Leto LXTV^ St. 19 Ljubljana, sobota 24. januarja 1931 Cena Din 1.- Izb&ja vsak dan popoiđne, izvzemfti nedelje in praznike. — InseratJ do 30 petit ADio 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—t večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« ▼elja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. 6. Telefon Stev. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PODBC2NIOE: MARIBOR, Grajsld trg St. 8.---------------CELJE, Kocenova uHca 2. — TeL 19a NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.------- Račun pri poštnem Cekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Reševanje f rance ske vladne krize Kot najresnejši kandidati za sestavo nove vlade se navajajo Briand. Laval in Barthou Pariz, 24. jan. Prvi dan francoske vladne krize je prinesel med razbur* jene duhove precej iztreznenja. Sploš* no ugotavljajo, da se položaj po zad* njih treh vladnih križah ni mnogo iz* premenil, in da se tuđi ne bo izpreme* nil do prihodnjih parlamentarnih voli* tev, ki se imajo vršiti I. 1932, če n bo parlament že preje razpuščen. Očivid* no je, da v sedanjem parlamentu ni mogoče doseći niti desničarske niti le* vičarske većine in da je koncentracija ski kabinet od radikalov do skupine Maginota s trajno većino skoro ne* mođoč. Predsednik republike Doumer*ne bo v teku današnjega dneva poveril enemu izmed vodilnih politikov rv*y dat za sestavo nove vlade. Kot nainri* pravnejši kandidat za sestavo vlade se imenuje dosedanji zunanji minister Briand, zdi se pa skoro izključeno, da b* ga predsednik republike Doumer* gue pozval k sebi, ker mu ni prav po* sebno priljubljen. Ražen tega se Briand mudi že v Ženevi ter se je že ponovno izjavil, da glede na svoje zdravstveno | stanje ne more noleg poslov zunanjega ministra izvrševati še posle ministr* skega predsednika. V teh razmerah se smatra senator Lavale kot najprimernejsi človek, ki bi mogel sestaviti novo vlado. Laval je bil v zadnji vladni krizi prisiljen vrniti svoj mandat, ker ni uspel. Po sploš* p mnenju pa bi mogel zaradi svoje osebne priljubljenosti in izredne spret* nosti zbrati toliko ^lasov, da bi dose* gel za vlado majhno većino v parla* mentu. V tem slučaju bi nrišlo samo 1 nove izdaje Tardieuicve vlade. Pariz, 24. jan. AA. Po občem mne« nju časopisnih komentarjev je Briand najbolj kvalificirana osebnost za resi« tev se * .nie vladne krize, dočim na drugi strmi dvomijo, da bi Briand prevzel pred edstvo nove vlade, nač na bo bržkone obJržal resor zunanje* 2 a ^-* listrstva. Ako mandat ne bo poverjen Brian* du smatr sti. la bo Dredsednik francoske rex>ublike Doumergue pozval d~— Tavala ali Barthouja, da šesta* vita novo vlado. »Le Journal« nravi v svoiem ko* mentarju, da po dosedanjih kombina* j cijah ni računati s čisto desničarsko ali čisto levičarsko većino. Nova vlada naj se zato nasloni na sredino in išče podDore na krivih. »Petit Parisien« izraza željo, naj bi se nova vlada naslanjala na širok spo« razum republikanskih si nin, izklju* čene pa naj bi bile komunistične in so* cialistične skupine na levici ter desnici, ' nasprotuie'o laneni soli. Za šefa nove vlade si lis. želi Brianda ali La* vala. Pariz, 24. jan. AA. Predsednik re* »lblike je včeraj popoldne sprejel ^eč parlamentarcev. ^osveta c sestavi no* "* vlade so se udeležili drug za drugim Heriot, Marin, Maginot, Blum, Franc* lin Bouillon. Ženeva, 24. jan. AA. Kriza franco* ske vlade ni nr.oravila posebnega vtisa v krogih Društva narodov. Dofiodek bo imel samo to posledico, da bo mo* ral svet Društva narodov pospešiti svoje delo, ker bo Briand bržkone po* kl;can v Pariz, 'i sodeluje pri rešitvi francoske krize. V vsakem primeru računajo s tem da bo Briand obdržal resor zunanjega ministrstva. Pariz, 24. jan. AA. Politični krogri so-dijo, da bi edino Briand mogel odstraniti težkoče pri sestavj nove vlade in reSiti po. litreno kTizo. Ce Briand ođklonri bo naj-boliše izbrati kakega senatori a. Navajata se zlasti imeni Barthouja in Lavala. Velike priprave za sprejem kralja in kraljice v Zagrebu V Zagreb so pričele prihajati že danes velike množtce, da pozdravijo Nj. Vel. kraija in kraljico pri jutrišnjem I posc-tu Zagreb, 24. jan. V Zagrebu se vrše velike priprave za sprejem Nj. Vel. kralja in kraljice, ki posetita jutri pr* viČ oficielno glavno mesto savske ba« novine. Zagrebški mestni župan je iz* dal proglas na meščansfvo, v katerem Dovdarja važnost tega dogodka in ve* liko radost, s katero sprejema zagreb* ško meščanstvo kraljevski par. Spreje* ma Nj. Vel. kralja in kraljice se bo udeležila ogromna množica ljudstva, ki je pričelo prihajati že danes iz vseh strani v Zagreb. Nj. Vel. Iviulia in kraljica prispeta jutri ob 10. dopoldne na glavni zagrebe ški kolodvor, kjer ju bodo sprejeli in pozdravili poleg zastopnikov oblasti Dredstavniki vseh narodnih društev. Izmed članov vlade bodo prisostvovali , sprejemu ministri J. Demetrović, dr. Švrljuga, dr. Šibenik, Neudorfer, dr. FranSeš, dr. Drinković, Preka in dr. Šveael. Narodne organizacije bodo z god* bami in zastavami tvorile špalir od kolodvora do gornjega mesta, kjer bo kraljevska dvojica nastanjena. Pri I sprevodu po zagrebških ulicah bo | spremljalo kraHevski par 150 korijeni* 1 kov v narodnih nošah. I Zagreb je že danes ves v zastavah in povsod se ^paža živahno vrvenje v pripravan za Mm slovesnejši sprejem Nj. Vel. kralja in kraljice. Vsa zna* menja kažejo, da bo jutrišnji dan ve» lika manifestacija jugoslovenske misli v Zagrebu in vsega prebivalstva sav* ske banovine. Oživljen republikanski pokret v Španiji Republikanska propaganda je zlasti živahna med visokosolsko mladino Krvavi spopadi policije in đijakov, ki zahtevajo izpust aretiranlh tovarišev in prolesorjev Madrid, 24. januarja* Sp&nski revoluci* jonarji razvijajo kijub strogim vamostnim odredbam zef'o živahno prppagan-do proti monarhija. Kakor se zdd, je politični polo« žaj v španiji še vodno zelo nestalen. Po» sebno nv^čno republikansko agitacijo raz* vija pfedlvsem vrisokošolsilca mlarfiiia. To dni so neznanci prepleskali obzri-dje kral}e* vega gradu s kairikaturami kralja Alfocuza. Policija je v stalni pripravi ješnosti. Kraljeva palača je strogo zastražena, kair sprav* Ijajo v zve^> z dija^ko stavko, v katerj so bil aretirainii številni dijaki. Dij«aštvo je po» slalo kralju pismo, v kater-ean zahteva iz* pustitev aretiranih dijakov m obnovo di* jaških svobošcin. Madrid, 23. >an. Vodstva srtarvkujočih dijakov je izdalo proglas, v katerem zahte« va, naj oblasla izpust e dijake im profesor je. ki so bili zaprti v zvozi z nedavnimi do* godki. Dijaki protest »rajo rudi prpri povi* sanju prejemkov oficirj-ev in proti delova* nju nacijonalastačnih strank. Madrid, 23. jao. AA. špans&e oblasti 90 raizpisale veliko nagTado za izsleditev ne* znancev, ki so poslikald obzidje kraljeve palače v rdečd barvi 6 karikaturama špam# skega kiralja. Oblasti sumijo, da so to sto« rili dijaki. Dijaška stavka oe oadaljujc Vče* raj popoidne je prišlo v blizini unaverzedp krvavih spopadov z dajakri m policijo na konj>jakii zahteva>ot na vzpuste v»o profesor ja ki ao jđi aretrtsth o prilika zamočnejše, tako da se je mogel SuHansKbatn izviti v pozu cajo za reoris. S tem je končana prva pplo-vica šahovske borbe z 2 : 2 in dvema par* ti jama remis. Danes se bo vršila sedma partija. V nedelj© ne bo igre v turniTju, ker bo igra! dr. Tartakower veliko simul* tamiko. Strnp mesto zdravila Fatalna pomota (hibljanskesa lekarnarja. V našetn listu smo dne 10. t m. po-snefi po zagrebškern »Morsrenblattn« neko notico iz Ljubljane, k8 je poročala, da se je tukai v Ljubljani pripetrl žaJosten do-godek. Neki lekarnar v UubMani je baje mesto zdravila za pelđetnesa otrcki izro-Čil stranki strup, ki da je bil namerjen za drugo stranko, ter da je dete nato v mu-kah umrlo. Tuđi smo poročali, da je lekar-nar baje ponujal otrođeovemu očetn 50.000 Din odškodnine, in da ne gre za petietne-za, ampak za tritnesečnega ofroka Na podlagi te naše notioe je uprava po-ticHe v Ljubljani napravila ovadbo na državno pravdništvo ter je nato tirkajšnje sodišče prdskalo zadevo. Sodišče je pa ugotovik), da je bila gornja vest od začet* ka do kraja giadko izmišljena, da se niti ni dogodila kaka pomota a!: zamenjava, na ti se ni iz roči! kaki stranki strup mesto zdravila, niti ni vsled tega otrok umri, še manj pa je seveda lekarnar ponuJal otro-Kcvemti očetu kako odškodnino. Očividno je, da je »^Morgenblatt«, iz ka-teiega smo to vest posneli, nasedel kaki zlobni mfstifikaciji iz nam neznanega in najbrže zahrbtnega nametia, ter nam je žal, da je s tem padla senca na čast lekarni-Skega stanu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Liirtrf-janska borza danes nd poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.78, Berlin 13.46, Bruselj 7.8937, Budimpešta 989.04, Curin 1096.9, Ehinaj 796.39, London 274.H Newyork 56.53, Pariz 221.92 Praga 167.66, Trst 296.49. INOZEMSKE BORZS. Carih: Berlin 9.128, Pariz 20^55, London 25.0925, Newyork 516.9125, Bruselj 72.06, Milan 27.0675, Madrid 54, Berlin 132.85, Danai 72.65, Sofija 3.7425, Praga 16.30, Varšava 57JJ0, Budimpešta 90^5 Sflen požar v Milanu Milan, 24. januar ja. SkladiSče koloni* jalnega blaga bratov Celle je postalo žrtev ogromnega požara. Ker je bilo v skladiščti tucH mnogo petroleja in bencina, se je ogenj razširil s silno naglico. Sklad išče je popolnoma tmičeno. Skoda se ceni na 3 milijooe lir. Spor zaradi tiskanja sv. pisma London, 24. januar ja. Pred vrhovnim sodiščem se bo v kratkem pričela razpra* va, v katero je zapleten tuđi angle&ki dvor to za katero vlada posebno med številnhni verskimi družbami m dobrodelnsmi društvi veUko zanimanje. Spor je v tem, kdo ima pravico tiskati m zalagati v Angliji izdaje sv. pisma. V preteklem letu je bilo v An» glr|i prodanih nič manj kot 40 milijonov izvodov sv. pisma, To je rekordno števiSo, ki ga ni dosegla nobeća država na svetu. Doslej so imele monopol tiskanja samo tri tiskame m sicer rJskarni unrverz v Ca M pouk v ci^anakem jeziku. Gospodarska kriza v Ameriki Washlngton, 23. jan. AA, Zaradi velike brezposelnosti se je Število prošenj na Rdeči križ tako pomnožilo, da je doseglo število prosilcev l miBjon. I Predsednik Hoover, bivši predsednik Coolidge in mnoge ugledne osebnosti, med njimi znana kinematografska umetnica Ma-I ry Pickford, so izdali na javnost poziv, I na] državljani Zedinjenib držav ustanove deset m-ilijonskj dolarski fond za podpira-nje brezpo&elnih. Poziv so razširili po radiju. Podpore bo razdeljevaJ ameriški Rdeči križ. VVashington, 23. ian. AA. Ameriški Rde-6ik riž je razdeKl podpore v osrednjih, južnih in zapadnih pokraj mah. kjer je suša uničila ves pridelek. Podpore sta bHa de-ležna 2 milijona kmetovalcev. Vsak dan prihajajo nove prošnje za podpore. Mnogo živne je poginilo, ker ni bilo krme. dr. Seiđlert Dunaj, 24. jan. Snoći je umri rukaj v 69. letu starosti bivši avstrijslei ministrski predsednik dr. Ernest Seidler. Pokojnik je bil najprej profesor na visoki ŠoH za polje* delstvo ter je bfl 1. 1917. od bivšega ce* sarja Karola imenovan za ministrskega predsednika. Seidler je mora] v Juliju 1918 zaradi nekega spora s Poljsko odstopiti. Bil je obenem zadnji šef vlade pod bivšim* cesairjetn Karolom. Izpremembe v itafijanski diplomatski službi Rim, 24. jan. AA. Grof Durini Monza, dosedanji poslanik v Mehiki, je preme-ščen v Madrid. V Mehiko pojde grof Viga-notti Giusti. Za poslanika v Sofiji je imenovan Giuliano Ćora, V Ka bulu pa Vincen-zo GLalanti. Za konzula v Zagrebu je ime* novan Carlo Umilta, za konzula v Solunu Italo Zappoli, za konzula v Gradcu Luigl NardL Nov HaHjansId prekooceanski polet Praiz, 24. jan. Po zadnjem poletu itali* janske zračne eskadrile iz Rima v Rio de Janeiro, namerava sedaj Mus^olini, kakor poroča »Pariš Midi« iz Rima, izvesti še bolj senzacijonalen polet. Po novem Mus* solinijevem nacrtu, naj bi poletela velika skupina ttalijansktb vojaških letal iz Rima preko Azotov in Bermudov v New York. Tuđi tej eskadril* naj bi bil zrakoplovni minister Balbo vrhovni poveljnik, podpol* kovnik Maddalena pa tehnični vodja. Ta polet naj bi kronai uspeh« fašizma po lOletnem obatoja Sklepi sveta DN o razorožitveni konferenci Splosna razorožitvena konferenca bo bržkone prihodtije leto tneseca febniarja v Žene vi — Pred zaključkom zasedanja sveta Društva narodov Zeneva, 34. januaria. AA. Na tajni seji sveta Društva narodov so sklenili, naj bo spk>Šna konferenca za razoro-žitev meseca februarja I. 1932. Sklep o kraju te konference in predsedirištvu bo storjen na zasedanju v maju. Poučeni krogi sodijo. da se bo konferenca vršila v Ženevi. Ta kraj bo izbran pod pogojem, ako bo moglo mesto meseca maja nuditi jamstvo za nemoten potek dela konference, za nastanitev odpo-slanstev ter za brezhibno organizacijo časoprsne, telegrafsko in telefonske slžube. 2eneva, 24. januarja. AA. Danes dopoldne je v krogih Društva narodov prevladovalo naziranje, da je bilo med člani sveta doseženo dalekosežno so-glasje 0 vprašanju Gornje šlezije. S tem je dana možnost, da se seda-nje zasedanje sveta zaključi Še v teku današnjega dne. Na dnevnem redu današnje seje, ki se je pričela po 11. uri je tuđi po ročilo, o vprašanju Gornje Šlezije. Vorosflov napoveduje novo svetov-00 vojno Moskva, 24. jan. Vojni mifmster VoroŠi-lov je imel na kongresu komumstične omJadine velik govor, v katerem jo je po-zival, naj bo na straži, ker je sovjetska Rusija stalno v vojna nevarnosti. Zadnja brošura generala Ludendorffa, ki je dober trgovec pa rudi dober vojak, je po pravici prerokovala izbrub mednarodne vojne. Tuđi drugi politiki, narodni gospodarji in pisateHii so edini z nazori, ki jih je v svoji brošuri razvil Ludendorff. NS dvoma» da pripravlja vsa kapitalistička družba nena-den ndarec proti sovjetski Rusiji, lci mora biti pripravljena za obrambo pridotritev socializma. da bo zafdjučila vojno z zmago s čim manjšim krvavdmi žrtvamL Sitno razš!r]en]e hripe v Španiji Madrid, 24. jan. Epidemija hripe se je ▼ Spaniji silno razširila Tako poroča jo iz Sara gose, da je obolelo ta mkaj več tisoC ljudi. V Kordovi so vse civilne in vojaške bolnice prenapolnjene. V Bilbau so morali zapre-ti več poštnib uradov, ker je obolelo toliko poštnega osobja, da ne morejo več vršiti normalno službo. Ratifikacija poljske IHrvrdađjske pogodbe z Nemčijo Varšava, 24. jan. Odsek za zunanje za-deve v poljskem sejmu je kljub opoziciji nacionalnih «*trank po daljši debati sprejel s 14 glasovi proti 3 zakonski nacrt, s ka-terina se ratif iri rata likvidacijska pogodba z Nemčijo ter haaška pogodba. Stran 2 >SLi OVENSKI N A R O D, dne 24. januarja 1931 Stev. 10 Nesloga v zeleni bratovščini Uttfmativne zafateve opozicije, ki zahteva zadoščenje za žaUtve in razveljavljenje zadnjega obcnega zbora Ljubljana, 34. iamiarii. Kriza v SJLD, ki traja že deli časa, je dosegla višek in vse kaže, da grozi zeleni bratovščini, doslej em najbolj složnih naših organizacij, razkoi To se je videlo že na nstanovnem občnem zboru ljubljanske podružnice SO>T 15. t. m. Dva tabora sta si skočila v lase in radi neke žaljivke so opozicijonalni lovci korporativno zapustih občni zbor, kar je seveđa še bolj poglobi-lo nasprotstva. Užaljena opozicija je suoči sklicala se-stanek nezadovoljnih lovcev. Sestanek se i« vršil v gostilni pri Jemeju na Sv. Petra cesti, udeležilo se sa je mnogo lovcev iz Ljubljane in okolice. Zborovanje je otvoril naistarejši lovec g. VVeithaitser, Ici je predlagat za predsednika dr. Perka. Ta je pozdravi! navzoče in dal besedo g. dr. Lokarju kat glavnermi referentu. Dr. Lokar je uvodoma pojasnil, zakuj je prišlo do sestanka, češ, da so postale razmere v SLD zadnje čaše nevzdržne, prepad med obenia taboroma vedno večji. Gospodarstva v društvu je rteekonomično. Zato je opozicija že davno zahtevala temeljito reorganizacijo društvu in predlaga ustanovite v podružnic, češ da lahko priđe samo na ta način članstvo do besetlc. Zatrte vi po podružnicah je bilo končno ugo-deno in pretekli teden se je vršil usiaiiov-ni občni zbor ljubljanske podružnice, na katerega pa baje nišo bili povabljeni vsi članu Zato da je upravičena zahteva po razveli a vi jen ju o-bčnoga z-bora. Za dr. Lokarjem je govori? njegov brat fcimnaziisfoi ravnatelj dr. Jauko Lokar, k: je zkisti naglašal, da sedanji odbor ne zna gospodariti z društvenim premožen-jem. Ni proti plaćam, zahteva pa, da se stroški znižajo. Zarad: tega morajo lovoi plače-vati visoke prlspevke in članarino. Ima vtis. da hoće sedanji režirn izriniti iz organizacije srednje in nižje stoje, v društva bo pa samo oni, ki tx> laliiko plače val. Da-nes v dobi demofcratizma ni razlik in se jih ne srne de'ati. G-ovornik se !e dotak— nil tuđi žalitve, ki je padla na zadnjem občnem zboru, poudariaioč, da zahteva opoz:cija zađoščenje. Za njim so še govorili mesar Jakob Je-sih. inž. Kuljaš, trgovec Josip Mahrrič, že-lezniški uradnik Eniest Cerire, magistralni uradnik Sulič in vec drugih. Većina ge- vontikov je poudarjala, da so razmere nevzdržne in zahtevala razveljavljenje zadnjega občnega zbora, v nasT>rotnem prime-ru pa ustanovitev samostojnega tovskega društva. V tak i organizaciji, kot je sedaj, opozicija ne bo već sodelovala. Debata je trajala do polnoci. Spnejeta sta bila dva sklepa. Opozicija zahteva: 1. Zadoščenje za žalitve. 2. Razveliavljenie zadnjega občnega zbora. Ce se to ne bo zgodilo, se ustanovi novo lovsko društvo, za katero je brl že izvolien pripravijatn< odbor. V interesu sloge med našimi lovci in napredka lova bi bilo želeri, da priđe Čim prej do mirne poravnave spora in da ostane naša zelena bratovščina složna in krepka, ktakor je bila doslej. Upajino, da se bo to tuđi zgodilo. pri procesu, da zgradba n: bila ne pravilno računana, ne projektirana, zato je bik ka* t&strofa neizogibna. Statik ing. Mondl m ing. Praža-k sta bila obsojena vsak na leto ječe in na povraitev ogromnih stroškov. Iz vaega navedenega »ledi, da preti že* lezobetonskim konstrukcijom nevarnost le takrat, a>ko se napravijo grobe pogreške, izvirajoče iz nepoznavanja materijal« in zlasti iz neznanja statike gradbenih kon* strukcij, *K pa zaradi grobe površnosti pri delu samem. Da bi se od pomoglo tem nedostatkem, je predavatelj predlagaJ, da bi se po-krbe* lo za strokovno usposobljenost glede zt» le^obetona — zlasti polirjev, ker na stav* ban priman jk u je zanesljivib praivtrkov. V to svrho bi naj organizirala kaka javu a. korporacija — obrtna in trgovska zborni* ca, L'rad za pospeševanje obrti ali Tenni* ška srednja iola veeerai kurz v zimskih mesecUi. Predavatelj bi predaval ćelo brezplačno. Mimogrede nam naj bo dovoljeno »me niti, da kvalificiranih polirjev ne primanja kuje, puč pa nimajo zakonske zaščitc. to se pravi, da oni polirji, ki so apsolvirali Gradbeno rokodelsko solo na Tehniški srednji soli mnogokrut ne derbe službe, dočhn nekatera podjetja namenoma za-poskijejo neiolane delovodje. Dalje tuđi ni na omenjeni Gradb. rok. ^oli uveden že= Iizobeton kot obvezen predxnet, četudi jt tako potreben za vsakega polirju. pa tuđi za tište, ki se hočejo osamosvojiti. Zato je vsekakor pertrebno, da se ta stvar uredi. na kar opozarj&mo poklicane činitelje. Strokovna, popolna Izobrazba oaših gradbenih delovod.ij bo gotovo pripomogla, da bodo ruaie hi«c in palače še soli-dTiei^o gnijene. policija, da so taise vsiljivce ocbtranili iz veže. Zjutiaj je vse stopnišče gosto zabodeno s tipi, ki navadno ni majo doma m se od povsod priklatijo pred borzo delu. Tam napadajo vsako mimoidot^o žensko bodisi z besedami, bodisi z rokami. Pisec leh vi*stic je moral sam veckrat invervoiii-:ati v takih primerih. Vse to se ponavlja dan za dnem in se bo ponavljalo, dokler občina ne poski-bi, da bo teh skandaloznih laziuer konec. Iz-hoda, da se ta skandal sredi mesta odpra-vi, sta dva. Ali preseliti borzo ieia kara na periferijo ali vsaj v tak del mesta, kjer bo na samem in. pr. ba'.aka pri liolodvo- tu, kjer je prej bila) ali pa napraviti ^a vhod v borzo dela poseben vhod s cesto. Tuđi bi bilo pomagano, če bi su vsaj za določen ćas postavilo stalno policijsko im«i-zorstvo k vhodu v bor2o dela in bi se tako preprečilo zbiranje in poatajanje pred borzo dela. Na vsak način pa zafateva varnost prebivalcev te mestne palače, da se takoj in brez odlašanja nekaj ukrene. Zadnji napad nam daje dovolj razloga, da to zahte-vamo od mestnega magistrata, skandal sredi mesta naj se odpravi. Končno bi Se omenil, da je tuđi park na Kralja Petra trgn zbirališče sumljivih tipov in posstnja ta najlepši del mesta aploh nekakaen brlo^, kamor si v mraku in temi pošten človek kmalu ne bo upal. P. K, nas* cttatehi Haloo — radio Ljubljana! Znana stvar, da ima Ljubljana radio. I'rav za prav oddajno postajo, ki pa stoji nekje v Domžaiah. V Ljubljani pa imamo kljub vsemu neko poslopje, brez katerega si oddajne postaje ne moreoio misliti. Nafbrž većina Ljubljančanov ne ve zanj in kaj je prav za prav z njim. Da, to so res Stidne stvari, čudovite in imenitne. Radio ni kar-sibodi, kar je z njim v zvezi, pa še aianj, kaj pa, Ljubijančane je treba poučiti o tem in sicer — zakaj? No, to pa vendar morate vedeti. Izredno \ražnega pomena je radio za nas — kukavičji rod in ševe še posebej za Ljubljano, kar ve vsak, ali bi moral vedeti, ee ima količkaj pojma o naši kulturi, slovenstvu in rodoljublju. Saj Bi vgeeno, 6e se »liši ali ne naša (premila beseda, harmonika ali vriskanje in se marda poučno predavanje o kuhanju ze^ja po vesoljnem svetu; tako svet lahko izve marsikaj zanimivega, morda ćelo ek-sotičnega o nekih tflovencih, o dežeii večne kukavice, kjer i majo vsako nedeljo ma5o ali vsaj versko predavanje — gotovo je to kaka misijonska dežela. poganska — njihova kultura pa je ševe izredno zanimiva, ce ne dmge^a. Vsemu temu udejstvovanju Slovencev s pomoejo radda se pra/vi propa-tzanda, kar je ba^ tisto, za kar imamo radio, odnosno v ceruur je njegov ijomen. Saj razu-mete — n. pr. Angleii si i šijo tam nekje v deveti dežeii neka kino čivkanje in kukanje iz Ljubljane, pa so takoj vsi ▼ ognju ter lista jo po leksikouili in poizve>dujejo po slovenskih slovarjih, Češ, da bodo postali Slovenci — AngleŽ se naj skrije pred Slovencem, saj ne bo nikdar mogel izučiti tiSev, kuka vic, niti cukov, kaj še ptsov, da bi govorili angleaki in še ćelo v radiui la An-gleži se vozijo v cerkev se vedno s kočija-:ii, če ne z avtomobilt ali kak§nim slonom na čelu, dočim so Slovenci že tako napredovali, da Lmajo v vsaki hiSi maso, kjer i majo radio-aparat. Sploh pa, kaj bi aastevali naprednost in kultumost Slovencem, saj ao nam te stvari dovolj zoane. Omeniti pa jih je bilo treba zaradi tega, da spoznamo, kako velikega pomena je radio, če si še nismo tega predočili, ko smo poeUiiali po trotoarjih na Miklošičevi oBeti, na Mestnem trgu in drug-je ter pozirali z aain lastnim umetniškim užitkom nebeske glasove. Saj ae je Ljubljana vedno zavedala velikih stvari in pome-uov in so zato tuđi na vsakera koraku lajali zvočniki na cesti. Zdaj smo se sieerr v tem pogledu nekoliko uoesli, zaradi tega se pa ne srne reci, da bi se naš napredek ustavi 1, inoč naše kulture se ni za ježila, kar ]e «otovo znano tuđi vsemu sveto. S tem preidemo namrec na glavno točko tega poglavja o naši slavi. V začetku smo omenili, da imamo v Ljubljani neko poslopje, brez katerega si ne moremo misliti odđajoe postaje. To poslopje ni sicer kaksna nebotiena palača ali 1*2. čudo sveta (da ne bo 13.!), temveč Je povsem ponizna hišica, kot jih je mnogo po naši ožji domovini.. V tej hišitsi je dvorana ali prostor, ki se imenuje studio, v katert se gode tišti pomembnd čudeži. Od tam namrec potegne oddajna postaja rtašo milo slovensko besedo ▼ Doinžale (ee se ne mo-timo), nato jo pa brcne ▼ sirni svet na ušesa milijonom in milijonom, ki čakajo i upom in strahom na njo. Zato je^ ševe velike važnosti, da vsaj vemo za ta studio. Njegova lega je skoraj idilična, stoja ▼ .zatišju skladiŠč ia plotov ob Blehveisovi "cesti, na tistem pozabljenem koncu Ljubljane, kamor še pad ne hođijo po svojih opravkih. To sicer ni tolike važnosti, nekoliko pa je treba vendar opisati, da borno v vnaprej opraviJilo tisto, kar še prid*. V reenici torej stoji studio v Wiži«i Du-najake ceste za Bavarskim dvorom tik ob Bleiweis»ovi ceeti __ le za majhen vrt Je pred njim prostora in za druge potrebne in nepotrebne peči. Ta konec Ljubljane pa je pozabifen le zaradi tega, ker je Bleiwei»o-va cesta državna, tear je itak znano, saj se o tem veckrat govori. Kar se tiee omenjenega napredka, ki se pri nas nikdar ne ustavi, nam je takoj jasno, če si ogledamo studio pobMše, Ker ie to zelo važno, kar borno takoj spoznali, je todi pri ta kovati, da ai bodo studio ogledali tuđi solarji pod vodstvom učiteljev tz širne naše domovine, saj ©o ae prirejajo ekeđturzije za ogled barja, jih je treba todi za kaj takega. Tehnika se že dolgo bavi s problemom. kako bi se poleg prenašanja zvokov dale prenašati tuđi slike pa tuđi — vonjave. Slike 8e že prenadajo kot amo že poučeni — ni se pa še nikjer posrećilo premazati vonja — doslej. Zdaj pa — čujte in stnni-te! — zdaj pa tuđi to ni vež problem za na-šo belo Ljubljaao! Neverjetno — ampak — oglej-te si naš studio! Tam pod tisto visoko prekljo, prepleteno križem kražem z žica-ini, boste zagledali velik kup praveua, za naše gospodarstvo eminentno važnega in zaradi tega za slovenstvo najzna^ilne^ega predstavnika — kup gnoja. Čudno je, da še ai tega nihee opazil, 5udno, da smo tako skromni, moleeči, kot da še ne vemo, da je hiapec Jernej že zdavnaj umri. Epohalni izum! In pomislite — naša propaganda! Pa bodo odpirali po širnem svetu usta in nosove — lejte, tako reSuje kulturni rod 3^o-venski — gospodarsko krizo — z blagod!-šečim gnojem in njegov nap-redek v tehn!-ki — slovenske dišave razpoAilja po radin v šimi svet! Zdaj bo lahko vee svet vohal »lastne kranjske klobase, na«e alave no bo konca ne kraja — slovensko ime bo ve^no živelo in Ljubljana bo postala srediSče svo-tovne kulture in civilizacije — pa vsaj vse-»« flovek" ne more v eni sapi naštett! Kot rereno, pa se lahko ^sak uveri o , tem. Lahko vidi pred risto hišico ali bajtico skoraj višji la^> ?no]a kot je antena, če je pa šlep. sra pa lahko zavoba že kilometre dalec. Od časa do Časa se iz teea kup5ka dvi«a nežr»a metlica kot Abrahamov darits veni dim. Da 9e vse to vidi in voha — ni iT>benih stroškov, ne vstopnine — ražen đa žrtvujete po par čevlje-v ali $kornjer, ker ]e Bleiweisova cesta državna. Zato pa — potrkajnio in pobunkajino 3« krepko in ponc^no na ju naška prsa, kajt! slovenski rod je 5e vecji, ?lavnei§i kot — izraelovT Raftiokomar. Skandal sredi Ljubljane Sredi Ljubljane ■ se dviga ob ponosni Mikiosičevi cesti krasna palača z napisom >Delavska zbornica.« Oni, ki so to palačo zgradili sredi mesta, so imeli izboren okus, nišo pa imeli okusa, ko so v to isto palačo spravili borzo dela, kajti baš radi bor-ze dela je postala ta palača pravi skandal sredi meeta. Da je temu tako, se lahko prepriča vsak sam. Okrog, pred in v palači se zbira dnevno vse, kar je najslabčega med delavcL Pošten delavec se sploh boji borze dela, posebno se je boje delavke in nameščenke, ki sploh ne pridejo na borzo dela brea spremetva. Vsak dan mora intervenirati na borzi dela ali v palači Delavske zbornice — policija, če iščejo sumljive ljudi, vodi pot policijo tuđi na borzo dela odnosno v palačo Delavske zbornice. Pa tuđi sicer je ta palača v takem stanju, da je za sredino mesta res pravi skandal. Naj bi si gospod župan ali kdo izmed občin-sklh svetovalcev og-ledal tretje in četrto stopniŠČe okrog" poldne, pa bo izgnbil apetit, kakor ga izgubijo nesrečni stanovalci teh dveh vhodov. Oe se tega stopniSča ne usmili hiSnik vsaj dvakrat na dan, obha-ja človeka groza, ko mora ga-ziti po pljun-kih in Čikih. VČasih se najde za nameček tuđi umazana srajca ali spodnje hlače. Tuđi stenice so že pri belem dnevu promeri-rale po tepih ziđovih te ponosne palače. Skratka: zadnji trakt Delavske zbornice je tak, da ne spada v sredino mesta, To pa še ni vse. V zadnjem času postaja zelo resno tuđi vprašanje življenske varnosti. Ravno te dni je bil pri belem dnevu izvršen napad na siužkinjo g. dr. V. in zadeva se je ob ravna val a na sodniji. Eden mnogih sumljivih tipov, ki priha-jajo v ta del mesta odnosno na borzo dela, je 9ledil služkinji v klet, ko je šla po kurivo, in jo napadel z gotovim namenom. Razumljivo je, da je napad razburll veo palačo in si služkinje ne upajo brez sprena-stva v kleti. Tuđi zvečer se klati okrog vogkrv Delavske zbornice po nekaj takih tipov in nikoli ne veš, kaj te lahko doleti, ko se vračaš domov. še pri belem dnevu nimajo nade žene in hčerke ter služkinje miru pred poetopači in neštetokrat je moral intervenirati sluga borze dela ali pa KOLEDAR. Danes: Sobota, 24. januarja 193J, ka to IV č&ni: Timotej, pravt>slavrw: 11. jantiarja, Milislava. Jutri: Nodelja, 25. jamiarHi WM, k«to-Vfca&ifc 3. po raxgL Gospodovi, pravosla«* n*: 12. januarja, Kosava. DANAŠNJE K^IRETMTVE. Drama: Trije vaštei sretnikL Opera: Madatne Burrerfrv. R. Kbto Matico: Pat in Patachorv. Kino Ideal: Goreče aroe. Kino Ljubljanski dvor; F&rt. Ptea Jadranske Strsie r U rt i ona PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: ob 15. Princeska fet pastirćek, ob 20l Gospa ministrica. Opera: ob 15. Nina, nam punćka naoja, ob 30. Cosi fao tuttc Kino Matico: Pat in Patachoa, Kino Ljubljanski dvor: FKrt. Kino Ideal: Goreče srce. Šentjakobski glcdalliki oder: Revrva Va# kor oerkvena. miš. Predavanje o todobnem človeku ob pol 11. v Filharmoniji. Predava Ferdo Kozak. Marijonetno gledališče Ljubljanskega Sokola: ob 16. Čarobne gotti. Lutkovno gledaiitte na Taboru: Ob 15. Rožeocvct in LaKjana. DE2URJSTE LEKARNE. Dane* in jutri: Bahoroc, Kongresni trg. U«tar. Sv. Petra c«sta, Hočevar, Sp. SiSka. Iz gledaliske pisarne Drama drami. Dre vi' ob 30. nri bo prva repriza i»-vrstDe kmetižke Sale Trije vaški ttvetniki, katere predstavlja jo na našem odru člani Cesar, Lipah in Smerkolj. Poleg njih igrajo večje vloge Daneš, Jan in Kaukler, glavno žeske vloge pa so ? rokah dam Juvanove, Danilove, Boltarjeve, Rakarjeve in Gabri-jel?ičeve. Režija je Lipahova. Trije vaškt svetnifci 90 izvrstna komedija, ki sabava posinšalc-e od začetka pa do konca dejanfa. Predstava je iiven abonmaja pri obi?^inih dramskih cenah. Goliera Tesela pravljiea Prinrezka ^n parstirrek se ponovi v ljubljanski drami v znani zasedbi in režiji prof. šesta v ned**-ljo ^5. t. hl popoldne ob 16. nri. Autor naziva to svoje najnovejše delo ve«ela pravljji-ca, kar v resnici in v polni meri tuđi zasluži. Mlado m staro se zabava c-e\ čas pred* stave prav tzvrstno. Veljajo »bičaj-ne dramske c-ene. Gospa minUtriea bo sopet t ljuliljan-ski drami v nedeljo 25 t in. zvečer ob 20. uri. Izvrstna komedija beograjskega pisa-telja in dramatika Br. Nušiča ne potrebuje pač nobenega priporočila. Velezabavna je od začetka do konca. Zasedba ista, kakor pri vseh dosedanjih vprizo-ritvah z go, Jnva-novo kot ministrioo na čelu. Veljajo znižane ljudske cene, Schillerjevi razbojniki se vprizore v ponedeljek 2G. t. m. poslednjič kot večerna predstava v letošnji sezoni. Predstava velja za red A. OPERA Dane* s© paje Puccinijeva opera Ma-dame Butterfly z go. ZL Gjurgjenac-Ga-vella v naslovni partiji. Odlična pevka 1n igralka je že znana kot izvrstna Margareta in Mignon, ki je nam ah osvojila oheinstvo. Tuđi kot mala nesrečna pejSa je že znana, a vendar opozarjamo vse ljubitelje na>e opere tem potom na ta ve5er, ki obeta biti valed interesantne zasedbe zanimiv. I*in-kertona po je ej. Marčec, konzula g. Grba, strica g. Župan, Suzuki ga. Kogejeva, dalje soderujejo gna. Španovav, gg. SimonCi?^ Perko, Seknla in drugi. Dirigent 2. dr. Švara. Predstava se vrši za abonma E. Vzroki stavbnih katastroS Zakaj se misijo nove železobetoaske stavbe — Zanimivo predavanje inž. đr. Kasala Ljubljana, 24. januarja. Snoči je preduval v lokalu L druženja jugoslovanskih mženerjev in arhitektov sekcije Ljubljana u-niv. prof. dr. ing. Ka= sal, o vzrokih težkih stavbnih katastrof, ki so bile zlasti zadnja leta zelo pogoste ter so vznemirjale več ali manj ves svot. Železobeton se je skokoma razvil, že* lezobetonske zgradbe so bile videti takoj v začetku drzne, zdaj so pa mnagakrat naravnost telinični čudezL Zopor čuda ]>a je vedno v vseh primerih dovolj skeptikov, tako tuđi v tem pogledu; zato šc mnogi zdaj ne zaupajo bettmu odnosno železobe* tonu, ni treba povdurjati, ča so to laiki. Tem skeptikom so bile kajpada vse stavb= ne katastrofe, pri kate rih je bil upo-rabljen žciezobeton — povod, du se je njih skepsa še bolj utrdila. Grotovo je že zaradi tega zanimivo, kaj meni o takih katastrofah strokovnjak za železobeton, zl-asti še, ker naša javnost o njiSi Še doslej ni bila dovolj poučena, če^ tuđi se je o tem že mnogo govorilo- ki go* tavo je rudi, da jih je mnogo rudi v Ljub* Ijaci, ki z ne^aupanjem spTcmljajo «radbo visokih žel bet. zgradb, ki so se začele pri nas sele nedavno u vel javi jati. Iz predavanja posnemamo: V praktienem žrvljenju velja čudno pravilo, da vsaka šola nekaj stane, da ni nesreće brez koristi Tuđi pri pradbenih nezgodan se marsrćesa naučinv). Velju pa tadi ntaček), da kdor ne dela, ne napravi napaike. Gradbene nesreće so najboljša šola za konstrukterje v praksi Preko tega se zacnkrat ne moremo. Nemci se tega dt>« bro zavedajo: neki nemški odbor za že« lezobeton izdaja statistiko grah ^ie* »reč, ki jo sistema tično objavi ja pod naTi^ vc«n »Bouunialle«. Potrebno je torej, da si ogledamo tuđi mi železobeton od negativne strani, ki jo kažejo gradbene nesreće, s čkner pa ga ševe ne smatramo za nevanni materijal, saj zaznamujesno mnogo nesreč tuđi pri upo» rabi železoiii konstrukcij m pri ops>Cnem maiterijalu. CHwtoječe metode, po kattarLh drndaoes železobeton raćunamo, so predzkusenc ter so se popolnoma oi>neale in so na visku teorije tako, da obstoječi predpisi nudijo absoJutno varnost modern^i železobetoa« skrh konstrukcij. To pa volja le tedaj, ce izvršene konstrukcije odgovarjajo predpo« »tavitvi (supoczTciji) konstrukterja. V tem pogledu priđe taioj v postev znatna razli» ka med železorbet m zgradi>ami u. drugih materialov. To se pravi, da n. pr. graditelj železne konstrukcije dobi za to koastruic crjo že popolnoma uidolan materijal, o ka* terem se povsem gotovo ve kaksne so nje* gove lastnosti,' doćim. se beton proizvaja sele na *»ta.vbižču. Pri slednji gradnji dobe graditelji v roke cement, gramoz, vodo, žc* lezo in potreben nacrt — sestavme zelzzo* betona, od katerih je ta odvisan, odnoscko njegova kvaliteta. Na kvaliteto železobet. pa vpliva tuđi temperatura, ki j« bila pri bctoDtranjtL, kakor todS nesigurna, stalna Icakovost cementa in proizvajanje betona ter način njegove uporabe, 7M om še ni bilo poaiembnejSe &tavbne katastrofe, zaradi tega pa ne amemo nti preveKki optimisti ter površni in neoprezni pri grajeojti, da se nognetno neprijatnim izkušnjasn. Vzrokov stavbnih kata«strof je mnogi, navijamo čekaj nastedni^ primerov, ki te katastrofe konkretno navajajo. 19. septembra L 1926. se je porušil pri Gartza oez rtko Odro v Nemčiji krasen železobot most na treh lokih z obešenim mo»ti$cein in sacer 8 dni pred naincrava* nim svečanim blagosioviTenjem. Porueil se je srednji ■teber, kac je ptmraocilo, da je patfl** ve •;»"*$$?"> v vodo. Ko* Tzrok ka« tastrofe se navaja, da se je betoniralo ste» ber pod vodo pri nezadostno vodotesm za-gatni steni (stena, ki naježi vedo oko betonira), zato je tekoča voda, ki je prodirala v gradbeno jamo skozi iprunje .agatne stene sproti izpirala mehki betoi in splavi jala cement Drugo si potern lahko mislimo. Vzrok ka* tastrofe — neoprez lost pri delu. Ko so noto ineseca decembra hoteli đvigmti po* topljeno mostišče, se jim je poi"išil /elezen oder. Podobna nesreća se je do^v>dila pri dio« stu pri Kerraier na Ustonskem. Ta most se je popolnoma porušil, nekaj ur po uradni kolavdaciji (pregledu ter odobritvi), baš ta= krat, ko so gostje proslavljali njegovo do* vršitcv — na banketu. Vzrok je popolno= ina točno dognan. Potap'jač se je spusti] v globi-no reke ter pregledal temelj mostov= nega stebra. Steber je bil skrajno površno fundiran, zagatne stene so bile nara\Tiost smeš-no zgrajene, zato je voda že takoj pri fundiranju izdolbla steber takoj, da je bM popolnoma votel. Mnogokrat pa uničijo stavbne konstruK* čije navidez neznatni činitelji* ki se jih ni pravočasno predvidevalo. Tako n. pr. raz« jedajo beton navidez povsem nedoline kis= line, če ni dovolj dobro izoliran, še hujše pa je, če priđe v železobetonski kimstruk* čiji do železa voda ali kislina, ki povzroči. da železo oksidira. Pogosti »o primeri, da so se morale zaradi tega konstrukcije po= vsem demolirati. Mnago stavb. katastrof so pov^rocile povsem neznatne konstrukcijske pogreške. Cesto pa priđe do katastrof tuđi, ako se po nesreonem slučaju nakopiči več sicer nez* naitnih napak, ki bi posamezne ne učinko-va-le. Značilno, kako navidez neznaten čini* telj lahko povzroči strahovito katastrofo, je prkner porušen ja 110 m visokega tovar* niškega dimnika, zgrajenega vz betonskih kvadrov. Sf-iristični račun, materijal in vse je bilo pravilno. Po gospodarjevi želji pa so dimnik pobarvali s 5rno manganovo barvo, ki je zmanjšala trdnost betona ta* ko, da se je dimnik porušil. pri čemur je izgubilo tuđi 11 delavcev življenje. Eaia največjih stavbnih katastrof pa je zrušenje 6 nadstropne vogalne st4\be v Pragi na Porižičih 9. oktobra L 1938; pri tej katastrofi je izgubilo življenje 46 de-lavcev, 34 pa jih je bilo težje ranjenih. Ko je bila ponosna zgradba že skoraj po* polnorna dokončana, dela I i so še le na strehi, je odpovedal em steber v pročelju, zaradi česar je bila vso. zgradba v par &e= kundah le tup razvaKn. 800.000 kg betona m železa se je strnilo v neprodirno maso ter pokrilo 80 ljudi Da so prišli čimprej do ponesrečencev, 90 vrtajj v to maso z avt'^gemćiiMm aparati in pnevmatičnfrni svemiri, težki traktori so pa odvažali mate* rijaL L. 1928 se je v Pragi izredao mnogo m z amerikansko nagiico gradio, to pa žara* di nek«ga nesreooega zaJcooa, ici je dolocad, da bodo pred oktobrom »tega leta dogo« tovljene zgradbe delezne raznih davčoih dajšav. Razumljivo je, da se je zaradi tega gradilo zek> površno, kax je tuđi dopri* neslo svog de4 pri omenjeni katasteofi Takoj po katastrofi se je dognalo, da je bil beton zelo neeaak, nekateri kosi so kazali preoej&njo trdnost, doćkn je biio vmes tuđi mnogo slabega materijala, ki ni vseboval zabosti grušca, nekaj pa je bilo tuđi neetrjenega betona. Dalje 90 ugotovili tuđi vel&e napake v armiranju stebrov. (Armatura je železje ždezobetona, želez« ne palice, ki so obdelanc m medsebojno poveza-ne ter položene v konstrukciji po tozadevnih predptsih in načprSi — odnos* up bi morale biti.) Po^neje so 5e ugotovili Trgovci — konsumentje! Kupafte samo || ker so b«kj in goeke in ker gorijo lepše in dalj časa kakor t. zv. »kom-policijske«. — Poskuanje so pokazale. Ja gori ena mlečna sveca 8ica 45 minut, lOica 30 minut dalj časa kakor t. zv. kompozicijska sveca 8ica. lOica itd. 2203 Stev. 1Q SLOVENSKI NAROD, dne 24. Januarja 1931 Stran 5 ni se pomikajo od naize do miže. od stola do stola. Gosppđ posla* nik posedi za trenutek tu in sede zapet tja. Tiha beseda, kratko slovo — le nageljni drhte. Od dr. Kramerja se postavljaju mož* je, prijatelja. In to se prava, da molčć. Samo nageljni drhte. Id o teh nageijtnih bd nad nekaj povedlaL Opolnočr je prišla z »Jutrom« razna« šaJka Mica. Težsko se je prerivada med mi# žarni, potem je pa izpustiia papir iz rok. 5 s;Jp je potegnala drobčuoo rokro k sebi m jo poljubila, a še preden se je ta roka obranaJa, so že drhteli nageljna v njej, dru* ga roka je pa božala glavo zbegace razna« šalke. Kaikor krik raojene ph zavodov in vseh slpjev. Prvi je spregovordl stoloravnatelj župan dr. Dinko Puc ter sporočil dr. Kramerjii m njegovi gospe, da ju ima vsa Ljubljana rada. V daljšem, zelo iskreno občutenem govoru je poudaril zasluge bivšega ljubljanskoga poslan ca, no« vinajja, vernega prijatelja, v prvi vrsti pa Slovenca, ki ni nikdar pozabil svojih rodnih Trbovelj in trpljenja svojih rojakov. Veds no je kaizal čut socijalnosti in nikdar nd po* zabil svoje materine besede, saj j« eden prvUi naših stihstov. Vedno je bil pa skozi in skozi Jugosloven, a ne samo od danes, nego že od tedaj, ko je moral kopati mine in z Maffijo rušiti staro zddovje rpbstva. Sedaj ima zadošcenje on in mi, ker je ideja zmagala v naeijonalnć državi. Duša njegova pa obsega vse slovanstvo in pn je najbolje izbran, da naveže še tesnejše stike s češko* slpvaki, kakor jih je sedaj vezal kot pred* sedndic Ćeskoslovaške Lige, Ni nam za osebno češćem je. Ob ^ovesu je dolžnost obud&ri spomine, da sta dr. Kramer in po* kojna dr. 2erjav pričela nov kurz in novp strujo v žrvijenju narodia, ki smo si ji pri« družili rudi mi. Bila je napadana in čeprav je bila večkrat tudri naša taktika za čas zgrešena, vendar nam je danes v največje zadošcenje, da sta bila dfr. Kramer in Žer* jav in vsi mi ž njima, ki smo zdržali njuno smer v čast kralja in domovine. Morda so bile kdaj ppgreške, a ideologija naša in smer je bila vedno enaka od gimnazije do danes. Nobenega ni sram. ker je bila naša pot vedno ravna in jasna. Prijatelji ki nas je častno zastopal v prvem narodnem predstavništvu, se vedno za nas boril v novinan-srvu im bil po&Ianec Ljubljane, za* služi zaupanje, ki ga mu je tzkazal tuđi nas kralj in gpspodar Težko nam je, ko se po* slavlja, a vendar njemu in nam v zado* ščenje in priznanje, ker vemo. da četudi iz^ubiimo moža, ki ga borno povsod pogre* šali. bo vendajT to slovo vsem nam v Icprist, zlasti pa s tem, da se zveže naša domovina tud« še boli tesno z republiko Ćeškoskrva* Sko zlistt na gosppdarskem polju. Zarto pa ni rzguba če odhaja, ker ostane naš. kakor mri njegovi Zvestoba za zvestobo, mi nje* mu ki on nam! Tuš m apLavz nato pa zopet takoj gp* vor direktarja Juga v imenu ožjih političnih prijateljev in Zveze KD, fci mu je v najkrepkejših besedah izra-zil najprisrčnejše želje k uspehu med bratskim narodom in k zopetni vrnitvi v domovino. Tuš, aplavz in 5© govori podstarosta SKJ Gangl Svojemu bratu Sokolu nekaj besedi na pot. Sokol od Sokola se nikdar posloviti ne more na vekomaj. Vem, da prva pot brata Sokola vodi v COS, kjer ga čakajo z odprtiml roka mi pred vrati, ki so slavnostno zastrta z dragocenimi preprogami, ker prihaja poslanik bratskega naroda. Poveribie listine Češke obee g* Skmžny m poželel gospodu poslaniku srečo med češkim narodom. Po ov*cjjah Če5ko^ovak|xn je sprego« vonl železniski direktor dr. Borfco v imenu tovarišev iz dijaških let in rzpo* vedaJ ponos, da je prav iz teh vrst izbran mož za tak*) velevažno mesto. I-zrazil je poslavljajočemu se poslaniku hvaležnost in zvestobo, obenem je pa v imenu prijateljev zaprosi 1 poslanikovo soprpgo naj pazi na zdT»vje svojega soproga, da bo še dolgo lahko služal časti in slavi svoje dpmovine. Z ganotjem sprejete besede je zajclo najprisrčnejše odobravanje, ki ga je pre* kink sele župan Lončar iz Tržiča ki je poslaniku v prav kratkih besedah »z* razil zaupanje in voščil srećo v imenu Go* rcnjske. Za Dolerajce je govpril dr. Vašič iz Novega mesta ter se spominjal onih časov, ko sta z dr. Kramerjem pred 20 teti prakticirala skupaj pri deželnem sodišču, ko gotovo še nikdar tri slutfl, da dr Kramer postane ppslandk svoje svobodne domovine. Zahvala poslanika đr« Kramerja Po toHJdh izrazih odkritosrčne Ijubezni, veselja zaradi zaupanja kralja in najglob* l>ega spoštovanja je pj3 daljšem odmoru vstal dr. Kramer sam in spregovoril s tre^ sočim glasom: Glas pa ni mogel predreti vdharja vzildn* kov in ploskanja, pričel je zopet in zopet. potem pa gU>boko ginjen govoril prekrasen govor v slovo, ki ga prinašamo le v kratkih izrvlečkih. N« more sprejeti tolike pohvale, čes, da ne zasluži tolike časti. Ginjen je pa ob izrazih tolikega prijateljstva, ki ima v sebi spomin skupnega dela, uspehov in tuđi porazov. Ti nas spajajo in nas Io5iti ne morejo. S pošteno voljo koristiti narodu in državi, odhajam Čez granice, da z vso vestnostjo poglobim med obema narodoma vezi gospodarskega in kulturnega značaja., Potem se je pa vsem govormkom, vsem slojem in vsem svojim čestilcem, zlasti pa pozivu Sokola Gangla zahvalil z najlepšimi izrazi zvestobe in Ijubezni. Najsrćnejša njega želja je pa, da bi pokret jugoslo-venskega optimizma in konstruktivnega dela nanredoval in rudi zmagal, zakaj potem borno lahko ponosno nastopali kot Ju-gosloveni in kot enakovreden faktor med narodi za naipozitivnejše delo svoje dabe. Zagotovil je z drhtečim glasom, da se bo rad vrnil med svoje prijatelje in so-trudnike. A vse nas kHče dolžnost nacijo-nalne discipline, da izpolnimo vzviseno naloga dati Slovencem pravo mestr> v jugo-slovenskj družini. Odhajam s ponosom na zaupanje gospodarja države na delo, ki mu posvetim vse svoje sile. In kakor vi želite meni zdravja in moči, želim tuđi jaz vam, da se po ločitvi zdravi in srečni snidemo po velikem skupnem de!u v korist za bo-dočnost in napredek domovine in sreče naroda in kralja! Po dolgotrajnih ovacijah se je jel go-spod poslanik poslavljati od vsakega pose-bej. Slovo je lajšalo petje, med gosti, ki smo med njim opazili tuđi španskega konzula g. Hienga in belgifckega konzula g. dr. Dularja, so pa le počasi odhajali z najbolj šimi žcLjami za srečo našega poslanika. velevažno mesto, kakor je položaj poslani* ka v zlati slovensku Pragi. V naši kralje* vini ni za to mesto sposobnejšega nvoža. Prepričani snio pa, da tuđi zanj slovo ni lahko. Posluša pa domovinsko dotžnost in se ji pokprava. Tej zapovedi se pokorava« mo tuđi mi. Želimo, da bi bilo Tvoje delo* vanje kronano s popolnim uspehom, zlasti pa, ker boš mogel pživotvoriti one ideale, za. katere si se doslej mogel vojevati samo platonski. Jugoslavija in Ceškoslovaiska naj bosta s Ttvojim sodelovanjem ena duša v dveh tdesih in takrat se vmeš zopet k nam, mi pa 6 ponosom potnkamo rta prsa, čes, to veliko delo, ki »e doslej ni ppsre* čilo nikomur, je izvršil naš predsednik dr. Kramer. Po tem pTekrasnefn govoru je pa hišni gospodar župan Puc sklenrl, da je Ijubezni že preveč in odredfl'l z energično besedp krartek odmor, ka ga je izpolnila godba na* šega res umetn:š3cega orkestra g. Monea in petje okteta Ljuttfjatnsikega Zvona, ki so z vsem občutkom zapeli nefcaj naših "naj« lepših pesmi, saj je pesem vendar naijlepše slpvo. Prisrčno pozdravljen je konzul češkoslovaske republike inž, Ševčfk v imenu ČeSkoslovakov v naši državi pro« sil g. poslaniika, naj jdh ohrani v prijaznem spominu, kakor se b^xlo rudi oni vedno njega spominjild z vsem srcem, in v imenu českoslovaških državijanov je jugos'oven« skemu poslaniku poželel g. konzul naj^ečji uspeh v Praigi Nato je gov<>ril v imenu akademskega društ\Ta »Jadrana« cand. }ur. Alujevič in naprosil poslanika, naj pozdravi v Pragi jugoslovensike kolege, ki na žalost sedaj med njicnri vlada needinost. Gospod pos'a» nik naj jah z*ypet združi in gotovo mu bo vsa slovenska miladrin-a kaikor danes za* pela studentovsko himno: »KoPkor kapljic, tol*ko let!« Za rtovinarje pri Hstih konzoroija »Ju» tra« se je priiključil čestitkam njih kolega Pruifk in izrazil čestiitke in simpatije pdhajajoče* mu g. ministru. NoAl'narji smatra jo po* češčenije, ki je bilo izraženo z imenovanjem g. dr. Kramerja na odgovornosti po1 no mc> sto praškoga poslanika, za počeščenje novi* naTskega stanu, v katerom gospod mini* ster že toliko let tako uspešno deluje kot izkijšen strokovnjak in takten klicar >v» nostd. Vsri slovenski novinarji, z^asri pa olani uredništev listpv konzorcija »Jutl^a«, ki mu je g. minister soustanovttelj, se veseie fn so ponosni na častno imenovanje svojega direktorja in pnijateljskega voditelja, ob« žalujejo pa njegov nel v snrcih vseh, posebno pa v onh »Jutrove« dnižiine pnlsrčen zopet dobro* došol! Za strokovno zvezo je v prav toplih be* dah Čestitat predsedmk Juvan in naprosil starega prijatelja našega đe-lavstva za nadaljno delovanje na tem polju, da se Čimbolj zbližajo delavski sloji naše in 5eŠkoslovaške države. V imenu grafične^a delavstva Narodne tiskarne se je poslovi] Socijalno zavarovanje in privatni nameščend Kako naj se razSiri socijalno zavarovanje tuđi na privatne nameščence po vsej državi LJubtfaaa, 23. januarja. Socijalno »arrajrovanj« v naši državi }e priltroleno za potrebe đ-elavskega stanu. Potrebe in zahteve privatnih in trgovskih nameSčenoev do socijalnega zavarovanja so pa x ozirom na njihove drugačne razmere in višji družabni položaj mnogo višje, ka-terim delavsko zavarovanje ne more ustre-5i, niti ni v stanu obvarovati privatnih nameSčeiicev pred proletarizacijo. Zato so si privatni in trgovs&i name-ščenci v naši državi osnovali svoja lastna društva, potom katerih so izveđld bolje in njihovim razmeram ustrezajoče bolniško zavarovanje v lastnih društvenih blagajnah. Tak« blagajne vzdržujejo Trgovsko bolni-ško in podporno društvo v Ljubljani, Društvo fcrgovskih In privatnih nameščencev Merkur v Zagrebu in Trgovačka omladina v Beogradu. Z osnovanjem privatnih društvenih bomiških blagajn je položen temelj za popolno socijalno zavarovanje privat. r\\fo nameščencev. Iz navedenih razlogov m v prizadeva-oju, da se ustvari popolno socijalno zavarovanje privatnih nameščeneev, &ta Po-kojnlnski zavod za nameščence in Trgovsko bolnićko in podporno društvo v Ljubljani dne 10. novembra 1930 izročila gosp. predsedniku miaistrskega sveta prošnjo, v kateri naprošata kraljevo vlado, da razširi veljavnost zakona o pokojninskem zavaro-vanjn princip ijelno na ćelo državo. Pokoj-ninsko zavarovanje naj bi se provajalo po principu decentralizacije v treh samostoj-nih zavodih ▼ Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Razširjenje naj W se izvr&ilo postopo-ma in sicer hkrati po teritorijalnem !n personalnem principu. Po teritorijalnem principu naj bi se pokojninsko zavarova-aje razširilo na ostale đele savske, primorske in zetske banovine, v katerih je deloma že sedaj v veljavi, po personalnem principu pa na one nameščence, ka ter im je kraljeva vlada že naceloma priznala pravico do pokojninskega zavaravanja (novinarji, rudarski nameščenci) ali jim na-tnerava priznati v novih zakonih (name-Scencem občon, apotek itd.), kakor nazad-aje tuđi na nameščence akcijskih, družb in ienarnih zavodov. Kon^no so imenovani zastopnik i napro-siM kr. vlado, da unificira vse socijalno zavarovanje privatnih nameščeneev na ta način, da izloci društvene blagajne privat. a ih nameščenoev iz okvira Suzora ter jih priključi nosMcu pokojninskega zavarova- Zahteva po Tinifikacl>i socijalnega xa-varovanja privatnih tn trgorsklh name-šcenoev, kd se naj izvrtil L) z raz&lrjenjem pokojninskega zavarovanja na cek> državo z decentralizacijo uptrave potom 3 aa-mostojnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu m Beogradu in 1) % teJotenjem bolnifikeg* in nezgodnega zavarovanja te delavskega zavarovanja ter prikljucitvijo društvenih bolniSkih blagajn nosttca pokojnjnskega zavarovanja so sprejeli tu-di predstavnik* privatnih nameščeneev t ostalih delih naše države, ki so sklentli sledečo resolucijo: Predstaviteljl društev Merkur, Društva privatnih im trgovsklh nameščencerv Jugoslavije v Zagrebu, Beogradska trgovačka omladina v Beogradu, Trgovakega boli^ ške^a in podpornega društva v Ljubljani in Pokoininskega zavoda za nameSćence v Ljubljani so sklenlli soglasno na svo-je državo na ta način, da to pokojninsko zavarovanje izvr-šujejo trije samostojni zavodi. Nav^oČi predatavitelji teh društev se bodo na svoj.ih sestankih im zborovanjlh in s svojima članl in drugimi korporacijama zavzeli za gornji sklep. Gornji sklepi so bili predloženi gosp. ministru socijalne politke in narodnoga zdravja, ki jih je vzel na znanje in oblju-bil, da bo sklical o tej zadevi posebno anketo. svojega vladarja ima, a ima tuđi legitimacijo: iskreno sokolsko slovensko srce. To pa nosi 8 seboj vse boli, težnje in hrepenenje preteklosti, srd sedmero mečev žalostnih dnd in razcvelo triglavsko rožo utehe. Pre-proge čakajo koraka poslanika s sokolsko dušo, ki ni reprezentant svoje države v tu-jini, temveČ stopa na svoja tla, ker prihaja z iskreno bratsko dušo. Velika vez Sokol-stva, ki spaja, hoče žn zahteva vse, kar je narodom želja, prihaja iskren, pošten tn pripravljen za pozitivno udejstvovanje In uresničenje naših idealov. Masiven okvir obroblja vso republiko Ceškoslovaško. To je IX. zlet sokolstva leta 1932 ob stoletnici Tyrša, ko se združijo na njegovem grobu vsi Slovani. Takrat borno tam tuđi mi in z nami dr. Kramer kot brat in SokoL Bodi jak, močan, naš, sokolski! Zato verujemo v Tebe, da nas povedeš tuđi tjakaj, ker imamo že svojega poslanika. Sprejmemo te z razvitimi prapori. Sokolski govor je bil od odstavka do odstavka prekinjen z viharnimi vzkliki odobravanja. Pođpređsednik Zveze obrtnih zadrug Milko Krapeš je pozdravit poslavljajočega se poslanika v imenu obrtni kov io mu izrazil najglobokejšo hvaležnost za trajno njegovo zavzemanje za obrt niski stan. Obenem je pa v imenu obrtništva obljubi) zvestobo in Ijubezen njemu, ki je deloval za korist slehernega stanu m mu poželel, da se povme na še odličnejše mesto v domovini. V imenu rojstnega okraja je slavljencu spregovoril najnežnejše slovo župan dr. Ros iz Laškega In v daljšem govoru slikal nežna leta mladosti ter vedno večjo Ijubezen do rojakov. V imenu rojakov mu izraza najprisrčnejše čestitke in blagoslov na pot z željo, da se čimprej vrne. Dr. Pivko je odlhajajočemu poslaniku čestvtal v ime* mi Ceškoslovaške Lige v Mariboru vn za navzoče prijatelje iz Maribora, Ptuja, Ljn* tomera in drugih štajerskih krajev. Prilika je tu, da dr. FCramer izvršuje in dovrši s larepkinui zavestnimi potezamš veMki na« rodni in gospvxUrskii program slovanskega sodelovanja, koje je poudarjal v id&alnem stremljenju od mladih nog. Ljubljana daje z dr. Kramerjem zopet krasen dar — svoj olovešlci kapital, ki se nalaga nej>opisno pl^donosTio v slogo io bratstvo dveh slo* vanskih držav, dveh narodov. ki želita oba akthmo sodelovati v bodoči misiji slovan* stva. Po viharoem odobravanju je vstaJ naš popularni meščan Josip Turk in ee poslovfl od poslanika kot od hddnega gospodarja, najdelavnejšega someščana, ob« enevn pa tuda od najkrepkejšega zaščitnika pasilstva. Zategadelj Vam dajemo na čast* ■no pot k bratskomu narodu svoja srca s prošnjo, da ne pozabite na obrtništvo in meščanstvo, ki se postavlja od va« z naj* večjo hvaJežn<|3tjo in spodtpvanjem. Po večmniutnem odobravanju je govoril za Jugoslove«isko*češkosVvaško Ligo podpredsedtitk Rasto Pustoslemšek češ. da se Loga s težkim srcem poolavtja od svojega predeedntfca, ki je dajal pravce njeneimj deV^anju in z močjo svoje oseb* nosti povzroćil, da je Ligtt postala ugleden činitelj v našem j*vn«n življenju. S tugo in bolest jo se poslaTijam od svojega pred* sedmka. t*>da obeticm nam ie nafvečji po* nos, da je baš daš voditelj poklican na tako > občinski svetnik Košem od poslanika kot svojega najboljšega gospodarja, ki mu tuđi v tujini vse delavstvo ostane zvesto. kakor je bil tuđi on vedno naklonjen in nerazdružljiv s crno umetno-stjo. Bivši župan dr. Sa}ov!c iz Kočevja je pozdravil poslavljajočega se poslanika v imenu Kočevskih Stovencev ter povdarjal njegovo nepristransko delovanje za vso kočevsko deželo. Obenem }e pa tuđi izrazil željo, naj se uresničijo velikf in misi jonske ideje slovanstva, ki se je žanje slavljenec vedno boril. S posebnimi simpatijami je pa vse ob-cinstvo pozdravilo govor župana iz Čabra dr. Bogdana Koritnfka ki je v hrvatskem jeziku izrazdl kot predstavnik novega sreza naše banovine veselje na odlikovanja, ki ga zasluži dr. Kramer kot na(vnetejši Jugosloven. Čehoslovakom naj pove, da smo vsi edini. Univ. prof. dr. Bubnov je v uvodu svojega govora zaprosil, naj se oglasi v tem sJovanskem bratstvu tuđi ru< ska beseda, m je proslavlja! ppslanika kot najzmožnefšega delaivca na polju združitve vsega slovanetva. Frenetrcen aplavz je za tem pozdravi! Govor prote Jankovića ki je čestrtal v imenu pravoslavne cerkve ne občinef češ, da je dr. Kramer med pr vimi, ki je spoznal dušo srbskega natpda id cerkve, ko 90 prišli v Slovenijo. Prv nam je rxwnagal, ker je vedel, da md ne ši rimo prozelicstva, temveč samo bratstvo tn Ijubezon, zakaj vsaka vora je lepa, ker vsaka vera uči le dobro in pošteno. Vsi Ju •*osr1oveni se pa držimo veHkega gesla sv Save: Brat mi mk>, koje vere bio. Kot sve čenHc prosi blagoslov«, da se izpobiiip na de. ki jih imamo vsi v vas. v diko in sreč« naroda! Vsak atavek globokega povora ie bil po rdrTvIien z naMo^^P'Sim oH-rtb«-«vanjerp Ko se ie rtologel aplavz, je ćestiAal k uspe hu v ioMDU Pod avtomobHom. Avtomobil je nekoga povoziđ. Ko so mu že šia kolesa čez noge, je zaklical šofer: Pozor! — Kakšen pozor? Pa se vendar ne mislite še eiikrat pedjati Cez me! ©OBUPANE ŽENSKE Ne boite se. že Izostane menstruacija! H v Vam prinašs pri poškođbah in izostanka mesečnega perika llflllinf že mnogokrat preizkušen, tisočkrat posvedoćen in zdrav-1111 III III nisko priporočen, zanesljivo učinkujoč pripomoček, ki ni I U UlU I odpovedal niti v najtežjih in najtrdovratnejših primerib navzlic vsem drugim uporabljanim sredstvom, ki so ostala brez najmanjšega učinka. Prof đr. Rettiha »EROSEASLOVENSKI NAROD, dne 24. januarja 1931 Stev. 1Q Predstave danes ob 4V 7* 1119. uri jutri v nedeljo ob 3M sM 7* in 9* uri — Oddaja del sa napravu z«*le/niške proge v Vrapcu pri Zagrebu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. fcbniarja t. 1. pri inženjer?kem oddelkM komande savske divizijske oblasti ▼ Zagrebu. Oglas je na vpoin dnevno. L'prava bolnire bo za računala v smislu gornjega odloka vsem bolnikom iiovp pristojbim« (oskrbnine) od 1. t m. dalje. Onim. ki >o med tein že izstopili in ?o plačali se staro pristojbi no. bo bo ra<-tin /a razliko naknadno dostavi!. —lj Reprezentanf-Di plfs. ki iza prirode slušatelji Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom Nj. VH. kralja Aleksandra T.. se bo vršil (v sobo to) dne 31. januar in v Unionski dvorani. 14-n Velika maškerada SOKOLA SISKA SI. jan. v vseh prostorlh hotela »Bellevue« 2 godbi. 2 godbi. VEL Obrtnički ples „KAZINA" — 7. FEBRUAR JA 1931 — lj— Prvi učiteljski zabavili večer s plusom, ki ga priredi Pevski zbor učiteljstva UJU, se bo vršil v nede'Jo dne 1. it-nnm-ja v vseh prostorih Trgovskega domu, Si-mon Gregorčičeva ulica. Na programu so pevske toćke Učiteljskega pevsktga zbori, sođba in ples. — li Pl«*>ni turnir /a prM*n«t\o dra>>ke banovine združen * |»i<"-nini mm erom >e vrsi 7, marca v Ka/ini«. Informacije, prijave ia trening U-kmuju/ih parnv-auiaU'r-jev pri mojstru -Teuku v Kaziui«. -)5-ii —lj Plesni tefaji — Jenkove Sole se vrše ^e do /af-4'tkom niarca retluo ob uetleljali od •>—"• pop. in četrtkili ol» 8, z\ef. v Kazi-nk. Pnuk vseh -plesov in novitet ^uii-k-frp ter Mi«♦» -i>totam. j^j.n — lj L iiirl je £. Franc L'i>kur. naj>t.m\JM Ljubljaočan in navdušen narodnjak, oče delavne :Kolašiee- in nad vse marljiv« predsedniee ]K>družnice :Kolai v Mo?tah 3. Marice Kruharjeve. Vabite se i-Iaiuce Kolac, da se nolnostevilno udeležite pogreba, ki bo v nedeljo 25. t. m. ob 16. uri iz !nsf žalosti Florijanska ul. št. 19. —lj Krajevnemu od horu Rdečega križa t Ljubljani je pristopilo vse učiteljtvo 1T. drž. lnH rezervoar mo* tarja z beocAom, ravnal je pa tako nerod-no, da se je 2, bencinom polil. Ker je «ta1 preblizu inotorja, ea ma je hipoma vnela obleka. Zabil je precej te2ke opeklm« aa levi nogi. Preq>eljaii mo ga ▼ bokiioo. —lj Opoiarjamo na pređarauj«, kl 9« bo vršilo jutri 25. t m ob pol 11 ori do~ poidne v FiiliannoniSni dvorani. l>redava g. Ferdo Kozak: >0 sodobnem Slovekn in njega potih«. Radi zanimive teme w pri^akuje velike udeležbe. Vstopnine prosto. SlavV sti&ni klub D. S. F. F. —Tj Lutkovo jledaTiSC© na Tabora porto-vi jutri 25. t. m. ob 1IV. uri sadnji? r s<»toti.\ prekrasno čarobno pravljico: >RoŽ«»ncvfet in Lilijana<, ki bo ostala otrokom v trajnem sporni nu. Pridite polnoštevilno. lj Koleg&rsko in motociklistično društvo >Sava< v Ljubljani. Na Svečaioo, dne 2* fRevna kot cerkvena miSc posied-nji? t tej kesoni na Sentjakobskem odru. V nedeljo, 25. jan. se ponavlja poslednjic ▼ tej sezoni izvrstna veseloigra >Revna kot cerkvena m\š<, ki je doživela štirinajst prc*-danih dvoran. Veaeloigra je vsled svoj« krasne vaebine in izvrstnega huraorja pri posetnikih zelo priljubljena. V vodilnih vk>-gah nastopijo dame Baranova in l*irčeva, ter gg. KoŽak, Lavrič, Moser, škerlj Ln Vv-detič. — Vstopnice so pri g. Milošu Karnič-nika na Starem trgu. Iz Celja —c Uataoovitev rešiln© postaje v l^ogar-ski dolinL Savinjska podružnica SPD v Celju je ustanovila v Logarski dolini dobro opremljeno reŠilno postajo, ki naj nudi ob nesrečah v planinah hitro in zane3ljivo po-mo<\ Postaja bo tuđi skrbela za prevoz j»r>-nesrečencev. ReŠilna postaja bo crpala potrebna sredstva iz rešilnih prispevkov Tu -ristov (1 Din od osebe) in iz prispevkov centralne rešilne postaje v Ljubljani tn podružnice same. Pomoč bo brezplačna, r*»-nesrečenci bodo pa morali povmiti 1e izdatke za nosače. Oskrbniki planinskih kn? bodo morali ▼ slučaju neareče takoj rxv klicati resilno moštvo in obvestiti podruž-nt-eo. __c Oskrbnina v t*elj»ki bolnici je 7,visa- na za III. razred od 30 na 32.50 Din. za II. razred od 7o na 100 Din in za I. razred od 100 na 130 Din. —c SmuSka tekma. Smučarski klub v Celju priredi 8. aH 15 . februarja smuško tekmo v celjski okolici. Če bi bilo v okolici malo snega, 3e bo vršila tekma v blizini Celjske koce in Sveti ne. —c Raiiđ društva. >Posmrtnica<, društvo jetni^kega nadzorovalnega osobja v Celju, se je po sklepu občnega zbora prosto-voljno razšlo. —c Najdena je bila 22. t. m. v Celju -riva usnjata damska roena torbica z dvenia knjigama. Lastnica jo dobi pri predstojni-«tvu mestne policije. —e Noćno lekarnisko službo ima od petka 30. t m. lekaraa >Pri križu< na Kralja Petra cesti. Pristopaite k »Vodnikovi družbi" — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, južno vrenie s P«da-vinan«. VČcraj je bi to jasno samo v Sara-j^n-u, dru^rod pa oblačno. Najvnšja term>«-ratura je zjiašala v Splitu 10, v SkopJju 8, v Ljubljani 7.4T v Beogradu 5, v Zagrebu 3, v Sarajevu 2, v Mariboru 1.6. Davi ie kazal barointter v Ljubljani 761 mm. tejnperatura je zna šala 4.9. — Epidemija gripe v Sarajevu. V Sarajevu se ie začela gripa zelo Širiti. V bolnici leži na gripi kakih 300 bolnikov. veči-na obolelih je pa ostala v domaći oskrbi. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da za jeze nevar.no epidemijo. — Sarajevo pokadilo za 52 ni i Ujo nov tobaka. Sarajevcani ali Sarajjiie, kakor si sami pravHo, so strastaii kadilci. Lani so pokadi!: za 52 iniliionov Din tobaka in t«-bačnili izdelkov in sicar za 16 milijonov tabaka, za 32 milijonov cigaret za 8*^3.000 Din cigar in za 3 ntilijone Din cigaretnih papi rakov. S tem denarjern, ki je sel v dim, bi lairko sarajevska občina krila ves svoj proračiui. — Zaniinlv proces v Subotici. Pred so-dišćeni v Subotici se te d-ni vrši raziirava proti bivšemu direktori u Eskomptne i 11 gc-spodarske banke v Adi Gezi Rajnu, ki ie v februar ju 1929 pobegnil s poldrugiin rnlli-3onom Din v Budirnpešto. Madžarske oblasti so ga pri jele in izročile našim. Zarad: te arere je prišla banka v konJvurz, pri če-mur je bilo oškoilovanih okrog 800, veči-noina sironrašnih rodbin. Kajn je poleg tega poneveril tuđi 5500 pengo, ki jih je pre-iel od Ilije Lisova za po ravna vo nekega dolga. — Tragičen konec bratskegu prepiru. V vaši Dragiče pri Karlovcu se je te dni odigrala strašna rodbinska tragedija. Brata Anton in Ferko Križaućič sta se že dolgo sovražila zaradi razdelitve zenilje. Te dni sta se v hlevu spria Ferko in njegov sin sta skočila na Antona in ga je Ferko z nožem večkrat sumi v fftavo, trebuh in prsa. V tenp" je Ferkov sin zamienjal strica z očetom in je lastnega očeta z ročico tak« mojno opluzil po glavi, da je bil ta ta^oj mrtev. Težko ranjeiiega Antona so prepe-liaM vbolnaco. Ferkov sin je pa moral v zapor. Tako je tragedija uničila kar tri življenja. — Samomor tovarnarja. Zii^tii* trgovec in tvom:čar v Somboru Toma Popović se je te dni obesil, Vzrok samomora ni znan, ždi pa se, (ia so bile krive gmotne raz-rnere — Kitajk't iu Indijei n« trpe na zapeki. in kakor je znanstveno dognano zato, ker pri njih že v rani mladosti parijo zlasti na to, da se otroci redno izpra^njujejo. — Pri nas. žal, temu ne posvečajo dovolj pažn]e in zato mnogo ljudi trpi na iMkpeki. — D-a«-danes \e. hvala Boi^iu znanost tuđi temu nasla zdravila, ker 1— 2 žlici Figola zveČer pred spajijeui ureia prebavo in povePa zdravje. Figol se dobiva po vseh lekarnali. lj— Tragična smrt priljubUenega čast-nika. Snoči je v vojaški bolnici p<> kra;-kem, jedva tri dni trajaiočem trplienju ne-nadonia prenrinul kapetan Sir cei? eden najpopularnejših naših oficirjev. Pokojni se je pred dne vi neznatno ranil na nogi, rana se je inficirala in nastalo je zastruplienje krvi. Zdravniiki so se na vso moć trt>diii resiti rrru življenje, toda ves njlihov trud ]<■ bil zaman. Pokojni kapetan je bil član do-brovoliske organizacije, odlioen hi vesten častnik. priljubljen pri vojatoih in svoj h predstojnikih. Njegova tragična smrt ie vzbudila splošno sočurje s tež"ko prraadem rodbino. Bodi mu ohranien časten spomin. preostalim iskreno sožalje! —lj Umrli so ▼ Ljubljani otl 1^.-23. t. ni. 1931: Mehle Marjana, 76 let. rjisebnica, Krakovska ul. 21; Kristan Franr, 5 tet. siu mebaiiic. mojstra. Za Bežigradmn 6; Roe-rnan Justina roj. Lavš. 28 let. soproga trgovca. Št. Vid pri Ljubljani; Jancar Lađi-mir. 1 mes«*, sin shižkinje. Vodovodna cesta; Perko Franja, 80 let, dijačka gospodi-nja, Emonska c. 2; Pogačnik Feliks, 54 !et fevljar. Opekarska c. 41; Moše Terezija, sestra Konštancija, 48 let, usmiljenka, Slam-škova ul. 20; Vidinar Elizabeta, roj. 151lio-ger, 95 let, zasebnica. Japljeva ul. 2; Trofit Marjeta, roj. Arko, 7o let, vdova car. urednika, Vidovdaneka c. 9: Ravnahrib Noža, roj. Primic, 90 let. mestaa uboga, Tesar-ska ul. 3; Krainer Janex, 2 meseca, sia služ-kinje. Linhartova ul.: Korinšek Cecilija, roj. Poglajen, 71 k-t, Kocenova oL V ljubljanski bolnici ao uiurli: Pintar Nežika. 16 let, Šivilja-vajenka. ReČica pri Bledu; 2ni-daršič Fani, 1P> mesdcev, hči delavca, Laver« ca piri Ljubl|aui; Cedilnik Jakob, 50 let, delavec Vižmarje; Jama Franc, 1 leto, sin pose^tnika. Poljane pri St. Vridu; šivic Ana. *2 dni. hči sedlarja, Podpulferca pri Šk. Loki: Curda Zorislav, 22 let, sin vdave; Vevče; Vidmax Dušan, 5 let, sin sluge, šmartiuska wsta; Battelino Dominik, 66 let, jpodjetuik, Sloinskova uL 19; Medvešoek Marija, 5 minut, faci posestnika, Dobrovc pri Krškem; Medvešček Ana, 10 minut, hči posestnika, Dobrovc pri Krškem: Vain-berger Antonija, 41 letr služldnja, B«nedl-ški vrh pri SL goricah: Modic Stanka, 13 niese<*ev, hči preglednika, Dovča pri Želez-nikih; Bleje Apolonija, 56 let, žena tesarja, Meniiež: Zupanču- Ana. 4 mesece, hći kmeta, Mala slara vas pri Grosuplju; Vertgust Ivan, 12 tednov, sin delavca, Gaberj« pri Celju. __lj Organizacijsko gibanje državnih nameščencev. Goapodartska zadTUga post* nih, tele^radtskih ki telefonskib uslužbeo^ cev izkazujje od leta d-o leta lepše uspehe. Lani jC kupdLa v StreJs^ki udici v Ljubljani dve paxcefc s poktdto lopo vred, kj«r kn« zdaj svoje lastno skladišče za dr\*a m pare* mog. Da svojim elanom tem hitreje pobtres že z narezanim* drvBM, si J€ omifitila mo* torno žago, ki je bib te dni v skladišču postavljena in mootirana. Kupljeaoi prostor mori čez 2300 kvadratnih metrov. Kakor se čuje, namerava Gosppdarska zadruga pošft* nih nameščencev zidati tik skladišča sta. tiovanjsko hiso. lj— Drugi družabai večer Zveze ruskih oiicirlev. Zveza ruskih oficirjev v LjikbSJa-ni je začela prirejati družabne večere, na katerih se zbirajo poleg ndenih člatvov v obUnem števdlu tuđi naši častniki in mnogi odlični predstavniki civilnih oblasti in naše javnosti. Ze prvi večer je pokaza!* da Je bila ta ideja zelo posrečena. Dru?i večer se bo vrSH 7, februarja tuđi v prostorth oii-drskega doma ljuibEjanske g^rniznje v vojašnici vojvode Mišića. Poskrbljeno bo za zabavo in razvedrilo še v večji meri, kakor je bilo na prvem večeru. Vstop proti vabiiu, maske dobrodošle, morajo se pa legitimirati. Večer se prične ob 20.30. lj— BohemskJ karneval SK l^riie na Taboru. Za bobemski karneval 3(K Harne se vrše veMfce priprave. Uirija bo na ori-ginaien, pre4pustnermi razpoloženju prime-ren načan sijajno dekorirala Tabor in ustva-rihi mHie, ki bo zadovoliil najboli razvaie-nega gosta. Lanski karneval SK Ilirije ie bfl nedvomno ©na naših najboli ših in naj-originalnejšah prireditev, vse pa kaže, da bo ietošnja prekosiia lansko. Na račun prć-dejo tuđi plesalci, kaiti angažirana ie naj-bo^§a plesna godba LiiAliane. Karne-val bo 7. febraaTja. lq— Umri Je davi g. Lovro B e r d a j s, knjigoveški pomočniJt pri tvrdki Bonač, star 55 let, stanuioč jkl Gaijevici št 50. Pred vojno je bil uslužben 25 let do prevrata pri družbi sv. Mohorja v Celovcu. Pokojnik je brat urad-niku g. Berdaisa pri OUZD. Pogreb bo jutra ob pol 3. po pol dne z Galjevice. Bodi mu obranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! Li— SmaSkl film »Bela ometa ost« se bo predva)al še Jutri v nedello ob U. uri do-poldne v »Dvoru«. Na §tevihie prošnje 1 občinstva se je odločila ZKD lepi zimski -sportni film »Bela iunetno6t« še enkrat p -novtti in ga predvajati v nedeljo dop. oh 11. uri. Obč-instvo, ziasti pa sportuiki \u prijatelji lepe narave imajo tedaj še enkrat možnost videti to lepo delo. Predstava se bo vršila v kanu »Ljubljanski Dvor«. Vstop-rkioe se lahko rezervirajo že daoes. Restavracija „SLON" V nedelfo 25. i. m. z ohrmp-čilnim zaftrfcom v zgodniih futratiiih urah odprta! Iz Ljubljane — lj Nesnaga vsepovsod. Treba je aagla-siti, četudi v našo sramoto, da je Ljubljana v mnogih ozirih zelo nesnažna, četudi spre-irledaino, da so nam najprometnejše ceste za smetišča, kjer lahko vsak meće proč papir itd. kljub košem za odpadke. Pljuje se pač tako tuđi kot 2a stavo. Ves to bi se pa Še koneno prezrlo, javna nesnažnost po Ljub-Lianicinih nabrežjih, ki so vecinoma pov«od tako zasmetena, da je čudno, da se mesto jie okuži. pa se lukakor ne snie. Ne Ie Pred Prulami, tuđi pri č'evljarskem mostu za hl-šo ob <*osposkem Novera trgu je velikansko smetišče, s Čevljarskoga mostu je nanj prekra^eo ra^led. Nic boljse m po vsem Dvorskem nabrežju. Ali se res ne da zoper to nie ukreniti? —lj Preno? telei»i»sk© napeljavc v Si ški. Ker drže leseni telefonski drogi Ie ne-kaj let ter se morajo čestokrat zamenjati z novimi, zahteva to dosti denarja in ča«a. Zato prestavlja poštna utprava telefonske žice z lesenih drogov na železne horicontal-nenoaike, ki se ▼ ta nameo vzidavajo ▼ hi-še. Tako so zdaj zoposleni delavci s pre-stavljanjem telefonskih žic z lesenih drogov na železne nosilce t Zgornji Šiski v blizini mestne mitnice. Lesene droge podirajo, kar bo konfno tuđi cestnemu prometu v prid. —13 Tramvajski prega aa VW. Xekaj tramvajskoga tira na Vizu namret* od So-kolskega doma pa do Javornikove hiše, so pred koncem lanskega leta izgotovili. Nato so s polaganjem timic prenehali. Par pa vozniki 5e dovažajo ve^ji kamen in krailjeni gramoz na razna niesta. bodo6e tramvajske proge. Zdaj so navoženi veliki kupi materi-ala na TržaSki cesti, na Borštnikovem trgu. v GradiScu, Gorjnpovi ulici in pred dramskim gledališčem. VSeraj so pa dovažaii gramoz na Kongresni trg nasproti Nunske cerkve. Tako bo ves material pripravljen in bo Slo delo pomladi hitro od rok. ~lj Po?i$uje pristojbii i« •»krbwB© t liabljanski bolnici. Banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je z odlokom 22. t m. po oa naša poldržavna inst:-rucija Putnik. Nč jugoslovenskih že-eznical* bo znašal popust 50 odst. Potovanje traic 13 dni in prične v Beogradu 19. februarja 1931, z odhodom ob 7.50, a konca 3. niarca popotdne na Dunaju — Prijave in vpla-čila sprejemajo pisarne ^Udruženja prijateljev Velike Britanije« (Beograd, 25, Kralja MSIana, Zagreb, Novinarski dom) ter vse biljetarnice društva Putnik. Prijave sprejma do incl. 10. februarja 1931 Putnik. Litrbljana, Dunajska c. 1. — Povratek Jfeskoslovaskegu poslanika. Ceškoslovaški poslanik v Beotiradu dr. Plieder se je vrn.il s krajšetja bivanja v Pragi v Beograd in prevzel zopet fjoslaniške posle. — Zakon 0 obvezneni T«rtevauju. Te dni bo sestavljen osnutek zakona o obvez-nem varčevanju. Novi zakon je osnovan po sgledu drugih modernih držav in obvezen bo ta vse državljane. — Oprema okrajnih sodiso. Hravosodno ministrstvo je sklenilo nabaviti v začetku fobruarja potoni pismene licitacije pisaroi-ško opremo za vsa okrajna sodišc«. ki bodo ▼ kratkem ustanovljena. Nabavljene bodo kraljeve sliJke, pisalne uiize, stoli. bla<;a|-oe. stenske ure. lestenci itd. — Izenačenje železniške terminol<»jcije. Med vojno ie bilo sedanje naše železni-Sko omrežie pod petimi železnišlCitni upra-vatni. Zato so nam ostale ob prevratu poleg drugih nevSečnosti tud; tri /ele^mSke terminologije. Tako imamo tri izraze za postajo: kolodvor, postaja in stanica, postaja pomeni na starih srbsklh železnicah navadno postajališče. v slovenskem pa pravo postajo v smislu stare srbske terminologije. Tuđi za postajenačelnika imamo tri Izraze: šef stanice, glavar stanice in načelnik postaje. Isto velia za pretežno ve-čino drugih železniških funkcijonarjev. Ta zme-nšnjava v temiiiiologiiji ima pogosto slabe posledice za poslovanje na žele2ni-cah. Opetovano je že prišk) do komičnih nesporazumov med ushižbenci pod različ-nitni žetezniškinr; upravami. Da se napra\*i temu konec. je prometni rmnister odredi!, naj se železniška terminologija izenači. V ta namen je bila imenovana širSa komisija, ki bo izdelala uradno železniško terminologijo v duhu narodnega jezika. Komisija se bo obrnila po potrebi na filologe. Noben nov železniški pravilnik ne bo izdan, dokler ga ne pregleda ta komisija. __ Ustanovite* krajevnegia odbora Rde- tega križa na Ježići. V nedeljo. 18. januarja 19H1 se je vršil ustanovo i obeni zbor krajevnega Rdecega križa na Ježići v Društvenem domu. Občni zbor je poeetil g. sreski načelnik dr. Andrejka, ki je dal pobudo za ustanovitev Rde5e^a križa na Je-žici. Kot dele>gat oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani g. Malnarič Ivan, kot za-stopnik ljubljanskih samarijanov g. Pire Franc. Zbralo se je 120 občanov, ki 90 z zanimanjem sledili predavanju delegata Rde-če§a križa. Po predavanju se je oglasi] k beeedi gospod Mekinda Ivan, ki je opisal delovanje Rdečoga križa v severnih državah ter navduševal navzoSe »a prekoristno organizacijo. Obfni zbor je tuđi toplo pozdra-vđ sreski načelnik gespod <^r. Andrejka želee organizaciji 5im večje^a uspeha in na-predka. Po predavanju je Wl sogla^no iz-voljen za predsednika gospod Franc Sever, x odbor pa: gg. in ge. Kosir Franc, župnik, Gnnek Anton, šolski upravitelj. Dimnik Mibael. o*>činski svetnik i« Jarš, Plevnik Ignacij iz Tomačevega, Strah Franc iz Složi«, Dovč Ivanka, banena urednica, Dovič Marija iz Male vaši, Ivan Ramovž iz Savelj, Naveli Leopold iz Stožic. V nadzorstvo so bili izvoljeni: gg. ga posije na naslov »Divid koža«. Ljubljana, velesejem. — Otvoritev telefonskega prometa med tu= in inozemstvom. Zadnje dni je bil otvorjen telefonski promet na pregah: Ljubljani!—Ravenna. Ljirbliana—-Pi>rt orose, JesciTice na Gorenj^kem in Ljubljana— R-ađen-theim. Pristojbina za navadno ^.j^vos rilno enoto Ljublja.na—Ravenna /naša 31.35 Din, Ljubljana—Portorose 23.10 Din, Jese* niče na Gorenjskem—Ridfntheim 16.50 Din in Ljubljana—Radentheim 29.70 Din. Istočasno se je odprl telefonski promet tuđi raed Sevnico in Stutt^artum. Pristoje bina /a navadno govoriin-o: enoto znaia 72.60 Din. PLESNE OBLEKE I. vrsta Din %$O+— II. vrsta Din 360a«» III. vrsta Din egA(B, do najelegantnejšiti dunajskih in pariških modelov. 2084 uokojeue«m. Dravska finančnn direkcija v Ljubljani ob-ve5ča vse one ■civilne* iu voja^ke vpokojen-ee, ki so predložili potrjene pobotnice glede izplacila njih pokojninskih terjatev iz prejinjih let, da je predložila te priznanice hnanenemu liiinistrslvu v Beogradu v ua-daljno poslovanje. Dokler pa nam ne »zda Iu ministrslvo na podlagi predloženih po-botnic naredbe za izpiacilo, ;e vsaka osebna ali pismena ur<>euca v tej zadevi brezpo-meinbna: Cim pa prejuieuio izplacilne naredbe, bodemo pa vse te zneske, za katere >iuo prejeli pobotnk-e, nakazali nemudoma. — Rob pri Velikih Laščah. Ker je zastoj v lesni kupčiji, je zaslužek letošnjo zimo precej inanjši ko prejšnja leta. Sekira ne poje več, vprežna živina pa počiva po hle-vih. Govedo in pitani prašicd nitnajo nobe-ne eene. Trda je za denar. MoŠki izdelujejo 5kafe in kebliee in jih proefajajo po deželi. Suirr-ke, iz knterih izdelujemo suho robo, so znatno padle v ceni od 160 na 110 Din rn3, zato so pa tuđi leseni izdelki eenejsi l;o nekdaj. Danes dobimo za škaf po 9 Din, pred letom smo jih lahko prodali po 14 Din. ženski svet in otroci pa izdelujejo zobo-trebee. Zaslužek je skromen po 7 Din na dan. Boljše je pa nekaj ko nic. Tako rinenio caprej in 6akamo boljih easov. — Iz zdravniške službe. V imenik zdrav-niške zbornice za dravsko banovino sta b'.-la vpasana sekiradarii bolnice v Li ubij a-mi dr. Maks Bdtenc in zdra\Tiik zdraviliSča na Golniku dr. Gvidon Debelak. — Razpisaoe službe, Okrožni urad za zavarovanae delavcev v Veli'kein Beckere-ku razpisuje tri uradniška mesta kategorije C položaja VII. Prošnje je treba vlo-žiti do 20. februarja. — Rnančno ministrstvo, oddelek katastrov in državnih po-sestev razpisuje tri mesta fonančno-kon-ceptnah pr«) ravni kov, inženjeri ev agronom-ske stroke. Prošnje je tre»ba vložiti do 31. t. m. — Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova uL št 3 ima v zalogi novosti iz franooske književnosti in pc vesti primerne za mladino v starosti od 12 do 17 let Sprejema narobila na vse i nožem ske knjige, kakor tuđi vse tu- in i nožem ske revije in 6a9opise. Smucarjem priporoča kra-sen ilustrovan zbornik: >L' enehantement du Ski<. — Oddaja zakupa resitavraeije na postaji I^aSva se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 9. februarja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pokoji 00 na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Stev 19 >SLO VENSKI NAROD, dne 24. januarja 1931 Stran 5 Tajne in uspehi brezmotor- nih letal Kratka zgodovma brezmotornega letenja in prvi uspehi na tem polju za studij brezmotornega ppleta (Rhon-Ros-sifcten GesoUschaft) so pok&zaH, da so pod takom oblmki znočnejšc ascendenčme struje kot na retrovtti strani bribov. Nodaijnji poskusi z breznu>tornimi Ie« tati s© se potem aijajno obnesli. 2e Iansko let© je doaegd Dunajean Kronfeld pri tek* mi na Wasserkuppi razdaljo lj>0 km, pri Ictošnji pa na istcm Ictalu »Wien« rasc|aljo 161 km. Pri tem paletu je najprvo plava! v a^cendenonih 9truh većkraft ravno« teije ia 9OT nevamosti da se pocesrečijo. Ker pa ifdpaćc pri brezmotomih letalih nv> tor c *vqjm* motnjami, se prkrt sčaeoma oarradS na to letenje. Brezmotomf polet pred hudmirntm obtafci Boleg torabe asoendenčnih stroj pod k*v pMtiB oblaki ao odfcrifc ie pteje po na* kljačju tuđi drogo mofaoit breomotoroega p^let* n* relike d)tlj«wJ tam se je spu= ščal i>očas-i in dosegel na ta način prc^ nročrtm) ra/d.aJljo >2 km. Taid poleti 6O se; veda silno nevarni za vsđkega, kdor ne pmzna natancni> zra-čnih struj ixi jih smejo izvršiti saano odlični pnioti z dobrimi leta* li. Lani in procilan^kiam je ponovi! tuke po«»ku«e že pcej omenjeoi Kronfeid s s\o* jira leta-^m »Wien« m ye doeegd razo«Ti spredaj in krili /admj. Ker so pa tak i novi tipi letal silno dragi, čc jriii op^emniko / motorjem, posku* Šujo no^e tipc iMtjprTi> v brezmotorni i2; \ edbi. Tudl poekuse z raketnim pogonom so deiali a* isslcljtioDO na brezmotomih le< taKh. Brezmoiomo letenje pri nas Pri nos so » tuđi nabavH-i ponekad brez* motorna Ietala za šokanje. Aerokkib »Nača kvila« v Ljubi jaci si je «gradi4 svoje brez= motornp šolsko l«tek>. ki se je pri poizaru« sih na ši'šenakem letaiišču obneslo in bo pricd na prknernem terenu v kratkem s šo« lanjeni. Isto*aico si je zgradi! g. Ropas v Cei ja Soteko letalp. dočnn eo m v Ztr*rebu Ljubljana, 34. januarja. Med ^vetovno vojno se je Ietalstvo siliu) raiTvilo. Toda vciikanslciin zahteram, kq jih je stavil-a vojma na Ietala, iviso mo^Ii kon* sirukterj-; drugaće ^adoetiti kot z uporabo vodno močnejših motorjev. Ta pot ie sicer sibio draga, toda najuspešnejša in zato n^ čuda. če je šel tuđi po svetom i voj; r«ri v -vojaka Ietala. Zato se je veliko sfcupon v Nemčijri k>tilo gradnje bre*nx> tormh letal, fci so b-fta tafcrat žc skoraj po* polnoma pozabljena, Zc za»če*niflc moderne k?taLskc tehnike O. Lilienthal je nansreč gojđ KreaOTiotoToo fetepre ter n« brezmo> br«z,inotorm polet, toda že nasledmji dart se je draal Heutzen 3 ure in 10 minut v /Taku. Oktofera istega leta je priredil znani časopis »Daily Mail« tetano brezmotornih !eta4, pri ^«nor je pdnesd zanago Francoz Maneyrol, kd se je držjrf 3 ure in 22 minut v zir-i4cti i« s tem potolkel nemški rekord. Po* sebno interesantiri pa so biti poleti, ki jaii je izvršil francoeki le-talski poročr>ik Tho« ret na šolskem lertahi Mauru>t / motorjem 85 konjskih sH meseca januarja 1923 t AW žiru. Nad tamosnjimi strmami pobočja je po dveurnean motornom poietu ustavil mo* tor in plav«! nato z ustavijenam motorjem 7 ui- v mo6nrih asceodecvan^i strujali. Ti mjatjm uspehi so poleaceali, da je vpra«: sanje plavanja hrMmotormh letal v metn* ćeočmh 9tni>afa, ti nastaeejo ra*di odbt» javlja vuCt» oi> i vvjhIi britrin, popofeipma rečeno. Start brezmotornega letala ▼ trenutku, fco odpadejo ginnijaste vrvi Letalo je dobilo pri letošnji tekmi v Nem- čiji drugo nagrado. točnih ietažih predtudčrail skoray vaa na> važnejša. vprašanja letaktva. Za nj.ian sta «e med drugima bacila / brezmotomim les tenjean tuđi znasna brata Wright, ki ga ni* sta ppustila tudd potem, ko sta opremila svoje brezanotorno letalo z motorjem in • takšsn letalom t«vrši 1« prvi uflpeii motonvi Renesanca brezmotornega letetija V i^vgustu 1920 je sklicaj ing. Ursinus, orednik ^cnaziegA sportnoga lasta ^Fltrg-sport«, vse nemške skupine, ki ^> se ba^ ■*Šte r hrezmotomun polestom. na hrtib Was* »ericirppe v hri4>ovju Rhon. Ta htrib je sko* raj na vseh straneh pokrit s travniki in je xa letatetvo zelo prikladjcn, ker na okrog B^ega TriV^lritfi ovir, ki tw metile eaa-komer« ne tok vetra. Ta teren >e tako prildadeiL, da ®e vršijo od tedaj vsako lo*o tekme brezjmotomiiij letal tut njetm. Prve poiztuse z brozmotorakrti letatli 90 Zkflpraviii takoie: Na vzhn hriba so pola* ^ii moooo gunvtjasto vr\- okrog odprtega fcffvija oa eprednjS strana letala. Medtem to >e nekaj \faći letalo prJdnžtJra-lo, *o Šatanje na brezmotomiti letaHh Ker pa nišo djosegli nekaj let za tem Diikaikih bistveno novih uspehov, bi začd ta sport polagoma hi rat i, če ne bi sppznali velikih prednosti, ki jih ima. br&zmotoirno letenje za šoJanje. Predvsem je šolamje na brezmotornih letalih znatno cenejše, ker odpadejo vsi veliki stroski, Li so zvezani z nabavo in vzdrževanjem motorja. Pri ao* kmju na položnih pobočjih, kjer dr&i leta* k» niziko nad zemljo, je ta mučki šoJaaiju tu* di brez v&akc nevarno«ti in pilot spozjnava na brezmotornem letalu veiik> boljšc vsc Lasfcnosti vetra, kar mu tuđi pijzneje već* krat koristi. Izkustvo uči, da se piloti bre*= motx>m:iih letal v zdintno kraj&ein času iiauče krmariti motorno letalo kot drugi učen ci, ki ne priđejo iz špl za brezmotorno letenje. V Necničijj obstojajo v vsakem mesteou skupine, ki si same z raalimi stroški zg/ra* dijo Bahka šolska leta]a, na katerih se poteci veži>ajo njihovi čJani. Izkazalo se je, dja so v blizina skora-j vsakega kraja ugpdai tercom za šolauje. Kako se ta šport razvija, dokazuje dejstvo, da je naraslo laaisko i eto števiJo pilotov za breznv>torna letalu .»ti pet taku enocitavna. Že gradnja šolskega Ietala >:ahteva povpxečno nad 1000 dolaviiih ur, gradnja dobrega sportne^a letala pa zahtes va veliko već časa in spretnosti, osnutek pa n>.'>ra i/delati strokovnjak. kolik vpln- je iiuelo in irna letenje brez motorja tuđi na ostalo aerortavtično indu; strijo, pričii najbolje izjava v g-lasilu tran= coskih inženjcrjev »Le Gćnic Civil«'. / dne 15. decembra 1928. \ kateri gov.ori o vti«ih / II. m«brii/be. katem si pridobi nemška akad. mladina večinx>ni-.i v odst'k-ih /a brez motor; pp letenje. M-ed drugim pravi: »\" Berlinu najdete na. ra/stavi precej stvari, ki jih v Parizu ni. ker j>i-H franeoska aeron&vHčna in« dustrtja d*ane« ne more proi/v:ija*i . . . Nemčija ima vsak d|axi veoje števiio iz; vežbamih tehnikov ... na£i mladi mženjerji pridejo v industrijo ne da bi kdaj prišli v stik s pravo avijacijo, namreč z ono, kjer se leti«. Bretfanptorm> letenje je najfcoljie in »ajs eJooaioraačnejže sredstvo /a širjenje smrvisla m aivijani'jo med široke piasti naroda. lug. Kuhelj A. Iz seje tnagistratnega g:emija Na vćoraj^n-ji seji je ljubrjansiki n>a^ft* dtra>tnd gremij rešil cck> vrsto prošervj *a podlaljšanje /akupa meetnega sveta. Med drugim je ugodno rešii prošnje Josipa Spi* t/erja /a svet v KoJezi>i, Prime Majrija z» svet ob bivši meistni \-rt*nairij1i. Krizman« Josipu je odklonH enako pro§n>o za podal>* sanje zakupa inertnoga s">veta v Koleictji, Antonije Štrubelj 741 f^'et ob cesti v Mest« ni log, PJeška VHjerna m Zupančtč Mariie ob Tnyyvskesm pristanu, Krržrrvc?jr»a .losrpa ob stari mestni vrtnaTi>i, emerko SfihesmTk Marije, na t*ko zvan-Jh Suneteh pa je j>r** diiljšal zakup ćeli vrsti prositce-v in išjvct Valentini Petav. Fratncu Bcdenčiču. Javrnk Ivani. Bre^air Marfj-i, Sajovic Francu, FrT-i* pič Ivani. Kotar Alojiziji, Brezinger Francu, Zor Tereziji, Pole Mariji, Zapiišku \idM /a mestno parcerfo številka °20 v Tr* novean ter rešil enake prošnje Fran* ca Mrzlikarja, Antona Japlja, Marije Po* kom, Franca Ostanka, Ivana Vi^arja. Ja* pelj Jerc, Tomšač Marjetc, Kraljić Rt«e, Škrtj Ivana (za svet v Lipah) im Dolničar Franoa (za svet v Trnovean). Odklorril je prošnjo ze. p*xialjšanje zakupa mestne^a sveta ▼ Koi©zijd Josipu Kri-žmmru. Rešil je tuda več prošenj ^a btavbna d-<« v uljem ja, Talco je bito podeljeiio stavbn-o d^>voljenje Tomu Plećku za ureditev hišaie kanalizacije na Mivkd. D. d. Elektra ze!i graditi transformatorrs-ko hišico o»b Du* nujski cesti. Gremij se bo pcčal s to /a* de^^•o ponovnu, ko b+j stranka doi>ila obrt* no policijvski kotnaeiic. - Doluišek Jo^ip je /Apiroisil, da, sme pjemcitita niec»arsko st^»j-» nico iz Šiške na Dolemjsko cesto, kar mu r»a ni bik) dovoljeno. — Trost Avgust sji*1 vpeljtatri hadno kas>adiz4tciip v svojo Hi^m> na Cesti. v Rožno dolino št. 8. — Gajš^k Ivan ne me izvršiti adaptacije izložbene^a okna v svoji prodjajal^ii pogrebnih potreba ičm na Zaloški cesti št. 6. — »Eka« žeH adaptirati t^Kvarniško poslopje ob Topnički tiHftci, «Te»m«ij pa je prošnjo rz estetskih in regulačnih razloi<{» drvorslci ulici. Prošnja je bila odkl^aijcna. — Nadalje je gremij dovolil Alojz iju Sno* ju zgradbo pritlične niše ob lžaaKyki ulici st 24 z otnejitvijo, da dovoU vknjkienje kavcijske hippteke. — Jurmaai Mariji se ne Dunajski cesti ne dovok zgracfcti j^ara« ie. — Ju^oslovaaiwka tisik&roa oamerav-A dozidati streho n& dvoiriaki strara proti Kt>* pitarjevi ulici proti čemer ni biio iMkakih poimialekov. Pra-v taka je gremij podeivl priocipijelno dovol>e«i>e dr. Ladiskvu La* jovtcu, da sme adarptiratri i>o«podaTsko po* slopje ob Vodnikovi cesti, Škerlapu Francu pa je odjobril gradnjo hiie na parcela št, 72*1 na Dun*j»kj ceertn. Ivaou Gregorcu >e bil podaljšan termin za odstmuntev barake na DuĐAJski cevti. — Fr. Kuferan« je bUa dovoijeria adaptacija hčše na Kaiiov»ki co> sti. — O dragih sfcleprh nia^istratoega ijre* saiia je pnnT^aao ao riinažnijr »Jateo«. Kronfeidova »Anstiia« Najmoderaejde brezmotoroo letalo, ima 30 m dolga krila. Nekoliko pred letalcem se vidi na «ihh odprtina za pilotski seđež. Sprednji del letala lefi na amučki. dragi stekla po hffiib« navadod m. so s tem vrv mpČno napeli. V gotovem trenutku so prvi spustšla letak), ki je švigmilo v zrak m j£oček> deseti poševno ob hribu navsdoL Ć:e damo n-amreč letalu krBa 2 veliko po* vTŠHio. bo vsato letaj^p da-seio v poševni smeri nazvdol, prs čemer je pot, ki )o letaio napravi v vodorav«)« saneiri. veliko več ja kot višma, ki jo letaio pm tem drsenju f^išcvno na*v®dol i«g«bi. Moderno brezmo* tosTK) letaio napravi n, pr. v vsafld sekundi v vodorcrvoi asnetri pot 15 m in pade med tem samo hakih 60 cm n«waBdoi. ČJe je to* lej talko letaio na hribu, ki se drviga 600 m nad svojo okodico rafci letaAo 1000 sekuod a£i skoraj 17 minut, preden prkie x vrha ▼ dolino in preieti pri rem v vodoravni ameri dađjavo 15 lem. Teh dejotev so se posfeževaii na \Vae^ aei&upp-i posebno prva leta, pozneje pm s*> ie z^čeM tuda pazjti na to, da sp izvrsevali te polete na tustih snobočjifti, kjer je pahad ^eter nav^gor. Ko priđe naanreč "reter do braka, mora zračrri tok teci ob hribu oa* "rz-j>oT. (^e priđe \et-eAo. kn drm na prej op*» san: načtn proti 4pftni, v tak veter, <$viga veter letai-o navagoar in imičć padanje tetaJa. ka ndstopi pri navadnem drsenj«. V aacen« denčnih strujali, kot imerrujenK) veter, ki pšha poštrvno ali pa navpično navagor, je torej tmjmo letenje a*4joska mpžx>o twd>i bresi motorja. Prvi rekord Dočim so L 1920. m 1921. večtaoma drso* £ s svojimi brezmotoraiiin.i letaK navzdol. ^> se že 1. 1922. naučili zek> dobro izirabljata ascendenčne struje in so na ta na>6irt pla^ T»aii v zraku po več ur. Martens je fzvršil na Wasserkaptr povi nad 1 uro traja joči tisoč oa 7 tisoč. V zadnjih letih se je ta šport zeio raz&izdd v Rusiji, Angltji, Amerika in Ita&ji. Brezmotomi polet pod oMafci Kot omenjeno, je jraogočaiio plavamje v a&ceudenčoih strujah ob hribah dolgotrajne polete, toda polet v dal javo je bil nesnogoč. Ko «e je ^ddaijflo letalo tu. obroočja oriba. je začek) padati poća&i proti ^enriji m po^ let je bil kmalu koočan. Kjjer je imei hrifc d|olg btrbet, je bilo sicer možno leteti vzdol'/ taJcega hrbta, vendar oiso mogli doseča na ta način vecjth racsdaij od 25 km. Znao* stveotka so raedtem iskaii novih možziosti poleta brez motorja, toda doigo '*x***m Zaan& je aoer, da IeUjo nek«tere morske ptice, kakor gaiebd, ilaati p« albatrosi m ujede (postovfce, orK itd.) po ćele ure, al* boJtros* pa tudt cole doev«, ne da bi gftu* fcrila, tod|a poanemaoje ptke se doigo nr po« sredilo- Suhozemske njede pla^»>o većino ma v asoendenČDifti strujah, ki nastane jo radi Boiočoo pnpetc. Ker ae nekaten ddi zemeijake površine moaneje sefjrejejo, dobi todi -mak. na tafcih forj^jih več top4ote m postane vadi teg« lažj«. Take /tj^joc pkuti ae začoejo drigoti «1 na ta način narrtnnnjo ascendenčne struje. Ptice čurijo, kdaj prt-dejp wtoko strujo, človek pa rabi vidna /namcDja, ki mu pokažejo mosta, kjer ob« «tojat>o take struje Taka znamenja so ko« posti oblaki (ounaulus). če pridejo te dfci* ga>joče se zračne plasti v velike \išmae, se namreč vlaga v n)fh veckrat »gosti v obKlci k/)past»h oblako*. Taki obL*ki v soindnih poletnih dneh kažejo torej ro«eta, kjer se nsahaja-jo zelo močne ascendeočne struje. PoizJcuei ka jih je izvnšilo semsko društvo Ljubljansko šolsko letalo med gndnjo. Va* deto so izvršili deloma domači obrtniki, deloma pa člani kluba sami. tupil šoisko letalo in gradijo sedaj satni sportno hreomotorno letalo. Cisto gotovo je, da so brezraotoena Ie* taaa xa iolanje posebno pnporočljiva ziasti nuntHnm aerklubom, ker so zek> poceni in OJnogo6ajo kijub temu praktično udejstvoe van je v letafetvu. I^kazajp se je, da je naj= bolje, če s« "wsaka taica skupina zgradi sama letaJo in sicer prvič zato. ker je potem ceiia zeVo nrzka., drugic J*to. ker dobe sodelavoi natančen -vpogledt in ivzuBoevasje za brez« motorno letenje. Če inu taka skupina v srpji sredi kakega strokovxtjuka za motorna letala ki pozna v«Aj nekofeko tuđi bre^; motorno letenje, ni zvezana gziadnja sol-akega Jetaia s posebndmi teiavami. Brez staokovne kontroie pa je rudi pri najbpljsih narrodšith gradnja riskantna. Nedvomno imamo tuđi pri na« take te« rcne in vremenske petike, da 90 tucii pri na« moani poleti na veoje tandare. Zato je se« veda potreben irbušen pilot m v*K>kovred= na apoztee letaia, katenh booatrukcija na Ali si ze član Voibiikove družbe? Resnica o trgovini z dekleti Dektet, kl bi prišle proti svoji voli v javne niše, je zelo malo Bele sužnje, trgovina s človeškim mesom ali belim blagom, to so stvari, ki se slišijo nekam strašno. Čudno, da Človek ne sliši še rožljanja verig m jecanja ubogrih žrtev. Mislimo si, kako prevažajo lepa, nedolžna dekleta skrivaj v hiše Ijubezni, kako jih po ulicah love in zapirajo v sumljive hiše, kako omejujejo njihovo svobodo, skratka pred ocrni imamo same strašne reci, samo nasilje ra podlost. Navadno niti ne pomislimo, da lepih gospodičen ne morejo prevažati z vlaki in parniki kakor da so brzovozno blago, niti jih ne mo-rejo pošiljati v tuje kraje z zvezani*71 rokaim in zamašenimi usti, ali v zab jih, kakor porcelanasto posodo, temvK kot svobodne potnice, ki morda nimajo denarja, pač pa svobodno voljo in spremljevalke, ki bi protestirale, če bi se jim kaj hudega zgodilo. Energični protesti vedno opozore ljudi naše, tuđi ce so izgovorjeni v tujem jeziku. Vesti o tajnem prevažanju ali ćelo mučenju deklet so iz trte izvite. Enake bajke so trditve, da se dekleta ne morejo braniti, ali da ne vedo, kam jih peljejo. Morda spocetka res nrislijo, da lim je bila preskrbljena dobra služba, toda če nišo posebno zabite ah* pa doma iz najbolj zapuščenih gorskih vaši, morajo kmalu spoznati, kako in kaj je z njihovim zaslužkom. Včasi pridejo na to dokaj pozno, toda nikoli ne tako pozno, da bi ne mogle nazaj, Čeprav s težavo in velikimi neprijet-nostmi. Ce nimajo denarja, da bi se vr-nile, so jim vedno na razpolago konzulati ali pa vsaj krajevne oblasti, ki lah-ko obveste najbližjega konzula dotične države, ali pa poskrbe kar same, da se dekleta vrnejo k svojcem. Nedvomno je samo neznaten odstotek »zapeljanih« deklet, ki nišo imele teh možnosti ali pa so bile tako plahe in nerodne, da so se prepustile bridki usodi. O kakšni izolaciji razumnega človeškega bitja, o taki izolaciji, da bi človek ne prišel v stik z nikomur, ki bi bil pripravljen pomagati mu, ne moremo v nobenem pri-meru govoriti. »Ptager Tagblatt« je preobčil nedavno zanimiv članek J. Blasiusa pod naslovom »Madchenhandel«, v katerem se avtor obširno peča s prostovoljno in prisilno prostiucijo. O drugačni pro-stiuciji skoraj ne.moTemo govoriti. Vsi znaki kažejo, da imamo opraviti samo s prostovoljno prostitucijo. Avtor citira odstavke uradnih poročil iz raznih mest in ima točno informacije Lz Egipta, Bedina, Pariza in Londona. In ta urad-na poročila o položaju deklet v javnih trišah so žalostna. V Egiptu polnijo javne hiše v prvi vrsti evropska dekleta, kajti morala domačink je na višji stop-nji. V drugi vrsti so pa po javnih hi-Šah večinoma poročene žene, ki se ndajajo prostituciji z vednostjo ali brez vednosti svojih mož. da si lahko privo-šcijo luksus, ki jim ga možje ne morejo nuditi. V mnogih primerih služijo žene s prostiucijo denar deloma tuđi za svoje može, da si lahko tuđi oni privoščijo kak priboljšek. Nekatere žene stanujejo v javnih hišah in čeprav pobere ves denar lastnica »zavoda« ki svoje »usluž-benke« brezobzirno izkorišča, jim ven-dar nudi udobno stanovanje, prijetno življenje ra razkošne obleke. Nekatere pa v javne hiše samo prihajajo in pla-čujejo nekakšen obolus. drugače si pa zaslužek pridrže. Mnogo je v javnih hisah tuđi deklet, toda nasilno ne spra-vijo in ne drže v njih nobene. Isto velja za Berlin. Avtor omenje-nega članka ne govori kar tja v en dan. Svoje informacije je črpal iz pogovora z rrmogimi berlinskimi prostitutkami in vse so mu priznale, da se pečajo s prostiucijo prostovoljno. In v nobenem pri-meru jih ni pognala v prostitucijo beda. Med berlinskim! prostiutkami so žene, ki so že poprej živele v znatnem blagostanju in zavzemale v družbi ugledna mesta, pa so se vsemu rade odpove-dale. Druge so bile uradnice, ki so dobivale dobre plače ali pa so imele pre-ipožne in ugledne roditelje. Med ber-Hnskimi prostitutkami je pa tuđi mnogo deklet, ki so ušle od doma, večinoma s kmetov in so imele prvotno namen postati filmske igralke, baletke ali kaj podobnega, toda usoda jih je zanesla v javne hiše. In brez večjega odpora so se udale prostituciji. Žive dobro, zaslu-žijo mnogo, toda vedno so brez denarja. Vsaka ima poleg slučajnih gostov tudd svojega ljubčka, ki mu z veseljem daje vse svoje prihranke. Tak je približno položaj prostitutk po vseh evropskih mestih. Splošno pozornost glede trgovine z dekleti je obr-njena v prvi vrsti na Južno Ameriko. Ljudje misli jo, da iz vaza jo dekleta iz Evrope tja kar na debelo. V resnici pa potujejo same tja in so skoraj vedno že izkušene prostitutke. O nedolžnih, za-neljanih dekletih z redkimi izjemami *^i ne more biti govora. V Buenos -u. kjer je v vsakem bloku hiš javna niša in kjer policija prostitucijo tolerira kot nekaj samo . ob sebi umev-nega, samo ce ni javna hiša blizu cer-kve, zaslužijo prostitutke zelo dobro. Židovskim dekletom placujejo moški po 2 pezosa, francoskim pa po 5, a gostje zahajajo v javne hiše kar v celih pro-cesijah. Albert Londres piše v svoji knjigi *Der Weg nach Buenos Aires«, da je dognano, da ima vsaka prostitutka po-vprečno 75 »gostov« na dan. Društvo narodov pa navaja kot točno ugotov-ljeno število 40. Obrt teh žensk je strasna, toda zaslužek je sijajen. Nobena tore j prostovoljno ne opusti svoje obrti. Ob koncu omenja J. Blasius še dekleta, ki pridejo v Južno Ameriko res proti svoji volji. Uradna poročila in knjiga A. Lon dresa obravnavajo žalostno dejstvo, da so roditelji skoraj brez iz-jeme ta dekleta prodali. Gre v pretežni večini za poljske židinje. Med siromaš-nimi poljskimi židi s številnimi rodbina-mi so zelo ugodna tla za agente. Na vi-dez se agent poroci z najstarejšo hčer-ko, odpelje jo in sklene pogodbo, da pojdejo vse druge hčerke z njim, ali pa da jih pošljejo roditelji za njim, čim hčerke dorastejo. Agent se pogodbeno zaveže pošiljati roditeljem določeno vsoto denarja vsak mesec, dekleta oce-nijo, nekaj se plača takoj in pogodbo podpišejo poleg obeh strank tuđi vsa mladoletna dekleta. Če je nočejo pod-pisati, jih roditelji prisilijo. Skoraj iz-ključeno je, da bi še tako zaostali roditelji ne vede-li, kam gredo njihove hče-re. Če pa res ne vedo, je pa gotovo dobro poučen rabin, ki bi jih moral po-svariti. To se ne da opravičiti niti s strašno bedo, ki vlada med poljskimi židi. V splošnem so roditelji veseli, da se hčera iznebe in da dobe za nje ćelo nekaj denarja. To so torej edina dekleta, ki pridejo v Južno Ameriko proti svoji volji. Morda nasede tu in tam naivno dekle sleparju in priđe nehote v javno hišo, toda o pravi trgovini z dekleti v Evropi ne moremo govoriti. Drugačna je stvar na Kitajskem, kjer roditelji splošno pro-dajajo svoje hčerke, da si s pičlim iz-kupičkom vsaj za nekaj časa olajšajo bedo in lakoto. Gotovo je treba dekleta svariti, naj bodo previdna in naj ne veru je jo obljubam glede dobrih služb, toda delati iz njih mučenice je odveč. Ko spoznajo, kam so zašle, se lahko ^edno vrnejo na pravo pot, čeprav gre t^žko. Če pa nimajo za to dovolj moraLie ^le, je pa jasno, da so s svojim položajem zadovoljne. Stran 6 SLOVENSKI NAROD, dne 24. januarja 1931 -tev 19 čami, ki bi zasenčile Monte Carlo in druge igralnice na francoski rivijeri. Organizacijo igralnic so poverili an-gleškemu menažerju Edwardu Tarso-nu. Podjetje bodo finansirali ameriški kapitalisti in stroški bođo znasali 40 milijonov lir. V kratkem začno graditi krasne palače, hotele in druga po-slonia. Umor in samomor Pretresljiva tragedija se je odigrala te dni v Gambettovi ulici v Lille. 501etna zasebnica Margerita Buttinova se je vračala proti večeru domov. Kar je skočil pred nju njen bivši ljubček, 401etni Alfons Sezille, brez vsakega povoda je plani 1 na njo in 30 začel udrihati s kladivom po glavi, hoteč 30 pobiti na tla. Ker se pa Buttinova na-vzlic silnim udarcem ni zgrudila, je potegnil napadalec iz žepa revolver in začel streljati po svoji žrtvi. Ker je pa streljal z revolverjem najmanjšega kalibra, nišo mogle krogle prodreti niti debele zimske obleke napadene ženske. Končno je napadena zbežala v peto nadstropje in začela klicati skozi odprto okno na pomoč. Toda napadalec je bil takoj za njo. zgrabil jo je za noge in vrgel skozi okno na cesto, kjer je obležala mrtva Potem je zbežal v njeno sobo in ugasnil luč, da bi ga ne mogla opaziti policija. Policija je po-klicala gasilce, ki so s ceste razsvetli-li sobo z reflektorjem. Ko so potrkali na vrata, se ni nihče odzval. Zato* 80 vdrli v sobo in našli napadalca obe-šenega, Poklicali so zdravnika, toda bilo je že prepozno. Lisica u jela lovca Da streljajo m love lovci Hsice, je splošno znano. Da bi se pa lovec aiel v lisičjo past, je pač redek primer. To se je zgodilo nekemu kmetu iz okolice Dijona, ko je zalezovil Lsico. Lisica je pribežala k svoji luknji in smuknila v njo, kmet je pa počenil in zlezel za lisico. Luknja je bila aarejona seveda samo za lisico, ne pa za 51o\eVa. Kmetova žena je čakala moža zaman do večera ki ko ga le ni bilo domov, je poklicala sosede, ki so ga sli iskat. Končno so prišli k lisičji luknji, iz kate-re so molele kmetove noge. PotegniH so ga iz luknje baš pravočasno, da se ni zadušil. Ko je prišel malo k sebi, je de-jal, da ne bo nikold več lezel za lisico v luknjo. visoke sole velik. Ker je pa takih šo-1 na Japonskem malo, si pomagajo kandidati često ćelo s korupcijo, da se jim odpro vrata. Mnogi roditelji finančno izkrvave, samo da spravijo sina na visoko solo. Na državne visoke sole pa pri-de komaj 20% studentov. Vsi drugi se morajo zadovoljiti s privatnimi vi-sokimi šolami, ki nišo tako v časteh, kakor državne. V Tokiu je poleg ljudskih in srednjih sol 55 učnih zavodov. Skoraj vse šo4e delujejo na podlagi zapadnih učnih metod. Visoke šoJe so vri, 12 katerega črpajo gotovi uradi in tvrdk-e naraščaj svojega usiužbenstva. V državnih ura-dih in velikih bankah dobe namreč službo samo absolventi cesarskih visokih šol. Absolventi privatnih visokih šol dobe lahko službo samo v privatnih podjetjih. Tuđi v plaćah je velika razlika. Ana Pavlovna um?la Slavna ruska plesalka Ana Pavlov= na je včeraj ponoći v Amsterdamu ne* nadoma podlegla vnetju pljuč kot po-sledici hripe. Stara je bila 45 let- Težki hripi se je pridružilo akutno vnetje pljuč. Ana Pavlovna je ležala nekaj časa v agoniji, potem je pa izdihnila. Začetek inkvizicije Beseda inkvizicija jKMnesni poizvedo-vanje in iskanje. To je začetek naslova ustanove, ki ji pravimo zdaj cerkvena inkvizicija. V polni obliki se je glasil naslov: Inquisitio haereticae pravitas, kar ipomeni v prostem prevodu izsledi-tev krivoverskih grdobij. Inkvizicija je nastala iz svetega irrada (Sanctum of-fici-um), iz najvišjega cerkvenega sodi-šča, ki se je do 3. stoletja omejevalo na cerkvene kazni. Prvo smrtno obsodbo zaradi krivo-verstva odnosno odpadništva sta izrekla in dala izvršiti v Treviru leta 385. škofa Idacius in Ithacius. Že ta sodba je bila izvršena »z roko posvetne pravice«, kateri so izročale krivoveTce cerkvene oblasti. Na papeževem dvoru je bila ta sodba odklonjena in zavrgla sta jo tuđi Martin Tourski in Ambroz Milanski. Izpremenjeaio cerkveno nazira-nje, da smejo kaznovati krivoverce posvetne oblasti, je bilo kodificirano leta 1215. na lateranskem koncilu m leta 1229. na synodu v Toulousu. Mesto studentov Prestolica Japooske Tokio šteje 2 milijona prebivalcev in med temi je 300.000 slušateljev univerze in drugih visokih šol. Vsak sedmi prebivalec je torej student. Med vsemi velemesti na svetu ima torej Tokio največ studentov. V začetku in ob koncu vsakega semestra morajo sestaviti posebne vlake, da prepeljejo studente s kmetov v meslo odnosno nazaj. Na Japonskem je izpričevalo o ab-solviranlu visoke sole še vedno naj-bollše jamstvo, da dobi prosdlec dobro službo. Na Japonskem namreč še vedno zelo visoko cenijo razne diplome hi izpričevala, kar se je drugod večinoma že preživelo. Zato je naval mladine na Konkurenca Monte Carlu Na svetu so še sedaj ljudje, ki ne vedo, kam bi s svojimi dohodki. V sve-tovno znani igralnici Monte Carlu je na stotine bogatašev, ki zapravijo sto-tisoče in railijone za užitek dražiti utrujene živce Igralnica sama, pa tuđi država imata od te igrajske strasti ogromne dohodke Neizčrpen vir do-hođkov je pa vzbudil zavist na nasprot-ni, italijanski strani meje. Mesto San Remo naj bi postalo nekakšna samo-stojna državica, kjer bi ustanovili igrSlnico, ki bi delala oni v Monte Carlu konkurenco. S samostcjnostjo San Rema bi bili dani pogoji za ustanovitev igralnice v mestu. Kapitalisti, ki so se začeli pečati s to misli jo, nameravajo zgraditi v San Remu razkošne palače ž igralni- Z njo leže v grob ena največjih plesnih umetnic vseh časov. Rojena je bila 3. februarja 1888 v Petrogradu, kjer je posečala baletno solo in kmalu zaslovela kot izredno nadarjena ple* salka. Že leta 1904 je nastopila v gle* dališču carice Marije v Petrogradu, že poprej je pa krenila s svojo skupino na turnejo okrog sveta. Njene najslav* nejše kreacije so bile »Umirajoči la= bud«, »Vila lutk« in »Bakanalije«. Pred tremi leti je gostovala tuđi v Beogra* du. V idejnem pogledu je bila ustano* viteljica moderne plesne umetnosti, kajti v nasprotju s klasično solo je po* stavila tezo, da je ples sicer stvar teh-nike, da pa mora izvirati iz glasbe. Pred vojno je gostovala po vseh večjih mestih Evrope in povsod so jo navdu* šeno sprejeli. Spokornik Abd-el-Krlm Bivši poglavar upornih Riffov v Maroku, Abd-el-Krim, s katerim so imeli Francozi in Španci toliko opraviti, živi že peto leto v izgnanstvu na nekem Dustem francoskem otoku. Vsako leto posije francoskemu zun. ministrstvu prošnjo, v kateri se sklicuje na svoje vzorno vedo-nje in prosi, naj ga pošljejo nazaj v Maroko. Pravi tuđi, da bi se rad brezpogoj-no pokori] tuji nad vladi. Štiri leta izgnanstva so popolnoma strla odpor in ponos tega moža, ki je ćeli dve leti kljuboval moderno oboroženim evropskim arma-dam. Abd-el-Krim se izprehaja zdaj strt in obupan po vrtu trdnjave Castel Flouri in vidi v daljavi samo plantaže sladkor-nega trsa. Sam pravi, da bi dal pol življenja, Če bi mogel še enkrat vdihavati vroči zrak maroške pustinje. Abd-el -Krim je sicer španski državljan, toda vso svojo nado polaga na Francijo, ki mu je že resila življenje, ko so ga hoteli Španci leta 1926. ustreliti. Tcžko usodo izgnanstva lajšata sultanu Riffov dve ženi. Več ji^i ni smel vzeti s seboj. Abd-el-Krim nosi evropsko obleko, njegovi ženi pa maroško narodno nošo. Gosaki hišai &sv£fi Angleški listi poroćajo o ustanovitvi farme, na kateri bodo gojili gosi, odnosno gosake kot hišne čuvaje. 2e iz z^o^o-vine vemo, da so pregnale gosi s svojim gaganjem sovražnika, ki je napade! po-noči rimski Kapitol. Tuđi v modernih ča-sih so se gosi že opetovano dobro obne-sle kot čuvaji, ki opozore človeka z gaganjem na nevarnost. V tem pogledu so posebno dobri in zanesljivi gosaki, ki jih v Angliji nalašč v ta namen dresirajo. Gcsaki kot hišni čuvaji so zelo razšir-jeni v Angliji in v Ameriki, posebno na farmah, kjer goje drobnico. Dresirani go-sak je tatu enako nevaren, kakor hud pes. Gosaki se namreč hitro razsraijc in v jezi slepo napadejo sovražnika. Pripe-tilo se je že večkrat, da je gosak tako pošteno obdelal tatu, da je obležal ne-zavesten, ali pa da mu je izkljuval ćelo očL Klobuki Klobuki so vedno občutno breme doma-fega proračuna. Dama ne more imeti samo enega klobuka m nositi ga vaČ let. Prena-rediti ga često ne rooref ker bi }o »tal pr©-lutrejen ako raj toliko, kakor nor. Ni treba poeebei nagiaJati, da klobok Lafeko temeljf-to pokvari drug&če skladno in lepo ceiov^, čttdoo |el da ti znaio dame bi%> isbrati oknaDo oolefco, kakor klobuk. Nekatere da-beub «0 tako *Foba*, da si Ubko dovoli)o mmJho apmiaoBt, dopoJntt^v oblak« s kh>-bvtkom đoeefat »pvatBjofe bar**, toda la-hšh ]j* Hicriu. £logog at to jb rafmiwaia eio-8BĐC&, U pa mom \đti prrroieoa. Žalo fm bolje odlodia B9 ul laotedc v bervi oblefae. 8«weda so ofekatero izjome mogofe — k be«^e ableH ttoSSn tM k«rtunHi s^e xeio đoovo rjBv klobuk, k rjavomu bet^e in Je zeleni obleki rjar klobuk. Crn klobuk gr« dobro k veaki obleki, iivzemši rjavo in M-pe, kajti rjava in Crna barva ne trpita do-bene kombinacije. Temno moder klobuk 9« nosi samo k temno modri obleki, siv samo k sivi. Druge barve, kakor zelena, rdeča* Žolta itdL, gredo samo k oblekam iste bar-ve in Se to je treba dobro premisliti Zdaj pa materijal in oblika. Naše dama dajejo prednost klobučevinastim klobukom. Tuđi Parižanke jih rade nosijo, toda samo k sportu in promenadnim angleškim pla-šoem, o-blekasn in kostumom. Popoldne p« nosijo zametaste klobuke in ker je *stan-dard< popoldanskih oblek večinoma v nobel< je. Toda po-zabiti ne smete da lahko storite to v eni rest&vraciii samo enkrat Stev. \Q >SLOVENSKI NAROD, dne 2i januarja 1931 Stran 7 Koman — Da. imeniten pes je Buster, — je de.Tala Zelda in pobožala razumno ži-val, potem jo je pa naenkrat krepko pritisnila na svoja prsa. * * -* Sledil je teden dela izprememb, sku-šeuj in nad. Vsak dan tri predstave, ena popoldne. dve zvečer; George in Zelda sta se vračala navadno sele ob enajstih iz gledališča in pol ure po^neje sta bila že v postelji. Psa in mačko je bilo treba skrbno negovati. Zelda je morala vstati vsako jutro i>b šestih, da ju je peljala na izpreliod in nakrniila. Oblekla se je samo za silo. ob sedmih je pa zlezla navadno na/ai v posteljo. Proti poldnevu je zbudila Oeorga. no-tem sta se j>očasi oblekla in zajtrko-vala. ob treh sta bila pa že zopet v gle-daJišču. — Dvanajst tednov takole, — je tar-nala Zelda nekega večera, ko se je slačila in pripravljala k počitku. toda vzdriaii inorava — morava, George; drugi vzdrže, zakaj bi ne mogla baš midva. — Nu. še malo potrpi, kmalu se bo najin položaj zboljšal. dobivala bova dvcsto petdeset ali ćelo tristo na teden. Lpam, da prideva v b'risco; no, to bi bilo nekaj za naju. Štirideset tednov po tristo! Temu se pravi denar. — Štedna moraav, George: vsaj pet in dvajset... Pomagati mi moraš, ve-ljaV Zadolžena sva. Pomagal mi bos, George, je-li? — Dušica, srček. ševe da ti boin, Ka-kor čudo si, Zel. Bože moj, kaj neki bi bil počel brez tebe? Ti abujaš moj bolj-ši del — duševni — duševni del v meni. Vsi smo taki: dve duši — ah ... Zel, če bi vedela, kako hude boje bijem često v svoji duši. Toda zdaj bo dobro v meni vsak dan močnejše in morda — kdove? — morda bo nekoč docela zinagalo in pošast bo ležala poražena na tleh. Bil je že v postelji, položil si je glavo na upogiijeno roko in govoril je bolj stropu nego ženi. Zelda je ugasnila me. odprla nekoliko okno in se stisnila k svojemu možu. Položil ji je roko okrug pasu. Zelda je pa naslonila glavo p » njegovo rame. Georgovo gladko, hladno kožo je imela rada, prijalo ji je njegovo zdravo izžarevaaje. njegov priie- ] ten vjiii. j — Zdi se mi. da je v meni nekaj j zlobnega, nekaj povsein pokvarjenega ! že od rojstva. Cesto vem čisto dobro, ce trezno premislim, da je to slabo, in morda vem to ćelo v hipu, ko prevlada | v meni zlo, toda potem hočem biti hu- j doben in pokvarjen. nočem biti dober. j Toda ti, Zelda, si prinesla v moje živ- j ljenje luč in dobroto in mi pokazala T pravo pot- Ali ni to čudno, Zelda? ... ; Kaj pa je? ... Ali spiš? Ah, za božjo j voljo! i Naslednje nedelje zvečer so zapustili \Vinnineg v spalnem vaganu tretjesa razreda. Zadnji tedne je bil absohitno brezuspešen. George je trdil, da je krivo vreme. Promberger je pa valil krivdo na predstavo. — Kaj neki bova počela s psičkom? — je vprašala Zelda Georga, ko sta skušala najti v vagonu dovolj prostora zase, za svojo prtljago in za svojo menažerijo. — Buster pod nobenim pogo-jem ne more ostati tu. Queenie bom že kam spravila, toda psa ... — Sprevodnfku ga izročhn, on ga lahko priveže ali pa spravi v prtljaž-ni vagon ... Ah, bog se nas usmili! Spalni vagon naj bi prepeljal vso družbo v Seattle. Bilo jih je trinajst in Maud De Reszke ni hotela odpotovati z drugimi, dokter ji nišo pojasnili, da bo vratar Burus štirinajsti... Burus, ostud-ni, zabiti zamorec z volovskimi ocrni in blestečimi zobmi — toda Zekli se je v sledečih treh mesecih navzlic svoji ostudni zunanjosti prikupil. Kaj neki bi bila počela brez udanosti in post reži ji-vosti tega zvestega hlapca? Zdaj je ležala v svoji postelji in se udobno Lztegovala pod odejo. Dolgo pogrešani mir ji je napolnil prsa. Zlek-nila se je, ležala več ur nepremično in počivala. Glasovi so ji prihajali na uho, I pritajeni in mehki. Buster se je bil od-trgal in je skakal po vagonu sem in tja. Zelda je mislila, da bo George pazil nanj — tako lahko bi se pripetila ne-! sreča ... Prtšel je Van Sand, za njim pa zakonca Havden. Razločevala je njen osorni glas; očividno je bila pijana. Po-lagoma so se zbrali vsi, zadnja je prišla De Reszke, razburjena in z manira-mi in zahtevami primadone. — Se svoj živ dan se nisem vozila v tako slabem vagonu, — je tarnala, — potreben mi je nrir — moj glas — kako naj pojem po prečuti noči n povrh še v takem ko-leslju — to je nečuveno! Glas iz kota je protestiral: — Drži jezik za zobmi, Maud, pojdi I spat! — Smeli; ćelo Zelda se je v temi • smejala. Vlak je sopihal v noč drrum — j dum — buni — — dum — bum — I drrrum — bum — bum. Skozi okno je lahko videla silhuete hiš, ograj in brzojavnih drogov, a na obzorju je bila že napočila jutranja zarja. Kaj je inotilo Zeldo v špan ju? Ležal je in napeto poslušala. Je ležal George v postelji nad njo? V vagonu je bilo vse tiho, slišalo se je samo drdranje koles in smrčanje specega potnika v soseduem kupeju. Je bilo to vse? .. Ropot in pritajeni glasovi. »George !■< — je vzkliknila prestrašeno. Njen glas je bil votel. Ni je mogel slišati. Zopet je napela sluh. Zunaj se je nekaj premikalo. Pritajen smeh, potem pa razločno: »Trideset dnL« in Geor-gov glas: »Prokleto, ti imaš srećo ka-kor debeluhast španski fajmošter; to je bila Georgova priljubljena prispodoba. Odgrnila je zastore in pogledala v vagon. Na koncu je gorela luč in v oddelku, ki ni bil pospravljen je zagledala bele rokave dveh moškili. Z obrazom proti nji je sedel riavdeu. Drugi so bili za-kriti. Karte na mizi so govorile dovolj jušno... Poker! George je igral do petih. Gotovo je izgubil honorar vsega tediia... In tri predstave so ga čakale. Zelda je omahnila nazaj na trdo vzglavje, krče vito je stisnila ustnice in globoka guba se ji je zarežala na čelu. XII Potem se je začela njena vera v Georga krhati. Hpizoda je šla mimo, bila je kmalu pozabljena ali vsaj potis-njena v ozadje in pokopana. Prelji je mnogo slanih solz. sklepal je roke in si pulil lase, skrival obraz v njeno naročje in plakal dramatično od globokega ke-saiija. Zaigral je bil ves svoj denar in moral si je izposoditi pet dolarjev, da bi bila preskrbljena z Zeldo vsaj teden dni. Zekla mu je odpustila, Zopet so prišle obljube, zatrjevanje. poljubi in st rasi ne prisege, da je ona najboljša žena. najplemnitejša žena na vsem šir-neni svetu. To je bil torej mož, s kate-rini se je po ročila, s katerim je bila njena usoda za vedno združena! Čemu neki je storila ta korak? Zakaj je bila šlepa? Zakaj------zakaj — zakaj — — zakaj? Teh »zakaj« ni bilo konca ne kra ia. Pristopajte k Vodnikovi družbi Kamničani so zelo agilni Sokolska skupščtna — Iz tujsko-prometnega društva — »Rokovnjači« Predpustne prireditve Kamnik, 23. januar ja. Sokpi&ka skupsčina je bila dne 16. t. m. v Ci tato i ci. Skoraj polna dvorana starih in novih Sokolov se je zbrala. Začetek je bil ob pol 9, ko je starosta br. dr. Karba po« zdravil vse navzpče članstvo in zastopnika župe. tajnika br. Stane Flejjarja. »Nad 20 let sem član kamniškega Sot kola in 18 let njegov starosta,« je dejal br. dr. FCarba, razložit na kratko razvoj dose« danjega deVa, težave. ki jih je moral So* kol prenasati za časa Avstriije in še potem, dokleT ni kraljev mpder ukrep dne 6. ja* nuarja napravtl vsem oviram za vselej kon^ ca. Apeliral je na članstvo, naj vsak po svoji najboljši vol .ti in moči dela v pro« speh kamniškega Sokola. Za ovcr^>viitelja zapisnika sta bila "me* novana br. dr. B. Pehanija in A. Bi zjaka Zapisnik je vodil društv. tajnis!as nico SKJ. PripoTOčai je vsemu članstvu na jvcčjo varčnost za zle*t v Pragi, ki bo leta 1932. združen s proslavo 100 letu ce ro]* stva velikega Tvrša. Spomnil se je med letom umrlih člamrv br. Vivodn in Van osi ja. Br. starosta je izrekel še po/drav župi, nakar je povzel besedo br. Stane Flogar in nam v lepih besedah orisal delo in hoteaije Srf>kolstva, za kar je žel živahno odobrava* nje. Tajnisko poročil-o je bilo kratko: 12 rednih, 1 iz-redna seja, odposlandh in došlih dqpisov 638. Vsa društvena administracija je ppslovala v/orno in zasluži br. Prohinar vso pohvalo. Blag. poročilo je poda! br. Jufitan, prav tak kot matrikar. Stanje članstva 132. Br. Bizjak poroča o reviziji ^n vzornem redu ter predlaga absolutorij. Poročilo načelnika br. Y. Hribarja nam kaže, d|a je bilo delovanje v teiovadnuci ppvprečno. danov je teLovadilo v letu 1930. 13—18, članic 5—12. moškega nara* ščaja 8—12, ženskega naraščaja 7—18, mo-ške dece 16—^32. Oruštvo se je udelcžilo 9. raznih izletov in društA*. nastopov. K poročalu načelnika je dodal svoje mnenje se br. dr. Karba. Prpsvetar br. Ferdo Sinuc je podU po* ročilo o prirod itvah prosvetnega '-na čaj a in se zahvalil »Liri«, pevsk. društvu za so« delo-vanje. Gospodar br. Ručindn je poročaj o in^ ventarju. Pi> porociii-h funkcijona^'t v se je skle= liiLo. da ostanejo društve-r.i prisipcvki isti kot dosedaj. Za revne člav>e >c je predv'* delo 10 mest, za katedre bo društvo fz svo* jega utrpclo vse prispevkt Savezu. ProTačun zu letjo 1931. predvidc\a S.Kh) dinatrjev diohodJcov. Iztlatkov p; 1()C* Dm več. Ti se bodo krili z dari-li. Predlaga se župni up.a\. nekdterj spre* mcinbe iu dopolojla v .li is * upravi. Me* sto dosed. prpsvetarja se predlaga. ker je br. šmiic odstornl, br. Emila Kusa, učitelja. Za častn-o ra^sodišče se predjaga sledeče brate: dr. Ogrki. dr. Pehani, dr. Karba, Bizjak, Golob. učitelj: nam.: Rajko Kos. Justrin i-n \Tedlim S. Revizorji s^> pa: br. Bizjaic, K.o«, Vremšak, Gogada. Pri slučaja nostih se je Taevila debata o lutlcarskem gledališču. s katerim se bavi dTUštv. uprava hi ki bo prih. sezono že pričeAo z igranje*T». Ker jih je bilo nekaj prot? tej zabavi, se ie ^aspvalo io je predlog z veliko većino ptrodnl. — Na predlog telovadjeev glede opreme telovadnice se bo oziralo. Ob pol 11. uri je br. dr. Karba zakljri; čil uspelo skupščino. Tujskpsprometno društvo je že pričelo z delovanjem za prih. sezono. Za let os je prioa-kovat-i več udeležbe, posebno še, ker bo Kamnik i-mel obsežno kopa;lišče, zg-ra# dila se b*xlo igrišča za tenis itd. O programu, ka je silno zanimiv -- p.-"* hodnjič v posebnem članku. Drevi ob pol 9. zvečer i grajo v »CitaJ* nici« »Rokovnjače«. Pri iLiri nastupi mno-gp sodJelujočih, ves salonski orkester, pevci, »stara garda«, tako, da se nam obeta za* nimriv večer, škoda le. da je društv. dom tako m&jhen m nar. zavest tako slaba, da ob takih izrednih prilikah komaj napolir dvorano, sicer bi naša gledališka Llr^ž'na imela več gmotnega uspeha Tu4i pust je že skoraj pred durmi: Oznanjajo ga razne svečanosti njemu na čast. ki pa dosežejo višek sele na pustni torek zvečer. ko se razvije korzo po ulicah. Kanmiški gasilca se bodo prvi zasukali jutri zvečer na Grabnu pri Malovrhu. Ga.-silci imajo mnopo prijateljev in se obeta lep večer. Večje priredirve se zaono na svečai«co. Obrtnikš imajo svoj obrtni ples. za tem sledi »Titamov« pies in HivaHdski večer, običajna Sokolova ma-škarada bo pi na pustno soboto. Mislim, da ne bom izdal prav nobenih tajnosti, če povem, da bo letošnja maš^kes rada prav posebno »fejst«. Tzšel bo 10. ali 11. febr. eelo časopis v ta namen. Vsi imajo že svoje časopise, le >^pustne šeme« ne. torej. kaj smo hoteli drugega. izdali «a borno. V njem bodo vsa navodila za pustne dni itd. Upravništvo pa z'bira marljivo oglase. 4 strani jih moira biti. da bo -».Sokolu" ka i ostalo. Tiskalo se ^a bo ca 3.000. tak da ^a bo ves kamniški kot poln. DclH se bo pa brezp-la5no! List bo vsekakor tuđi ilustriiran im so naše veličine na tem polru že pridno na delti. List bo prinese! nov re^ulacij^ki nacrt Kamnika — morda c*a bodo uporabni — stal ne bo n:ič. Kakšna bo pajrcvKi na ma< škeraeli. se Se res ne ve, mičrti za dekora* čije so pa ze v dehi. R Kos. Gostovanje Juliia Betetta Neaporno je ki ostane, da je Jnfoj Be-tetto naš naiv^čp pevec umetmik. da j** bila ž njih dosezana najvisja pevska kultura med :4ovenei. da s^ je Beteftio posebej še kot operni pevec povzprt Lotharkx ]e kakor že tolikokrat navdušil poeltišalce s krasnim pevskim po-dajanjem, viorno vokalizacijo. plemenito barvo v vseh legah in dovršeno lepo igro. Takoj po prveui dejanju je prejel vencev in šopkov, aplavzom pa ni bilo konca. V četrtek je kot Alfonso v Mozartovi >Cosi fan tuttec ponovno zadivil s svojo rafinirano pevsko uinetnostjo, prinasal reci tati ve s toliko fineso, graciozno šegavostjo in na-ravnost idealno razločnostjo, pri tem pa igral elegantno in prozno, da ^nvo imeli cajvečji uiitek. Betetto je velik mojstiT, a v Mozartovih operah je Čudovit; v ujih se najjasneje uveljavlja v^a njegova ogromna pevska tehnika, njegov krasni organ ni njegova l najpopolnejšim okukom pripojena igra. Seveda je žel za AUauaa zopet brezkun-crie ovat-ije po vsakem dejanju in na za-kljueku predstiive. Žal. da sta bili obe predstavi v miglii-l nezado^tno pripravljeni. >Mignojac je ostavljala vtisek raztrganosti ali mozaiPnostl, *>Cosi fan tutte- p;i nesiuuruosti in pimov-nega omahovanja. Za gostovanje jo na'iir^r-zmeroni premalo časa, ki p potreben za skupne izkusnjje. Vendar so se vsi solisti potrudili in storili kar jim je bilo moz.no. Kot Mignon se je zopet sijajno odlikovala ga. ifjurgjenae-Gavellova, kot pevka in igralka odlična in tuđi r-ifto originalno ustvarjajoca. Žeia je \*se.>plo^uo pn^reno priznanje. V :>Cosi fan tutte< so bili letos veC*ino-ma novi solisti, med katerimi s*ta bila moška. g. Gostit in g. Janko v svojih partijah zane^ljivejša od ženskih., dasi tuđi ne 5e doceki miraa in doštudirana. Veti* dar sta oba vrla pevea prav častno izvršila svoji nalogi ter tuđi igralski. zlasti humor-ni £?. Janko, lepo in živo ustrezala. Težje staliSče sta imeli sicer marljivi tn prijetni pevki, gdč. Mujdičeva in ga. Kosre-jeva. Igralski pa sta popolnoma ugajali. Za to opero je puč treba dosti izkušonj in specialnega studija. Različni kvavtoli. kvinteti in seksteti morajo Šepati, ako ni žanje dovolj časa. da ?e Hovolj ustaliio. Gledalište je bilo prav dobro zasetl^no. F. «. Pri odebelelosti vzbnja rt^ina zdra\Tlna I uporaba naravne »Franz Josefove« pren- i čioe jako delovanje črevesa in dela tolo | vitko. Mnogi profesor ji zapisu je jo »Franz Josefovo« vodo tuđi pri zamaščen ju srca kot zelo đragoceno sredstvo, m sicer zju- traj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« gnn&kc* se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah- — Stnibeu« obja-r« L. H. P. Danee popoldne ob 16.30 seja uprav, odbora ▼ daro-skejn salonu kavarne >Emona<. Dnevni red je izredno važen. zato prosim vse odbornike, da se sigurno točno ode leže seje. Pred-sednik dr. Mayer E. Vzoren zet. — Priael sem povedat, da se ji moja tasea pravkar obesila. — Ali ste sneli tniplo? — Ne, saj še ni bila mrtva. Tolažba. — Gospod doktor, aK ne bo ta r>4>e-raoija mojega moža Tievama? — Po stattstiki se posreći \^>aka ipeta; štiri so se mi že po vrsti ?one-srečtle in zato lahko upamo, da se r>^-ta posreći. Oče In sin. — Ko dorasteš, Mihec, bos gentle-man. — Nočem biti gentleman, jaz hocem biti to, kat si ti papa. Ćarodej. — Ali imate slučajno r>ri sebi uro? Pustim jo izgnniti in pricaratn io zopet nazaj. — Škoda, uro sem oni dan zastavi^ toda bil bi vam hvaležcn, če mi io pri-čarate na/.aj. Pred sodiščesn. Sodiiik: Nekam znani se mi zdite. Ce se ne mothn, sem vas že nekje vi-del. No, pomagajte mojemu spominu! — Prosim, gospod sodnik, bi] sem tako srecen, da sem učil vašo soprogo peti, ko je bila še dekle. — Deset let ječe. Danes premiera smeha! Predstave ob 4«, % in 9« uri! Pat in Pataihoi ^>e 11 č i tst govoriti na aportnem vežbališču v družbi lepih dam na mednarodnem kongresu postopaĆev. V brivskem salonu! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Prvi govoreći film cbth kraljev smeha! Danes premiera smeha! Krasen dopolnilni spored. Elitni kino Matica Telefon 2124. NajmcKlernejša oblika! Franc Jager tapetništvo LJUBLJANA, Sv. Petra n. 169 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, zimu, zložljive postelje, patentne divane L t. d. I Prostor za posteijnino. GaraatiraBs k«aatnyn4j»l 1 OGBOAIEN ZASLU2EK za vsakega v vsakem mestu kraljevine. Zabtevajte pogode, priloživši 5.— Din v znamkah za vzorce. Mordvinov, BeogTad, Njegruševa ulica 48. 6S9 mso z gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo blizu postaje — prodam. Pripravno za penzijo-ništa ali obrtnika. Pojasnila daje R. Mejak, Smarje 19 pri Sevnici. 638 DRVA PO MZKI CtM prodam iz lastnega gozda — suha, pripeljaoa na dom v Ljubljani, Din 22.— za 100 Kg. Na* ročba. najmanj 1OOO kgp. — pe~ eenko, Spodnja. Si&ka. 647 SOBABICO 30—40 let staro, z letnimi spri-čevali in veščo nemščine, proti 400 Din mesećne plače dprejme grrašćakinja Marija Zwilling, Zdenčina pri Zagrebu. 666 VINOGRAD. POSESTVO pri znamenitem Jeruzalemu, pol ure od postaje Ivanjkovci^ skupno 6 in pol oralov, prvo-vrstna leg^a, sortiran na?ad 3 prešo in viniČarijo, ugodno pro • dam. — Natančna pojasnila daje ga. Gomzi Marija, Ormož. 66? Zemtna pomidba Gospodična, ki se je javila pod šifro >Plemenit karakter št. 516«, naj izvoli dvigniti list pod štev. 516 ^Plemenit karakter« pri upravi > Slovenskoga Naroda«. * 619 VKTNAK sposoben za vodstvo večje vrt-narije se-išče. — Ponudb* pod : Vrtnar 654« na upravo »SI. Naroda«. GOSPODIČNA ~ imovitejda, inteligentna, vzame starejšega uradnika za moža. Ponudbe pod šifro »Dobrosrč-na 660« na upravo >Slovenske-ga Naroda«. VAJENCA za strug^arsko stroko sprejme "Viktor Lovrenčič, sploŠno leso-strugarstvo, Ljubljana Zalokar-jeva 13. 657 PISALNI STROJ dobro ohranjen kupim. — Viktor Lovrenčič, splošrio lesostru-garstvo, Ljubljana« Zalokarjeva 13. 656 AVGUST KOBILCA, ta,petnik in dekorater Ljubljana, Dunajska cesta 21 vhod iz Dvofakove št. 3, rtvo-rišče, se priporoča za specialna tapetniška dela, 12/L Franc Varjenič Dopis leži v upravništvu »Slo- venskega Naroda«. 661 Mutni oo^rebni mv

■>*£' K vecnemu počitku jo spremimo v nedeljo dne 25. januarja 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 21/23 na poko- pališče k Sv. Križu. Vas vse, ki ste jo poznali prosimo, da jo obranite v falagem «00- minu. Ljubljana, 24. januarja 1931. KARLA TREO, BETA ZAJEC, INA MAZOVBC, 9mtn, bi ostali sorodniki. Stran 8 >8L0VENSKI NAR O D, dne 24. januarja 1931 Sev 13 Lovske puške Doberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lov-ske in ribiške potrebšcine ima vedno v zalogi m F. K. RAISEF traškar. Ljubliana- Kongresni t*<* štev. 9 Proti kašlju in prehladu priporoča izvanredno Sini ZDRAVILNI ŽAJBLJEV. SMREKOV in CVETLIČNI MED Blaščičarna NOVOTNY, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št+ 2 F 613 Dvokolesa. motorji Slvalni strofi otroški in igračni vozički, pneumatika, posamezni de-U. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „Tribuna" F. B.L. tovarna đvokoles In otroškib vozičkov, LJUBLJANA* KABLOVSKA CESTA STEV 4 Vsakovrstna solla in druge specialitete za maske A.&E.SKABERNE LJUBLJANA Od dobrega najboljše je le Oritzner - Adler šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal! Novost! Sivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri JOS. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON INTERURBAN 2913 Zmerae cene tuđi na obroke Priporoča se zavod za snaženje oken in stanovani VIKTOR TRAPEČAR LJUBLJANA, KarlovSka cesta št. X Za dečke po najzanimivojfce ftOvo potopisne povesti Karla Maja. Pravkar Je izšla povest OLD SUREHAND v dveh zvezklb na 620 atraneh- Oba. zvezka veljata broširana Din 96.—, T platno vezana Dio 128.—. Knjigl sta, najzai&nive}ie darilo Knjigama tiskovne zadruge v LJnb-Ijant delenbnrgova aHea ftt. S. 85 Velika izbira vsakovrstnega pohištva iastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka L REPSE, tvornica in zaloga pohiStva, LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1. 2053 Telefon 3228 Teleton 3228 Ure JUNGHANS so vedno najboljše! ,.Boxer" najnovejša Junghansova budilka. ^edosežna po kakovosti. PRI SVOJIH NAKUPIH DARIL ZAHTEVAJTE, PROSIM, SAMO ure z Knaniko „Zvezda4(. URE JUNGHANS SO NAPRODAJ VSTROKOVNIHTRGO VINAR 5 REaismmrtE blaoamk NAJNOVEJŠEGA MODELA POSAMEZSE DtLF ČEKOVNE Bf KOK-TROLNE ZVITKE VSEH VRST DOBITE PRi ŠELENBUROOVA UUCA 6. TEL.29-m HARMONIKE Lzdelujem nove in sprejemam v Đopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Botioričeva 9. . Nikus Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo đežnikov in solnčnikov ter sprehajalnifa palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- Ako hoćete delati, da z lahko domaco obrtjo za služite na lastnem domu po 7 Din na uro, prlstopdte naž; zadrugi. Pouk brezplaćen. Vpisnina Din 10.—. ObSima pojasnila radevoljno, ako je priložena zna"ifr* za odgovor Zadruga jugoslavenskih pletača. Osijek. 7/L „Geco" matrone z nemškim >Rothweilskim« 3modnikom in nove vrste lovske patrone znamke »B«, napolnjei z nemškim Haslock brezdimnim smodnikom, imt vedno v zalogi F. K. KAISER* puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9l Pranetm zaf rt ta prenoo il.l lioDliana prodala po najugodnejsih cenab samo aa debelo Premog lomati tu tametnata sa đoma6* kurkvo \m lndustnlsk» cvrh« I Kovaški premog ^ Brikete Prometni zavod za premog d.d v Ljubljani MildoSičcva cesta Itet. ibA ^Clt sef e useA OT5/ enobarvne in večbarvne izdeluje klišama JCjuhlJana Tribuna đuoftolo s „Sachs" motorfem posebno moćni, okvir ni-zek, močnejša pnevinati-ka, motor v sredini montiran 2 dvojno predstavo 1 in spojko, 1 H K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km Dobi se tuđi sam motorček, katereg-a se iahko na navadno moćno kolo montira. Ce-na prav nizka, ceniki franko. »Tribuna«: F. B. L. tovarna đvokoles in otroškib vozickovt Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. PriloKUo^lE^i ustl^up Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBĆKl, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠCINE naramnice in sploh GALANTER1JSKO BLAGO. JOSIP P2TEUNC, Ljubljana za vodo. blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloge znižane cene! |f fl|l|Uj>^zI^SLjlVO ■ %^^PJ^^---SREDSTVO - I •'^^rotjREVMATIIMU, -^-^PPEHLADUinlSHIJASU. J LAtORATORIJ Df RAMLCJtVA I_____ BEOGRAD SARAJEVSKA S4 DOBIVA SE V VSEh LCKARNAH PO CENI DIM.75 Bokzni želodta, slabo prebavo nepravilno vrenje v zelodcu urefuje FIGOL. FIGOL odpira slast, čisti in osvežuje krt, hrepi teto. Priporoča se odraslim In otrohom. FIGOL se dobiva v vsahl leharnif po pošti pa razpošltfa izdelovalec DR. SEMEL1Ć, DUBROVNIK 2 60. — 3 stehlenlee s poštnino 10$, 8 stehlenie Z45, 1 stehlenlea 40 Din. Dilaikulatutni paph Hi o (2>tit 4-— NEVESTINE OPREME najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mefaanično umetno In ročno veže Matek & Mikeš, Ljubljana ! poleg hotela fttrnkelj i Eintlanje meter 25 par; »Bređa« robei komad Din 2*—% Pozor Pleiiici in pletilje! V 2. številki »Domoljubac od 14. L m. je uvrstila Ple-tilska zadruga na Breznici r. z. z o. z. pod gornjim naslo,-vom dopis, s katerim opozarja pletilce na izvestno delova-nje neke zadruge. Pa je pozabila navesti, katera je ta zadruga. Ker se tuđi naša zadruga bavi s prodajo strojev za pletenje in na podlagi pismene pogodbe prevzemlje izgotov-ljeno blago od svojih članov za gotov denar, smatramo za dolžnost, da zaradi ugleda naše zadruge in v izogib ne-sporazumljenju izjavimo, da se gori navedeni dopis ne tiče naše zadruge. Mi ne sprejemamo poklienih pletilcev za člane, ker je zadrugi namen, da pospešuje pletenje kot domačo obrt. Naš predsednik ni niti Madžar niti 2id, kar najlaže po-trdi valpovski rimsko-katoliski župni urad, a da nikdar ni bil upravitelj ali lastnik kakega skrahiranega društva, lahko posvedočijo pristojne oblasti. Z vsakim naših elanov sklenemo pismeno pogodbo v smislu našega prospekta ter tuđi mi plaćamo Din 7.— za izdelavo dveh parov moških aogavic, ki jih je na najnovej-šem stroju za brzo pletenje moči splesti^ v eni uri. Naša glavna težnja je, da bodo naši elani popolnoma zadovoljni in se ne moremo ozirati na to, kar poklienim ple-tilcem ne ugaja, ker se danes že mnogi bavijo s pletenjem kot domaćim obrtom. Takisto se ne moremo ozirati na to, kar mnogim zastop-nikom tvornic strojev za pletenje ni všeč, da mi sami u*» bavljamo stroje za naše člane. Naša zadruga je osnovana z 2148 poslovnimi delnicami, a od takrat se je število članov povećalo, ker stari člani vedno dovajajo nove. Čisti dobiček gre v smislu naših pravil v korist članom. Zaradi informiranja o naši zadrugi smo pripravljeni, da interesentom damo na razpolago imena dosedanjih lastni-kov strojev. Toliko se nam je zdelo potrebno, da razglasimo zaradi ugleda naše zadruge in za obvestitev širše javnosti. S tem je ta stvar za nns rešena. Osijek I-. 20 ianuarja 1931. Zadruga jagoslovenskih pletača sa nabavu pletarakUi potrebftttna t prodaja pletarske robe. Urcitai« Jotfp ZMpnnffH»ri — Z* >Narođno ttakarno« Frma taeritk.__Za upravo in **"«***** dal lista: Oton Chrirtof — VM v LJublJanL