nedokončanega in na posvetovanju negativno ocenjenega projekta za zemljiški kataster v dveh občinah v Sloveniji, je izjavil, da je za to pač potreben pogum. Vodja projekta g. dr. Jure Beseničar, pa je na trenutke že mučno posvetovanje končal z izjavo, ,,nekaj pa je vendarle narejeno". Pričakovati je, da bo kljub vsemu izvedba projektov razglašena za uspešno, problemi in zamude pa bodo pripisane neuspešnosti geodetske službe. Tu kratek zapis nima namena karkoli spreminjati, je le obroben zapis dogodka, ki ga je vendarle treba ohraniti v spominu. Božo Demšar Prispelo za objavo: 2.3.1993 Slovenski geografi v tujem znanstvenem tisku Odličnost geografskega znanstvenoraziskovalnega dela pomeni vključevanje v mednarodne tokove s hkratnim ustreznim odmevom v širši družbeni praksi v Sloveniji. Toko vrednost pa dosega znanost tedaj, ko je raziskovalno delo zasnovano tako, da so vsi členi kot so fantazija, filozofija, teorija, metodologija in aplikacija v delovni zasnovi raziskav med seboj povezani v enotno verigo. Podobno, kakor ostale znanstvene discipline, čaka tudi slovensko geografijo splošno ocenjevanje njenega stanja z vidika njene odličnosti in to tako, da se bomo geografi sami podvrgli kompleksni analizi njenega položaja v sklopu znanosti z vidika njene disciplinarnosti, interdisciplinarnosti, multidisciplinarnosti, aplikativnosti ter družbene učinkovitosti. Med najustreznejše indikatorje odličnosti geografije sodi gotovo objavljanje rezultatov raziskovalnega dela v tujem in domačem geografskem in negeografskem tisku ter sprotno posredovanje rezultatov široki javnosti prek sredstev javnega obveščanja. Kot uvod v ocenjevanje geografske znanosti ter stanja in razvoja slovenske geografije nam služi kratek pregled le-teh po državah in po vsebini ter po številu prispevkov posameznikov, raziskovalnih skupin ter geografskih inštitucij. Analizo bibliografskih geografskih enot, objavljenih v tujini, smo opravili za vsa povojna leta. Do leta 1951, ko so bile državne meje še skoraj hermetično zaprte in je bilo mednarodno sodelovanje skoraj povsem onemogočeno, nismo mogli v tujem tisku zaslediti nobene objave slovenskega avtorja. Od leta 1952 pa do konca leta 1992 pa je 55 slovenskih geografov objavilo v tujini, po sicer še nepopolnih podatkih, za leto 1992 kar 430 prispevkov, od katerih je 98 obsegalo le do dve strani teksta v obliki izvlečkov ali kratkih analiz. Število objav v tujini se je iz leta v leto ~topnjevalo, ustrezno organiziranosti slovenske geografije po geografskih inštitucijah. Se pomembnejše pa je dejstvo, da se z rastjo števila objav, zlasti v zadnjih dveh desetletjih, jasno izraža opuščanje regionalne opisnosti ter analitičnosti po geografskih vejah in prehaja na problemsko ter timsko zasnovanost raziskovalnega dela. To je pogojevalo interes mednarodne znanosti za postopno vključevanje slovenske geografije v mednarodne tokove z objavljanjem posameznih člankov ali skupine prispevkov po zbornikih ali posameznih revijah. Hitra rast števila objavljenih eodetski vestnik 37 (1993) 1 razprav slovenskih geografov je tudi rezultat prisotnosti le-teh v mednarodnih projektih, na mednarodnih kongresih in simpozijih ter velikega odziva na vabljena predavanja na tujih univerzah. Slovenska geografija se je v zadnjih štiridesetih letih z delitvijo dela in problemsko zasnovanostjo med posameznimi slovenskimi geografskimi inštitucijami postopoma, z vse širše zasnovanim programom, vključevala v mednarodne tokove. Višek je dosegla v zadnjih treh letih ob promociji Slovenije v njenem boju za osamosvojitev in mednarodno priznanje v obliki številnih znanstvenih razprav ( 40), leta 1992 pa z devetimi prispevki v posebnem zborniku Bayreutske Univerze z naslovom „Slowenien auf dem Weg in die Marktwirtschaft". Slovenska geografija je dobila svojo potrditev v razpravah, ki so tiskane v skoraj vseh evropskih državah, zlasti srednjeevropskih, pa tudi na drugih kontinentih (Amerika, Avstralija). Dobila je tudi.svoje priznanje v pravilnem izboru tematike ter njeni teoretični in metodološki zasnovanosti. Pri tem je bilo ves čas v ospredju proučevanje problematike krasa, podeželja, turizma, prometa ter problemov urbanizacije, deagrarizacije, alpskega pastirstva, prebivalstva in regionalnega planiranja. V najnovejšem času pa z vključitvijo mlade generacije geografov pridobiva svoj sloves na problemih geoekologije, naravnih nesreč, pri političnogeografskih temah in računalniški metodologiji geografskega proučevanja. /Članek povzet po Geografskem obzorniku 2/93 in objavljen z dovoljenjem avtorja, prof.dr. Klemenčiča, ambasadorja Republike Slovenije v znanosti./ profdr. Vladimir Klemenčič Rezultati 18. Smučarskega geodetskega dneva - Rogla, 27.2~1993 18. Smučarskega dneva na Rogli, v organizaciji Medobčinskega geodetskega društva Celje, se je udeležilo 80 tekmovalcev v veleslalomu in 14 v smučarskih tekih. Pokrovitelj smučarskega dneva je bilo podjetje HEUREKA IGEA d.o.o. iz Ljubljane. Tekmovanje v veleslalomu je potekalo na odlično pripravljeni progi Ostruščica 3, kjer so bili doseženi naslednji rezultati. REZULTATI VELESLALOM l. OTROCIDOJ0LET mesto štev. priimek in ime letnik, zaposlen rezultat 1 1 BEVCPETER 83 DR. ČLAN 43,74 2 3 MAROVTMAŠA 83 DR. ČLAN 46,98 3 4 PEUNIK POLONA 83 DR. ČLAN 52,34 2 KOSI KATJA 84 DR. ČLAN ni štartala Geodetski vestnik 37 (1993) 1