRUŽINSKE POKOJNINE. POPREČNI VARSTVENI DODATEK PRI STAROSTNI POKOJNINI JE ZNAŠAL 1.286,53 DIN, PRI INVALIDSKI 1.152,11 DIN IN PRI DRUŽINSKI 1.169.22 DIN. V tetu 1982 imajo pravico do varstvenega dodatke upokojenci, če njihov dohodek skupaj z dohodki čla-nov njegovega gospodinjstva ne presegajo 5.610 din mesečno ali 67.320 din letno na posameznega člana gospodinjstva. 2. Dodatek za pomoč in postrežbo Starostni, invalidski in družinski upokojenci, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega, imajo pravico do do-datka za pomoč in postrežbo. To pravico imajo tudi zavarovanci, ki stopijo v delovno razmerje slepi ali oslepijo med njim ter nepokretni zavarovanci (za takšne se štejejo zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70%). Višino dodatka določa skupnost. Pri upokojencih je višina odvisna od tega ali jim je stalna pomoč ter postrežba nujno potrebna za opravljanje vseh ali le večine osnovnih življenjskih potreb. V LANSKEM LETU JE ZNAŠAL 'DODATEK ZA PO-MOČ IN POSTREŽBO 3.502 DIN ZA UPRAVIČENCE, Kl JIM JE POMOČ POTREBNA ZA OPRAVUANJE VSEH POTREB IN 2.222 DIN ZA UPRAVIČENCE, Kl TO PO-TREBUJEJO ZA OPRAVLJANJE VEČINE OSNOVNIH ŽIVUENJSKIH POTREB. 3. Dajatve v invalidskem zavarovanju a) Pravica do oskrbnine pripada invalidu, ki ima pravico do poklicne rehabilitacije in je začasno nezmo-žen za delo ali se ne more poklicno rehabilitirati iz vzrokov, ki so neodvisni od njegove volje. Osnova za odmero oskrbnine je poprečni mesečni osebni doho-dek za poln delovni čas, ki ga je zavarovanec dosegel v koledarskem letu pred letom, v katerem je postal inva-lid, oziroma poprečni mesečni osebni dohodek za poln delovni čas, ki ga je zavarovanec dosegel v koledar-skem letu pred letom, v katerem je postal invalid, oziroma poprečni mesečni osebni dohodek za tekoče leto do dneva nastanka invalidnosti. V kolikor tega ni dobil je osnova njegov poprečni osebni dohodek iz zadnjega leta, ko ga je prejemal, valortziran na raven osebnega dohodka iz koledarskega leta pred nastan-kom invalidnosti, v skladu z gibanji poprečnih osebnih dohodkov v organizaciji, kjer je zaposlen. Oskrbnina za čas čakanja na poklicno rehabilitaciio znaša 90% osnove, med trajanjem pa 100% osnove. Ce je delovni invalid na poklicni rehabilitaciji v organiza-ciji, kjer ima brezplačno stanovanje in hrano, prejema 100% osnove, če preživlja vsaj enega družinskega člana, sicer 50% osnove. Če mora delovni invalid na poklicno rehabilitacijo zunaj kraja zaposlitve in mu ni mogoče zagotoviti stal-nega prevoza in tam nima brezplačnega stanovanja, mu gre poleg oskrbnine še pavšalno nadomestllo. Višina tega je enaka mejnemu znesku najnižjih po-kojninskih prejemkov za invalida, ki preživlja vsaj enega družinskega člana, sicer 70% tega zneska. b) Nadomestila v zvezi s pravico nadomestitve: - Pravico do začasnega nadomestila ima nezapo-sleni delovni invalid od dneva pridobitve pravice do zaposlitve oziroma od končane poklicne rehabilitacije do dneva, ko nastopi delo. To nadomestilo pripada tudi nezaposlenemu delovnemu invalidu, pri katerem na-stanejo med uživanjem pravic spremembe glede dela-zmožnosti in se ugotovi, da ni več invalid ter se v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o izgubi pravic prijavi skupnosti za zaposlovanje. Začasno nadomestilo znaša 50% osnoye za odmere oskrbnine. Če preživlja vsaj enega družinskega člana in izpolnjuj© pogoje za varstveni dodatek, se mu začasno nadomestilo poveča za 50%. - Pravico do nadomestila zaradf zaposlitve s ča-som, krajilm od polnega delovnega dne ima delovni invalid od dneva, ko je na podlagi pridobljene pravice do zaposlitve s časom, krajšim od polnega delovnega časa, začel delati v delovnem času, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, dokler opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Nadomestilo je enako razliki med osebnim dohod-kom za čas, krajši od polnega delovnega časa in tistim, ki bi ga dobival, če bi ista dela in naloge opravljal poln delovni čas. - Do nadomestila zaradl manjšega osebnega do-hodka na drugem delu ima pravico delovni invalid od dneva, ko je na podlagi pridobljene pravice do zaposli-tve začel opravljati drugo ustrezno delo, za katero ' prejema manjši osebni dohodek kot ga je prejemal za delo, ki ga* je opravljal pred invalidnostjo. Višina nadomestila je enaka razliki med osebnim dohodkom, ki bi ga prejel na svojem delu za poprečne delovne uspehe in osebnim dohodkom, ki ga prejema za poprečne delovne uspehe na ustreznem delu. Da bi se zagotovila večja delovna storilnost in krepil interes delovnega invalida za boljše delo, se nadomestilo lahko sorazmerno poveča ati zniža gtede na rezultate dela. 4. Invalidnina je pravica do denarnega nadomestila za telesno ok-varo, ki je nastala med zavarovanjem. Zavarovanec pridobi to pravico ne glede na to ali pridobi in uživa tudi kakšno drugo pravico iz pokojninskega in invalid-skega zavarovanja ter se omeri glede na stopnjo tele-sne okvare v času njenega nastanka. Lestvica viSine Invalldnin v letu 1982 Stopnja telesna okvara posl. nesreče posl. bolezni pri delu ali ali nesreče poklicne izven dela bolezni T 100% 1.097 767,90 2. 90% 987 690,90 3. 80% 897 615,30 4. 70% 766 536,20 5. , 60% 658 460,60 6. 50% 550 385,00 7. 40% 437 305.90 8. 30% 332 232.40 5. Povračllo potnih in selitvenlh stroškov Zavarovanci in delovni invalidi imajo pravico do tega povračila, če so napoteni v drug kraj (oddaljen najmanj 15 km) zaradi ugotavljanja invalidnosti, telesne okvare; če so napoteni v drug kraj na poklicno rehabilitacijo, če je glede na njihovo zdravstveno stanje potreben prevoz z reševalnim avtomobilom. Pravico do povračila potnih stroškov imajo tudi osebe, ki so določene za spremlje-valce zavarovancev oziroma delovnih invalidov. Pravico do povračila selitvenih stroškov imajo zava-rovanci in delovni invalidi, pri katerih je podana nepo-sredna nevarnost za nastanek invalidnosti in so napo-teni zaradi zaposlitve v kraj zunaj stalnega prebivali-šča. Višino potnih stroškov in največji znesek selitvenih stroškov določa skupnost s posebnim členom. 6. Enkratnl letnl znesek za rekreači|o Pravico do tega zneska imajo upokojenci in uživalci oskrbnine ali začasnega nadomestila. Višino enkratnega letnega zneska za rekreacijo do-loči vsako leto skupščina skupnosti s sklepom in je za vse upravičence enaka. V letu 1982 znaša 1.170 din. V. SOCIALNO VARSTVENE PRAVICE, Kl JIH ZAGO-TAVUAMO V STANOVANJSKI SKUPNOSTI Družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se zagotavlja z dodeljevanjem najemnih stanovanj, zgra-jenih iz sredstev za družbeno pomoč ter z delno nado-mestitviio stanarin. 1. Dodeljevanje nafemnih stanovan}iz sredstev druž-bene pomoči S posebnim pravilnikom se opredeljujejo pogoji in merila za dodeljevanje najemnih stanovanj, ki se zago-tavljajo iz sredstev družbene pomoči in drugih sredstev oziroma stanovanj, nad katerimi imajo razpolagalno pravico samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljana in so namenjena upravičencem do družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju Ijubljanskih občin. Upravičenci do teh stano-vanj so družine in občani z nižjimi dohodki, mlade družine in upokojeni občani; v zadnjo kategorijo so vključeni tudi delovni invalidi I. kategorije,,100 % voja-ški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ter upravičenci do stalne družbene pomoči. Za stanovanja lahko zaprosijo upravičenci, ki izpol-njujejo naslednje pogoje: - da prosilec oziroma kdo od članov njegovega dru-žinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pra-vice ali lastnik primerrvega vseljivega stanovanja, - da ima prosilec stalno prebivališče na območju Ijubljanskih občin, - da prdšilec oziroma njegova družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, - da prosilec oziroma kdo od članov njegovega dru-žinskega gospodinjstva ni lastnik počitniške hišice, - da prosilec s svojo družino živi v neustreznem stanovanju najmanj eno leto pred natečajem, - da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen, - da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske normative, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. Oružine in občani z nižjimi dohodki morajo izpolnje-vati še pogoj, da skupni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega 40% poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Slo-veniji v preteklem letu, na družinskega člana (v letu 1982 znaša ta zne§ek 4.560 dinarjev). Mlada družina mora namensko varčevati za nakup {stanovanja vsaj 6 mesecev pred razpisom natečaja in varčevati najmanj 3 leta (to je razvidno iz varčevalne pogodbe). Organizacija združenega dela enega od za-koncev ali obe organizaciji združenega dela, v katerih sta zaposlena zakonca, mora predložiti stanovanjski skupnosti svojo menico, ki se mora glasiti na vrednost standardnega stanovanja na dan izstavitve menice. Na-daljnji pogoj je še, da skupni dohodek mlade družine ne presega 80% poprečnega čistega osebnega do-hodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu (za leto 1982 znaša 9.123 dinarjev). Upokojenci morajo poleg splošnih pogojev izolnje-vati še pogoj, da skupni dohodek njihove družine na člana družine ne presega 60% poprečnega čistega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, kolikor je pfosilec sam, to je brez družine, pa 80%. Lastna udeležba upravičencev znaša 1-4% od vre-dnosti dodeljenega stanovanja. Višina lastne udeležbe je odvisna od poprečnega mesečnega celotnega do-hodka na člana gospodinjstva v primerjavi s poprečnim čistim mesečnim dohodkom v SR Sloveniji v koledar-skem letu pred izvedbo natečaja. Za lastna sredstva se štejejo privarčevana sredstva in na tej osnovi pridob-Ijena bančna posojila. Lastne udeležbe so oproščeni upravičenci do stalne družbene pomoči, upravičenci, katerih mesečni poprečni celotni dohodek na družin-skega člana gospodinjstva ne presega 20% popreč-nega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred natečajem ter mlade družine za stanovanje, ki se jim po pravilniku dodeljuje za dobo 6 let. Te predloge obravnava odbor za družbeno pomoč pri občinski stanovanjski skupnosti na predlog občin-skih centrov za socialno delo, krajevnih skupnosti ali drugih pristojnih organov. Mlade družine, upokbjenci in prejemniki stalne druž-bene pomoči lahko pridobijo garsonjero ali enosobno stanovanje. Občani in družine z nižjimi dohodki, de-lovni invalidi I. kategorije in 100% vojaški invalidi, lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo stanovanje po naslednjem normativu: - zaenoosebo , do28m2 - za dve osebi do 42 m2 - za tri osebe do 57 m2 - za štiri osebe do 66 m2 - za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2 Doslej je bilo zgrajenih cca 2800 najemnih stanovanj tz sredstev družbene pomoči. V občini Ljubljana Cen-ter je bilo upravičencem dodeljenih preko 800 takšnih stanovanj, po štirih natečajih za pridobitev najemnih stanovanf, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči za mesto Ljubljana. 2. Delna nadomestitev stanarine ¦ Pravico do delne nadomestitve oziroma subvencije k stanarini ima občan, katerega dohodek na posamez-nega člana gospodinjstva, velikost stanovanja, število članov gospodinjstva in opremljenost stanovanja, ustrezajo merilom iz posebnega odloka o subvencijah k stanarinam, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skbpnosti. Občanu, ki izpolnjuje pogoje, pripada ta pravica ne glede na to ali uporablja stanovanje v druž-beni ali zasebni lasti. Višina subvencije predstavlja razliko med dejansko stanarino, ki jo upravičenec plačuje in znosno letno stanarino, pri tem pa delna nadomestitev ne sme pre-šegati 80% stanarine. SUBVENCIJE K STANARINAM V NAŠI OBČINI JE V LETU 1981 PREJEMALO 31 UPRAVIČENCEV, V LE-TOŠNJEM LETU JE TEH 32. VI. SOCIALNO VARSTVENE PRAVICE, Kl JIH ZAGO-TAVLJAMO V ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI 1. Nadomestilo osebnega dohodka ob začasnl zadr-žanosti od dela Do tega imajo pravico delavci, ki so začasno zadr-žani od dela zaradi medicinskih preiskav, bolezni ali poškodbe, transplantacije kože, živega tkiva ali orga-nov v korist druge osebe, dajanja krvi, nege obolelega ožjega družinskega člana ter izolacije oziroma sprem-stva, ki ga odredi zdravnik. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je me-sečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo za polni delovni čas v poslovnem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, zaradi katere je upravičen do nadomestila. Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni odsot-nosti delavca od dela do 30 dni zagotavlja organizacija združenega dela, v kateri delavec dela. Po tem roku gre nadomestito iz sredstev zdravstvene skupnosti in znaša 90% od osnove. V primeru zadržanosti zaradi obolelega otroka do starosti 7 I6t znaša nadomestilo 80% osnove, zaradi nege drugega obolelega ožjega družinskega člana, izolacije oz. spremstva pa 70%. Če je delavec nepretrgoma zadržan od dela več kot 6 mesecev, mu pripada valorizirano nadomestilo; višina se usklajuje vsakih 6 mesecev glede na gibanje življenj-skih stroškov. V LETU 1981 JE BILO V OBČINI SKUPAJ 1.059.030 OZ. 4,7% IZGUBLJENIH DNI ZARADI ZAČASNE ZADR-ŽANOSTI Z DELA, OD TEGA ZARADI NESREČE PRI DELU ALI POKLICNE BOLEZNI 40.328 DNI IN 139436 DNI ZARADI NEGE DRUŽINSKIH ČLANOV. V breme organizacij je bilo izplačanih 184.347.184 din za 609.689 izgubljenih dni ali 2,7%, od tega28.225 dni zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni in 23.134 dni zaradi skrajšanega delovnega časa zaradi bolezni, nesreče pri delu in poklicne bolezni. V BREME ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SO BILA IZ-PLAČANA SREDSTVA ZA 449.341 ALI 2% IZGUBLJE-NIH DNI, OD TEGA 20.103 DNI ZARADI NESREČE PRI DELU IN POKLICNE BOLEZNI TER 139.436 DNI ZA-RADI NEGE DRUŽINSKIH ČLANOV. V TA NAMEN JE BILO PORABUENIH 146.177.060 DIN. 2. Povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva To povračilo obsega povračilo prevoznih stroškov ter povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem ter bivanjem v drugem kraju. Do tega povračila imajo pravico delavci in drugi upravičenci, kadar jih napoti pristojni zdravnikoziroma zdravstvena organizacija v kraj, oddaljen nad 15 km od njihovega prebivališča, zaradi uveljavljanja zdravstve-nega varstva. Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec, če ga odredi zdravnik oziroma zdravstvena organizacija; za otroke do 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec. Prevozni stroški se povmejo upravičencem pravi-loma v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, osnova za povračilo stroškov prehrane in nastanitve pa je poprečni mesečni neto osebni doho-dek v SR Sloveniji v preteklem letu in znaša 1,5% do 3% osnove, odvisno od časa odsotnosti. V TA NAMEN JE BILO V LETU 1981 PORABLJENIH 890.993 DIN. 3. Posmrtnina Družinski člani delavcev in drugih upravičencev, ki jih je umrli do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti - posmrtnine. Ta znaša 80% poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Slo-veniji v preteklem letu. 4. Pogrebnina Ob smrti delavcev jn drugih upravičencev ter njiho-vih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pra-vico do povračila stroškov pogreba - pogrebnine. Ta znaša 80% poprečnega mesečnega osebnega do-hodka v SR Sloveniji v preteklem letu, za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska. V LETU 1981 SO ZNAŠALA PORABUENA SRED-STVA ZA POSMRTNINE IN POGREBNINE 4.057.494 DIN. 5. Zdravstveno zavarovanje nepreskrbljenih oseb Občani, ki niso v delovnem razmerju in nimajo mož-nosti uživanja zdravstvenega varstva po družinskem članu ali osebi, ki jih preživlja, so prav tako koristniki zdravstvenega varstva; edini pogoj je, da predložijo potrdilo o stalnem prebivališču. 6. Oprostttev povračila prispevkov k stroškom zdrav-stvenega varstva Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevajo uporabniki del stroškov k določenim zdravstvenim storitvam, zdravilom in pripomočkom. Tega so oproščeni: - predšolski in šoloobvezni otroci, - šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraže-vanju ter redni študenje, - borci NOV in vojaški invalidi, - uživalci stalnih družbenih denamih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, - upokojenci, ne glede na višino pokojnine in nji-hovi ožji družinski člani, - duševno in telesno manj razviti občani in delovni invalidi, pri katerih je po predpisih ugotovljena najmanj 70% telesna okvara ter njihovi družinski člani, - ostareli kmetje s starostno pokojnino ali preživ-, nino, njihovi zakonci in drugi ožji družinski člani, sta- rejši od 65 let, - začasno nezaposlene osebe in njihovi nepreskrb-Ijeni ožji družinski člani, - občani, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati kstroškom zdravstve-nega varstva, - žene v zvezi z nosečnostjo, porodom in materin-stvom ter v zvezi z uresničevanjem pravice do svobo-dnega odločanja o rojstvu otrok, - varovanci v socialnih zavodih, - osebe, ki koristijo storitve organizirane zdrav-stvene vzgoje, - osebe, starejše od 65 let za storitve osnovne zdrav-stvene dejavnosti, zdravljenja in nege na domu, reše-valne prevoze, nujno medicinsko pomoč in za zdravila, - osebe, ki koristijo storitve v zvezi s preprečeva-njem, zgodnjim odkrivanjem, zatiranjem, zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo nalezljivih bolezni, raka-stih obolenj ter za vse zdravstvene storitve, ki zadevajo multiplo sklerozo, bolezen zvišanega krvnega pritiska in hemofilijo. C. PROBLEMATIKA POGOJEV, KRITERIJEV IN MERIL ZA UVEUAVUANJE SOCIALNO VARSTVENIH PRAVIC Že uvodoma je bilo povedano, da so pogoji, merila in kriteriji za uveljavljanje socialno varstvenih pravic v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih zelo različni in neusklajeni, kar velja tudi za postopek uve-Ijavljanja teh pravic. Pridobitev socialno varstvenih pravic je predvsem odvisna od dohodkovnih pogojev posameznikov in družin ter od njihovih socialnih ra-zmer; dokazila pa se ne zbirajo na enak način. Glede na to obstajajo možnosti, da se s sistemom uveljavlja-nja socialno varstvenih pravic ne zagotavlja vsem po-sameznikom in družinam pokrivanje minimalnih druž-beno dogovorjenih življenjskih stroškov. Hkrati je v določeni meri omogočeno kopičenje socialnih pomoči iz različnih naslovov ter v primerih, ko bi si posamez-niki ali družine s svojim delom in prizadevanji lahko ^ami zagotovili socialno varnost. - Ob tem je treba opozoriti tudi na to, da si delovni Ijudje in občani lahko pridobijo socialno varstvene pravice tudi izven samoupravnih interesnih skupnosti. Del socialne politike oziromasocialno varstvenih ukre-pov se izvaja v organizacijah združenega dela. Svojim delavcem in njihovim družinam, ki so zaradi izrednih razmer zašli v težke socialne razmere, nudijo razne oblike pomočj kot n. pr. enkratne in začasne denarne pomoči, klimatsko zdravljenje, letovanje socialno ogroženih in podobno. Nosilci pobud in akcij za izbolj-šanje materialnega stanja socialno ogroženih delavcev so predvsem osnovne organizacije sindikata. Precej redke so organizacije, ki imajo dodeljevanje socialnih pomoči urejeno s posebnimi pravilniki, zato o tem v glavnem sklepajo po sprotni presoji na svojih samou-pravnih organih. - Denarno pomoč delavcem v gmotnih težavah za-gotavlja tudi občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana Center. V letu 1981 je imel na voljo 600.000 dinarjev, ki bi jih osnovne organizacije sindikata lahko izkoristile za denamo pomoč svojim članom, ki so se znašli v finančnih težavah ter same nimajo dovolj sredstev v te namene. Kljub temu, da se realni osebni dohodki zni-žujejo in se je zagotovo povečalo število delavcev, ki bi jim finančna pomoč pomagala iz stiske, je bilo porab-Ijenih le za 210.000 din pomoči. Sredstva za te pomoči se solidarnostno zbirajo iz članarine, ki jo plačujemo vsi zaposleni, dobijo pa tisti, ki jo resnično potrebujejo. - O socialni varnosti udeležencev NOV, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskih vojnih dobrovoljčev iz vojn 1912 do 1918 ter njihovih družin-skih članov odloča občinska komisija za zadeve borcev NOV in vojaške invalide. Tem upravičencem dodelju-jejo priznavalnine in druge oblike družbenih pomoči. Kriterije za posamezne oblike pomoči ureja odlok o družbeni skrbi udeležencev NOV in drugih vojn ter njihovih družinskih članov. - Neusklajenost pri kriterijih za uveljavljanje različ-nih oblik denarne pomoči je opazna že v sami skupno-sti otroškega varstva in sicer pri izkazovanju dohodka kot osnovnem kriteriju. Pri izkazovanju dohodka za pridobitev denarnih pomoči otrokom se upoštevajo vsi dohodki, ne glede na vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok ima. Pri uveljavljanju subvencionira-nega plačevanja oskrbne cene v vzgojno varstvenih organizacijah se ne upošteva dohodek od inovacij, jubilejne nagrade, dohodek od nadurnega dela, doda-tek za nočno delo, nagrade in podobno. Na področju denarnih pomoči je dana možnost večje selektivnosti, treba je upoštevati dejanske razmere družin in njihovih življenjskih pogojev ter na tej osnovi odločati o oblikah in obsegu družbene pomoči. V letošnjem letu je izdelan tudi predlog za enako udeležbo staršev v ceni oskrbnega dne v vseh vzgojno varstvenih organizacijah v Ljubtjani za posamezne sta-rostne skupine. - Tudi v skupnosti socialnega skrbstva pri izkazo-vanju dohodka, ki predstavlja pomemben kriterij za pridobitev posameznih družbeno denarnih pomoči, ni enotnosti. Poseben problem je višina družbeno denarne po-moči, ki pomeni občanom zagotavljanje sredstev kot edini vir za preživljanje. Že od 1. 9. 1981 znaša ta pomoČ 4.425.- din in je prenizka za kritje najnujnejših življenjskih stroškov. Ugotovljeno je, da so kot mini-malni življenjski stroški vveljavi in rabi različni zneski. Po izračunu Centralnega zavoda za napredek gospo-dinjstva znašajo ti stroški za april 1981 3.900 din, za-jamčeni osebni dohodek in najnižji pokojninski znesek pa sta usklajena in znašata 6.100 din. V občini Ljub-Ijana Center si skupnost socialnega skrbstva in skup-nost socialnega varstva prizadevata, da bi višina de-narne pomoči kot edinega vira za preživljanje znašala 90% najnižjega pokojninskega zneska, valorizirala pa naj bi se hkrati s pokojninami. Eden od problemov v tej skupnosti so tudi stroški oskrbe občanov v socialnih zavodih. Korak naprej na tem področju pomeni sprejeti samoupravni sporazum o skupnih osnovah medsebojnega sodelovanja in ra-zmejitev nalog med zdravstvenimi skupnostmi in skup-nostmi socialnega skrbstva. Urediti bi bilo treba tudi področje letovanja otrok. V Ljubljani se že več let dogovarja združitev baz za leto-vanje otrok, nikakor pa ne pride do realizacije tega. Tako se dogaja, da otroci iz nekaterih občin ne morejo letovati zaradi prezasedenosti kapacitet, vdrugih obči-nah pa kapacitete pfesegajo povpraševanje (tak je tudi primer v občini Ljubljana Center). Z združevanjem do-mov bi morali nuditi otrokom boljše možnosti za leto-vanje, prav tako pa bi ta način omogočal tudi poenote-nje cen, ki so sedaj različne in neusklajene. - V skupnosti za zaposlovanje so dajatve za primer brezposelnosti v celoti določene z zakonom, zato ta skupnost nima možnosti selektivnega uveljavljanja po-sebnih ukrepov, ki bi vplivali na pridobitev oziroma na višino dajatev. Doslej uveljavljen način omogoča tudi zelo visoka nadomestila oziroma denarne pomoči, kar destimulativno vpliva na iskalce ponovne zaposlitve. Na tem področju se glede tega že pripravljajo pozitivne spremembe. Na področju usposabljanja bi bilo treba invalidnim osebam, za čas usposabljanja za določeno delo, urediti pokojninsko invalidsko zavarovanje. Sprejeti bo treba določene ukrepe, ki bodo organizacije združenega dela stimulirale za sprejemanje invalidnih oseb na usposabljanje. - V stanovanjski skupnostl ni jasno opredeljeno izka-zovanje dohodka (kaj vse spada v skupni dohodek) pri uveljavljanju pravice do delne nadomestitve stanarine. Vprašljiv in sporen je predpisani normativ stanovanj-ske površine. V občini Ljubljana Center je zelo veliko starih stanovanj, ki so velika in nefunkcionalna, prese-gajo pa normativ in zato stanovalci niso upravičeni do delnega nadomestila k stanarini. - V skupnosti pokojninskega in invalidskega zava-rovanja se ugotavlja, da je neustrezen kriterij za od-mero višine varstvenega dodatka Za osnovo ima ra-zliko med pokojnino, ki jo upravičenec prejema in hajnižjim pokojninskim zneskom ter se povečuje za 2% za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 15 let. Glede na to, da je varstveni dodatek socialni korek-tiv, se ne bi smel odmerjati na osnovi višine pokojnine, ki temelji na pravici iz minulega dela. Uporabljajo se dvojna merila- kriterij za upravičenost do varstvenega dodatka je dohodek na upokojenca oziroma na družin-skega člana, kriterij za dodelitev višine pa je odstotek do dosežene pokojnine, čeprav bi moral temeljiti na socialnem stanju upravičenca. Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencem daje za nedoločen čas in se ne preverja morebitna spre-memba zdravstvenega stanja upravičenca., Na področju invalidskega zavarovanja in denarnih nadomestil se premalo izvajajo ukrepi, ki krepijo inte-res in odgovornost organizacij združenega dela za preprečevanje in zmanjševanje invalidnosti ter za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov. - V zdravstveni skupnosti je oprostitev prispevka k stroškom zdravljenja širokega kroga upravičencev in pri nekaterih kategorij občanov kot celote, ne glede na njihove dohodkovne zmožnosti, potrebna sprememb, saj je na ta način izgubila svoj usmerjevalni vpliv na zmanjševanje prvih obiskov v zdravstvenih domovih in specialistih. Prav tako je izgubila svoj ekonomski vpliv, saj pokriva le še silno nizek odstotek izdatkov za zdrav-stvene storitve. O tem bi bilo potrebno ponovno presojati; participa-cije naj bi bili oproščeni otroci in šolska mladina, vse druge skupine pa na osnovi poenotenih kriterijev. Tudi prf uveljavljanju denarne pomoči ob smrti ter pravici do povračila stroškov pogreba, bi kazalo upo-števati materialno in socialno stanje ožjih svojcev in sprejeti enotne kriterije za dodeljevanje teh oblik po-moči. Na področju nadomestil osebnega dohodka za čas bolezenskih izostankov od dela bibilo treba sprejeti ukrepe, ki bi spodbujali k zmanjševanju odsotnosti od dela in k večji produktivnosti. D. SKLEPNE UGOTOVITVE Na podlagi analize socialno varstvenih pravic, ki jih zagotavljamo v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih in tudi izven njih, skupnost socialnega var-stva občine Ljubljana Center ugotavlja, da je uveljav-Ijen širok krog le-teh. Socialno varstvene pravice se dodeljujejo na osnovi kriterijev, ki so med seboj slabo usklajeni. Najbolj raznoliki so dohodkovni cenzusi, ki so temeljni kriteriji za uveljavljanje skoraj vseh social-nih pomoči. Glede na sedanji postopek uveljavljanja socialno varstvenih pravic ni mogoče evidentirati kumuliranja le-teh, zato obstoja možnost, da si posameznik ali družina z vrsto teh pomoči ustvari kar ugoden mate-rialni položaj in zato ni stimuliran, da bi si z delom in prizadevanji sam zagotavljal socialno vamost. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja selektivnost pri zgotavljanju socialno varstvenih pravic, ni pa še pri-sotna v vseh skupnostih. Sporna je višina denarnih pomoči in sicer vseh tistih, ki se upravičencem ne zagotavljajo v višini do mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov oziroma do višine zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji, ki imata prav gotovo izhodišče v minimalnih živtjenj-skih stroških. Občinske skupnosti socialnega varstva zakon obve-zuje, da usklajujejo vse kriterije za uveljavljanje so-cialno varstvenih pravic ter njihove višine. Pri tem se pojavlja problem pomanjkanja izhodišč usklajevanja -to je analitično ugotovljenih življenjskih stroškov posa-meznih kategorij občanov. E. PREDLOGI - Usklajevalni postopek uveljavijanja socialno-var-stvenih pravic bo potrabno pričeti s preverjanjem in usklajevanjem zakonskih oziroma samoupravnih dolo-čil za vse oblike socialno varstvenih pravic. Ob tem bi kazalo nameniti sredstva, ki se zbirajo v republiki za raziskovalne namene, tudi za ustrezno študijo s področja socialne politike z namenom, da se poenoti oziroma uskladi sistem socialne politike z na-monom, da se poenoti oziroma uskladi sistem socialne varnosti za celotno republiko. - Analitično je treba ugotoviti življenjske stroške za posamezne kategorije občanov, ki predstavljajo izho-dišče za usklajevanje. - Uvesti je treba večjo koordinacijo med posamez-nimi nosilci, ki zagotavljajo socialno varstvene pomoči. - Dogovoriti se je treba o enotnem izkazovanju do-hodka ter za maksimalni dohodkovni cenzus za uskla-jevanje kategorij socialne pomoči. - V okviru strokovne službe SIS zdravstva in social-nega varstva vseh Ijubljanskih občin se je treba ustrezno organizirati in pospešeno nadaljevati z uvaja~ njem sistema enotne evidence vseh prejemnikov so-cialno varstvenih pomoči: Ob tem je treba doseči večje sodelovanje združenega dela in krajevnih skupnosti. Na osnovi zbranih 'podatkov bomo spremljali in prou-čevali učinke socailno varstvenih pomoči. - Za mesto Ljubljana je dogovorjeno, da vodimo enotno socialno politiko, zato bomo ta pregled so-cialno varstvenih pravic, ki jih zagotavljamo občanom, skupaj s predlogi posredovali Mestni skupnosti social-nega varstva Ljubljana z namenom, da jih realizira, skupaj z občinskimi skupnostmi socialnega varstva. gubljana, maj 1982 SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE UUBUANA CENTER Izvršni svet skupžčine občine Ljubljana Center je gradivo obravnaval na 8. seji, dne 2.6.1982 In sprejel nasledn|a SKLEPA: 1. Izvršni svet občlne Ljubljana Center spre|me Pregled soclalno varstvenih pravic, ki jih zagotavljamo občanom preko skupnosti soclalnega varstva in zdravstva, skupa] s predlogl SSV občine Ljubljana-Center ter ga predloži v obravnavo zborom občinske skupščlne In skupščinl Skupnosti social-nega varstva občine Ljubljana Center. 2. Glede na to, da |e za mesto Ljubt|ana dogovor-Jena enotna socialna politlka, se predlogi za razreše-vanje problemov na tem področju posredujejo Mestni skupnostl soclalnega varstva Ljubljana, ki naj jih rea-lizira skupa) z občlnsklmi skupnostml socialnega var-stva. Sklep o soglasju k statutom izobraževalnih organizacij ^ PREDLOG Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izo-braževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in v skladu s 143. členom statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) je skupščina občine Ljub-Ijana Center na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela SKLEP o soglasju k statutom izobraževalnih organizacij Daje se soglasje k statutom: 1. Srednje upravno-administrativne šole, Ljubljana, Trg osvoboditve 2, sprejetem na referendumu 26. 2. 1982 2. Doma srednješolk Anice Černejeve, Ljubljana, Poljanska cesta 22, sprejetem na referendumu 15. 3. 1982 3. Delavske univerze Boris Kidrič, Ljubljana, Miklo-šičeva 26, sprejetem na referendumu 22. 2. 1982 SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Številka: 023-15/75-04 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: Albin VENGUST OBRAZLOŽITEV Srednja upravno-administrativna šola v Ljubljani je izobraževalna organizacija, ki izvaja programe za pri-dobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju in pro-grame za izpopolnjevanje srednje strokovne izobrazbe v usmerjenem izobraževanju. Dom srednješolk Anice Černejeve zagotavlja z oskrbo vzgojnoizobraževalno in drugo dejavnost, ude-ležencem izobraževanja pogoje za življenje in uspešno izobraževanje ter s svojim delom prispeva k uresniče-vanju smotrov in nalog usmerjenega izobraževanja. Delavska univerza Boris Kidrič pa je izobraževalna organizacija odraslih. V skladu z določili zakona o usmerjenem izobraževa-nju (Uradni list SRS, št. 11/80) so navedene organiza-cije sprejele svoje statute in siper srednja upravno-administrativna šola na referendumu 15. 3. 1982 in delavska univerza Boris Kidrič na referendumu 22. 2. 1982. Sekretariat za občo upravo je statute navedenih izo-braževalnih organizacij pregledal in ugotovil, da ure-jajo vsa vprašanja, ki v smislu 337. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 35/76) morajo vsebovati. Obenem sekretariat za občo upravo ugotav-Ija, da so določbe statutov v skladu z ustavo in zakoni. Če se delegati želijo podrobneje seznaniti z vsebino statutov navedenih izobraževalnih organizacij, so le-ti na vpogled v sekretariatu za občo upravo občine Ljub-Ijana Center. Ljubljana, maj 1982 SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat skupščine občlne L]ubl|ana Center, tisk ČGP DELO, Liubllana, 11. lunlla 1982