Poštnina plačana v gotovini. MLADOIT 1927 Št. 3 fc?ri ai tItHmi 'fi—, •iw’R linTnaTm!r^ižwanswt^^ H 5^ EJ 6#$ =4 Bd Ul fe= glasilo Orlovske Podzveze v Ljubljani, izhaja 17. v mesecu. Urejuje Jože Jagodic, Ljubljana, Pred škofijo 4. List izdaja konzorcij „Mladosti" (Dr. Joža Basaj, Ljubljana, Dunajska c. 38). — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč). — Upravništvo je v Ljubljani, Ljudski dom (pisarna Društvene nabavne zadruge). — Uredništvo je v Ljubljani, Ljudski dom (Orl. Podzveza). — Naroča se: Upravništvo „Mladosti", Ljubljana, Ljudski dom. — Naročnina: Za redne člane in starešine brezplačno, za vse druge Din 30'— letno; posamezna številka Din 2'50. Za naročnike izven Jugoslavije po dogovoru. p. nomnn: Nekaj misli o vifešfuu. ('/a praznik sv. Jožefa.) 1 mojih otroških spominih živi sv. Jožef kot poosebljena dobrota, vsej moška in iskrena — kolikor sem pač tedaj otrok otroško doumel — toda srce me ni vleklo k njemu. Tudi ure v šoli, ki so govorile o njem, mi ga niso približale. Šele odkar sem mož, prebiram zopet in zopet kratka poročila o njem — sem ga vzljubil. Vzljubil sem njegovo tihoto in preprostost. Iz .odličnega rodu ‘je bil, in niso mu bile neznane sanje judovskega naroda: Iz rodu Davidovega pa bo vstal.. . in vendar tolika skromnost. V moža raste, pokoren tisočletnim postavam se zaroči z Miriam. Kakšne so bile besede vdanosti teh dveh src P Niso nam ohranjene. Toda sporočeno nam je, kako so oči njegove zrle, ne doumele in že tudi odpuščale. Vzljubil sem njegovo viteštvo. Minili so pač že meseci, odkar je Angel Gospodov oznanil Mariji... Težka in grenka je bila kazen za verolomnice v judovski veri. Jožef vidi, ne razume, odpušča. Kako naj bi ves viteški obsodil svojo zaročenko ... Skrivnosti so vmes, soditi ne smem, napišem ji pismo in jo odpustim. Vitezu je bila razodeta globoka skrivnost. In od tedaj ji služi. Kot rosa roži, kot veke očesu, kot zvezde solncu, kot trubadur provenqalski svoji madoni. Njen korak je njemu pesem, njena skrb je njegova bolečina. Njena bol je njegova bridkost. Ne vem, ali ji je pesmi pel v puščavah palestinskih, vem pa, da je živel življenje, ki je bilo posvečeno utripom njenega srca in njenemu Otroku — božjemu Sinu. Pismo ga omenja vedno le nekako v ozadju. Toda med vrstami vidim smehljaj njegovih dobrih oči, vidim, ljubečo skrb za zaročeno ženo, in vidim še viteško pozornost. Toda njegova služba ženi in Otroku je vsa odeta v nežnost in tihoto. Kakor da je ni, vsa skromna je in ponižna. Morda je v tern skrivnost moje ljubezni? Človek občuduje tisto, kar njemu samemu manjka. Prijatelj, ali je beseda rečena samo meni in tebi in vsem? Naša služba — življenju in narodu, posameznikom in celoti, našim bratom in sestram in ženam — bodi viteštvo — tiho in skromno kakor njegovo. Jožef — vitez in trubadur — vodi nas svoja pota! Br. Janez: Materin dan. Iz srčne potrebe smo našim materam posvetili 25. marec. Ta dan mora ostati orlovski praznik. Če ga ne bomo praznovali z zunanjo slovesnostjo, mu hočemo posvetiti svoja srčna čutila. Vedno smo potrebni matere, ker v svojih srcih smo in ostanemo vedno otroci. Vedno znova prihajamo v poloeiaj, da je treba začeti znova živeti. Dan za dnem se na našem duševnem obzorju pojavljajo novi svetovi, vstajajo nova vprašanja, ki nam jih pod pravim vidikom odpreti in razrešiti more edinole ljubeča materinska roka. Ako je edino naša mati razumela in nam dala prvo spoznanje in je postavila varno naš prvi korak v življenje, ali nam ni enako in še bolj potrebna mati na nadaljnjih potih življenja? Ko si bil majhen in si jecljal na njenem naročju, te je razumela edinole ona, ko si postal deček in si doraščal, ti je bila vzgojiteljica, zakaj misliš, da bi te sedaj, ko si fant in postajaš mož, ona več ne razumela? Mar nisi še skusil, kako ostro in globoko gleda ljubezen. Motiš se, če misliš, da ona ne hi razumela tvojih bojev in težav. Ah, mati čuti in sluti vse utripljaje tvoje duše, presrečna bi bila, ko bi jih ji tudi razodel. Nihče ti ne bo mogel bolje pomagati, kakor mati, ki je v ljubezni neskončno iznajdljiva. Tebi, brat, ki ti še bije materino srce, je namenjena moja beseda: ne otresaj se materinega vodstva! Lepše, varnejše in bolj blagoslovljeno ti bo življenje, če pripustiš tvoji materi so vpliv na krmarstvo tvoje sreče. Ona te bo naučila ljubezni. Le pomisli malo, zakaj je bila tako solnčna in lepa naša mladost? Ali ne, ker jo je ogrevalo sobice materinske ljubezni? Otrok živi iz vere, upanja in ljubezni do svoje matere, v njej mu je izvor in vzor naj čistejše ljubezni, zato mu je lahko ljubiti vse ljudi in z vsakim se pobratiti. Koliko jih boš osrečil v življenju, če to potezo na svojem značaju poneseš s seboj v svet. Res, da ne boš več srečal v življenju srca, ki bi te tako iskreno in globoko ljubilo, kakor te ljubi tvoja mati — a vere ne smeš nikoli izgubiti v človeštvo! Glej, tudi tvoja mati je ni izgubila v tebe, čeprav si jo že tolik ra t razočaral. Otrok si njenih bolečin in njenih solza, zato tudi otrok njene ljubezni. In če tudi te kara, čeprav je trda njena beseda, vendar je sladka, ker je materinska in jo narekuje ljubezen. Baš zato, ker ni zdvojila nad teboj, te je morda rešila. Brat, nauči se od matere ljubezni, da bo tudi tvoje ime blagoslovljeno. Skrivnost uspeha ni v delu, tudi ne v bridkosti, temveč v ljubezni. Nikoli ne obupaj nad svojim bratom, ne pahni iz srca svojega sočloveka. Pod solncem ljubezni kopne težave, se stapljajo najtrša srca, na krilih ljubezni boš osvojil najtežje, za vsakega, ki ne ljubi, nezavzetne postojanke. Ljubezen je tista, ki vse giblje. Zato se te največje umetnosti življenja uči pri svoji materi, ker le ona ti je zgled nesebične, vztrajne, neminljive ljubezni. Praznuje pa naj materin dan tudi tvoje srce, brat, ki ti mati že počiva v grobu. Vem, da ti je spomin nanjo vselej svetel in svet. Tudi tebi je namenjena moja beseda, ker morda si tudi ti, ki z mano vred čutiš, da čim dalje gremo po življenja cesti, tembolj tuje in mrzle j e postaja okrog nas, — ker ni več matere, iz katere nam bi sijal žarek toplote in solnca v naše srce. Mnogo lepše bi bilo naše življenje, ko bi imeli še mater. Joj, kako bi jo ljubili, paradiž bi ji ustvarili na zemlji! In večkrat se mi zazdi, da bi bilo naše življenje, ko bi imeli še mater, bolj idealno, bolj plemenito, bili bi sploh bolje srčno vzgojeni. Bili bi bolj nesebični, imeli bi več smisla za odpoved in žrtev. Prva in največja izguba matere je skrčila srce v grenki tegobi, žalost je zamorila veliko cvetja, svet se je prehitro razgalil pred nami trd in sebičen, — zato ga je težje ljubiti. Z materino smrtjo je konec mladosti, zato je toliko ljudi, ki niso nikdar mladi; — se spominjaš na obraze otrok, ki nosijo poteze starca? To so vsi tisti, ki ne uživajo nikoli materinske ljubezni. Kdo bi nam potem zameril, če naš obraz ni vedno obrnjen v bodočnost, ampak radi zaživimo od spominov. K njej se vračamo, ki nam je dala življenje. Tudi mi bomo njej posvetili materin dan in spričali, da ljubezen ne umrje. Bolj kot kdajkoli bodo naše misli pri njej. Če sicer v težkih urah, ko se življenje zgošča krog tebe, romaš k njej, se z njo pogovarjaš in se ji priporočaš kakor svojemu najboljšemu priprošnjiku med božjimi krilatci, boš ta dan še posebej mislil nanjo in se potrebi svojega srca oddolžil s sv. obhajilom za rajno mater, čc ne boš tega storil že za praznik sv. Jožefa. To je naš materinski dan: dan hvaležne ljubezni živim in mrtvim materam. Nam so dale od svojega življenja. Zato živimo njihovo življenje, povžito v ljubezni in dogradimo v čim lepšo umetnino stavim, ki so jo naše matere na nas započele. * Vaclav Winkler: Mati. Pravljica stara me žge in skeli: Dvoje oči je vzdrhtelo bridko, v mehko besedo vzplamtelo bolno: Sin, te boli? — — — Ves dan, od jutra do pozne noči, v srce mi zre dvoje tihih oči. V sanji nemirni me pesem teži: Sin, te boli? — — — Joj, mali, odpusti mi bridko besedo, dolgo me žge do globine srca, o mati, boli, boli — — — * Izrek. Materin nauk je mladeniču jutranja zarja, njen bogoljuben zgled mu je za vse žive dni lepa bela luč; materin spomin spremlja človeka prav po angelsko na vseh potih; in čeprav tak človek včasih zaide, prej ali slej ga rajne matere duh na pravo pot povrne. Blagor torej sinu, ki dobrega očeta — dvakrat blagor njemu, ki dobro krščansko mater ima. Anton Martin Slomšek. * Franjo Neubauer: Orel svoji maferi. i. Mati, zarja ti jutranja, tvoj mi je smehljaj sladak prvi posl jat na lice, ko počival sem šibak. Mati, pevka ti pomladna, prva si mi pevala, vso ljubezen v plasih mehkih, lihih razodevala. Mali, sapica /i južna, v moj pihljala si obraz, grela si telo mi nežno, da me ni pretresal mraz- il. Bila pomlad je, rodila je cvetje, trgal in nosil ga tebi sem v dar, ti si me stiskala, dečka, na prsi, čutil plamdna sem tvojega žar. • Bila pomlad je, zapele so ptice, zletule, spletale gnezdo drobni, li si učila me pesmice drobne, da so kipele s škrjančkom v nebo. Bila pomlail je, na mlado je zemljo solnce razlivalo zlati sij/ij, solnčno mi sčvalo tvoje oko je, s tabo življenja užival sem maj. I zrasel krepak sem, v meni je moč, prsi ogreva plamen mi vroč. Vre, prekipeva topla mi kri, zdravje mi dneve mlade sladi. Krita razvija moja mladost, zleta kot orel r srečno prostost. IV. Sedaj si angel moj! Ko hoče kri mi prekipeti, ko iščem zadovoljstva v sreli, povsod si ti z menoj. Šepeče tvoj mi glas: »Oj hodi vedno prava pola, preži na tebe laž in zmota, sveta slepi te kras! In vem, da sama li kol nekdaj ljubiš me resnično z zvestobo trdno, nepremično vše dneve in noči. Se zdaj sem slab, šibak kot bil sem nekdaj, dele malo, zato izrekam li zah ralo, da vodiš moj korak. V. Ti me rodila in skrbno vzgojila, mlademu orlu razrila si krila. I' ranih si urah življenja rekla mi: Dragi otrok, gori je luč, kjer razpenja sotnčni se širni oboli! Danes, o mali, tvoj sin močne razpenja penili gori do jasnih višin, rajsko toplino tam čuti. V.ar ga ogreva, od tebe prižgan, vzvišenim vzorom in tebi udan redno v navdušenju gorel, mati bo draga, troj Orel! ★ Franjo Strah: Suh list. Zgodba fanta 4. »Čuk«. Bi Ja je dvorana in telovadnica obenem. Orodje je stalo ob stenah, krogi so bili potegnjeni visoko pod strop, po dvorani so pa še stali stoli od zadnje predstave. V gručah so se menili fantje. Luč je vedro svetila, da je odsev živo risal sence po podu telovadnice in se lovil po stenah. Peter je vstopil mrk, dasi poln ponosne zavesti. Na vratih je obstal in z očmi iskal za Šininom. Ni ga še bilo. Zato je bil v zadregi, kajti brez njega se mu je zdelo vse tako tuje in čudno prisiljeno. Fantje so ga opazili in Kadilcev ga je prijazno ogovoril: »Si prišel!« Moram, sem mislil!« Kadilčev je razumel smisel besed, zato se mu je zdelo prav, da raztolmači. Če misliš, da moraš zato, ker si vezan, potem prav praviš, da moraš. Toda kar je prisiljeno, ni nikoli dobro. Mi namreč prihajamo semkaj zato, ker nam srce pravi, da moramo in ne beseda. In še zato hodimo, ker smo prepričani, da je prav in dobro tako.« Peter je gledal in poslušal, razumel pa ni. »Besede pišemo le zavo, da so nam luč,« je modro pristavil Pibrov Cene, ki je bil načelnik. Dober večer, fantje! ve je pridružil vstopivši Šimen. »Bog živi!« »Zdravo!« Bil je Peter, ki je tako odzdravil. Šimen ga je pogledal. Potem pa mu je resno povedal: »Fant, odvadi se! To je vinska beseda in ne naš pozdrav!« Petru je gorko šinilo v lice, da je bil vidno v zadregi. Pogledal je okrog sebe, pa ni opazil na sebi oči, kakor je mislil; še bolj je rdel potem. Nekaj čudnega ga je tedaj objelo in je z vso silo sunilo vanj. Nič se ni branil, marveč je še prilival iz svoje slabosti: »Druščina in zabava! Saj je ni! Dolgočasje je in visoke, izposojene besede, ki jih še sami ne razumejo. Zato jih govore, da bi tembolj podčrtali mojo nevrednost: Kaj boš ti...!« Tako je tolmačil Peter neprisiljeno prijaznost fantov. Zato ni verjel v Cenetovo modrost: Besede so nam luč...! — Ni verjel, še manj razumel. Saj ni življenja poznal in ne resnice. Ko pa ni radi nje iskal Orlov, temveč radi zabave in radi kroja in parade... Kako bi mogel tedaj doumeti toliko! Napačno je občutil v sebi in mu je bilo bridko: Saj sem vendar sam, nihče ni z menoj! In nerazločno mu je šepetalo iz neznane dalje: Pridigarji...! Pognalo ga je iz telovadnice. Niti prvega večera ni vzdržal ... Izba v krčmi je bila zatohla. V kotu je sedelo nekaj fantov in pilo. Tudi peli so. Pa ni bilo petje, bilo je kričanje v onemoglost in v meglo tobakovega dima. Petra je prečudno vabilo, ko je stopal mimo. Brž se je odločil in vstopil. Komaj je bil preko praga, je iz kota švignilo in se zapičilo vanj osem ostrih oči. Skozi zobe pa je siknilo: »Čuk.. .!« Peter ni prisedel. Vstalo je v njem, da bi skočil in radi besede podavil vse po vrsti. S silo se je krotil in sedel molče za prazno mizo. V srcu pa mu je prosilo: Nikar! samo tako nikar! — Hipoma pa je pregnal vse in ponos ga je prevzel: Tako torej! Ti-le torej imajo prvi psovko na jeziku. Ti-le, ki so mi doslej samo hvalo vedeli, ti-le, ki so pili doslej le iz mojega žepa! Vzravnal se je in potisnil klobuk nazaj. Izzivalno je izgledalo, ko se je obrnil naravnost k njim in z očmi izpovedal svoj gnus. »Kanalje!...« je klel v sebi. V kotu se je spet zganilo in vzdignilo samo od sebe v ponoven izziv: »Si se udinjal?!« Nič trpkega ni občutil Peter v teh besedah in ponosen je bil, ko je odvrnil ostro in očitajoče: Ali naj se vam, za vse večne čase?! Besede so živo zadele. V kotu so se zganili fantje in Staretov Lojze je vstal in zavpil preko mize: »Za čuke tu ni prostora! Ven!« »Vi mi potov ne boste kazali,« je mirno odgovoril Peter. Poklical je gospodarja: »Vina!« Ne boš mu ga dal! je vpij Staretov in udaril s pestjo po mizi. »Ali pa nam ne,« je pristavil. Mir, fantje, mir!« je miril krčmar. Peter pa je čudno doživljal. »O,« je trpel v bolečini in se lovil za stol, »ali je to mogoče? Sama ljubezen jih je bila, zdaj pa so kakor sršeni. Krčmar je postavil predenj. Duškoma je izpil Peter in stisnil pesti... divje je vrgel pogled, zaškripal z zobmi in pograbil za steklenico. »Naj pove, kdor od mene česa išče!« »Čuk!« je siknilo vnovič. Nič ni pomislil Peter. Dvignil je steklenico in jo v loku zavihtel preko rame, da so se razmaknile glave v kotu in je rezko zapelo ob zidu... »Pri moj — — —« Od jeze in razburjenja se je pijanost jemala vanj. Nesramna kletev, gnusno končana mu je odgovorila ter mu nemo sedla v dušo. Njemu, ki je bil Orel, pa ni bil sin sobica. Tistemu, ki ni idealov poznal in ne iskal, pa jih tudi nikdar našel ne bo... Ni se zavedel trenutka in ne besede, ki mu je bila iz ust ušla. Samo strašno je pogledal v one strmeče oči, ki so strup bljuvale in se vendar niso ganile izza mize. Še bolj je stisnil pesti in kakor blazen se je zapičil v kot ter dokončal: »Sam svoj gospodar sem! Sramotil me ne bo nihče!« In je divje udaril s pestjo po prsih, da je krepko zabobnelo. Potem pa je truden omahnil čez prag v temno noč — — — (Dalje.) ★ Br-Janez: Rimski mozaik. !>. Kolosej. V kratki dubi petih dni, kar smo bili v Rimu, sem bil trikrat v Koloseju. Ali ni to skoraj čudno, ko smo imeli vendar tako kratko odmerjen čas. Toda sedaj, ko premišljujem svoje rimske spomine, se mir, ne čudim. Sredi hrušča rimskih cest, hitro menjajočih se vtisov, spričo prebogatega življenja, ki na enem prostoru vključuje stari ir. novi svet, sem potreboval samotnega kraja, kjer bi vsaj malo zbral p rešil ne vtise. Bolj kot Monte 1’incio s krasnimi nasadi, prlpravnejiši kot Monte Gianieolo z najlepšim in najobsežnejšim razgledom na Rim im Kampanjo, se mi je za premislek zdel Kolosej, kjer moreš, čeprav sredi mesta, prav tako mirno in zbranega duha razmišljati, kakor na obali morja ali na samotnem vrhuncu gore. Primera morda ni miti tako pretirana. Ali ni ta silni kolos v svoje ogromne prostore v j el brezbrežnost življenja in zgodovine? Krogotok zgodovine se je tu strnil. Tamle, za tri lučaje proč, je ob Titovem slavoloku končalo židovstvo, sto korakov v stran pod Konstantinovim slavolokom je v zadnjem smrtnem krču zadrhtelo poganstvo, nad katerim je tu, na svetih kolosejskih tieh, zmagalo krščanstvo. Ali, da povem: Kolosej je velikanski stadion, le da so .prostori za gledalce zidani nad zemljo in je dno tega ogromnega lijaka v isti višini z okolico. 186,m dolžine in 156m širine so zunanje mere velikana, viscik ,pa je 48k! m. Kakšen je bil pogled, kadar je raz neskončnih galerij zrlo 80.000 gledalcev v 86 m dolgo areno, kjer so se odigravale igre, pri katerih je le vedno smrt drugovala življenju. Cesar Vespazijam ga je dal postaviti z ujetimi Judi. Baje je pri strašnem delu poginilo 12.000 ujetnikov. Gradil se je Kolosej po načrtih sužnja Gaudencija, ki je pa v zahvalo v tem istem amfiteatru bil meii prvimi vržen zverem, ker je izpovedal vero v Krista. Kolosej ni več docela ohranjen. Za tri največje rimske palače: Palazzo Venezia, Cancelleria, Palazzo Farne,se je dal kamenje. A kljub temu je še vedno ogromen velikanski, podoben 'mogočnemu gorskemu žrelu, ki je iz osrčja izbljuval morje črne lave. Dvakrat sem bil v družbi na tem zgodovinskem prostoru. Pričakoval sem za svojo dušo od Koloseja nekega posebnega doživetja, ki ga pa žlobudrava množica vedno odganja. Zato sem želel biti enkrat čisto sam. Soparen večer je tiščal nad Kimoni, ko sem korakal po nekoliko samotni Via del Colosseo. Ponoči je veličastna stavba še silnejša. Kakor nepristopna gorska stena se dviga pred teboj. Tako ga je menda gledal Beda Častitljivi, ko je izgovoril krilato prerokbo: Dokler stoji Kolosej, bo stal Rim, in dokler bo stal Rim, bo stal svet. Skoraj strahotno se dvigajo proti temačnemu nebu orjaški oboki, podobni okostju neizmernega skeleta. Toda česa naj se bojim? Stojim na sveti zemlji, ki je v resnici največja relikvija Rima, ker je pila toliko mučeniške krvi. Svetniki, kakor Karel Boromej, Filip Neri, Benedikt Lafore so delali semkaj ponočne 'obiske in na zemlji kleče premolili cele noči... Lahno drsenje električne železnice onkraj hiš še podčrtava svečano tihoto. Kakor odtrgan in izgubljen delec človeške družbe slonim ob ro-bu arene in zrem po zidinab preko črnozvotlenih brazd, kjer so bili nekoč sedeži. Misli se hitro vrste v glavi, se zapletajo v klopčič predstav im razpletajo, dokler ne prevlada čuden privid: Dolge vrste iger in krvi željnih Rimljanov so pobelile galerije. Napovedan je pričetek iger. Oči vseh tisočev so obrnjene na pozornico. Obljubljen je zanimiv spored. Toda arena je še vedno prazna in med gledalci se pojavlja nestrpnost. Ah, sedaj se je nekaj zganilo. Gladijatorji nastopajo strumnih korakov. Po galerijah zavalovi odobravanje. To bo boj! Šlo bo na življenje in smrt. Razločno doni v presledkih zamolkli krik: Pozdravljen Cezar, idoči v smrt te pozdravljajo! Vsi so krepkih, mišičastih postav, vajeni meča. Večina so sužnji, vmes so pa tudi vojni ujetniki. Nekatere izmed njih so borilni mojstri urili v bojni umetnosti, da bodo mogli ta trenutek podati tem zanimivejši boj. Mojster je izmed dobrih odbral najboljše, ki bodo znali svoje življenje prodati čim dražje. Dveh stvari namreč ne marajo gledalci: čp je boj počasen in len ali pa če je nasprotnik prehitro premagan. Ljubijo pa srdit boj, poln napetih trenutkov in drznih izpadov, kjer usoda dolgo neodločeno niha sem in tja. Opremljeni so na razne načine. Mnogi nosijo s seboj široke mreže. V to mrežo bo skušal zaplesti svojega nasprotnika, ki mu ga določi žreb. Nato ga pa usmrti s kratkim nožem, ki mu liči za pasem, ali ga pa prebode s kratkimi vilami, ki jih nosi v rokah. Uvodoma se uprizori boj le na videz, toliko, da se občinstvo umiri in postane pozorno. Tedaj pa zadone trobente, znamenje, da se začne krvavi ples. Kakor risi se zukade nasprotni pari v brk. Z mrzlično hitrostjo se skušajo borilci zaplesti v mreže ... že je nekaj ujetih in povaljanih v pesek. Še trenutek in kri bo pordečila tla. Gledalci rajajo naslade. Zmagovalci se ozirajo kvišku. Ako občinstvo maha z robci ali suje s palcem na kvišku, se premagancu podati življenje. Če pa kažejo s palcem nizdol, potem je premagana žrtev usmrčena. Nastopi nova borilna vrsta z zankami. S čudovito ročnostjo love vrat nasprotnika. Kdor je v z arijki, ta je zadavljen. Za spremembo nastopijo borilci s težkimi ščiti in kiji ali z lahkimi, okroglimi ščiti in kratkimi meči. Tako se vrši boj za bojem, eno krvavo dejanje sledi drugemu. Nadzorovatelji iger morajo gledali, da je krvi vedno več in več in da teče iz čim strašnejših ran. Občinstvo ne sme postati brezbrižno, ampak naj se zabava. Kot prijetna sprememba nastopijo borilci na vozovih in konjih. Kakšen pogled: cele trume so se sprijele in zapletle v strašen klopčič... a ko se redči in krči, zapušča v pesku krvave sledove. Sčasoma pokrije kri sploh celo bojišče in žehli zagatno v pripekajočem solncu, — publika pa blazni v nasladi in s široko odprtimi nosnicami prestrega jedek vzduh sveže prelite krvi. Kratek odmor. V areno se usuje trop sužnjev z zagrnjenimi obrazi ali z maskami podzemeljskih bogov. Nosijo velike košare svežega peska, ki ga hitro posujejo preko cele arene. Drugi vlačijo z dolgimi ravnicami mrliče s pozornice. Če jim je kdo sumljiv in se jim zdi, da smrt le hlini, ga poskusijo z žarečim železom. Preden se občinstvo Tibere in zopet umiri na svojih prostorih, nekaj nedolžne šale, da bo nasprotje k temu, kar ima priti, tem večje. Privedejo velikanske slone, ki plešejo po taktu godibe, tolčejo na boiben ali pa z dolgim, gibljivim rilcem rišejo črke v pesek. Ukročenega leva spuste nad zajca, ki ga ulovi in nese v žrelu varno svojemu gospodarju, ne da bi mu strl koščico. Medved prdkoraca in smešno poganja svoje zavaljeno truplo za veliko, rdečo žogo ... Pa le nekaj trenutkov ,in krvi željnemu občinstvu se nudi ves drugačen prizor. Iz podzemskih ječ privedejo tiste, ki so obsojeni na zveri. Trumoma jih privedejo in razpostavijo po pesku: device, starce, otroke ... Christiani! gre kakor vihta med gledalci. Uboge žrtve, ki so tedne in mesece preživeli v stradežu, v mučenju in ranah, po temnih smrdečih ječah, mezečih mokrote in golazni. Zato jih slepi sedaj jarka luč dneva, ali pa gledajo že onstran mej življenja. Mirni so, krotki, udano in hrepeneče čakajo konca, da bi -bili razvezani življenja in združeni s Kristusom. Nekatere vežejo li kolom, nekatere pribijajo na križ — — — Zverine renče v kletkah, občinstvo topota in besni nestrpnosti. Kristijani so mirni in molijo, komaj se ozre kdo na razburkano množico, ki zahteva njihovo smrt. Sn med njimi tudi njihovi bratje, ki trepetajočih src čakajo njihovega poveličanja. Še malo dni in sledili jim bodo — — — Kratki, rezki kriki sproščenih zveri in že so na svojih žrtvah. Boj navadno ni dolg, žival je bolj usmiljena kot ljudje. Množice rajajo veselja. Komaj kdo zapazi, kako se tu in tam dvigne s sedeža tih gledalec, si zakriva obraz, da se ne vidijo solze. Mogoče brat, sin, oče enega tistih, ki so pravkar s krvjo zapisali vero v Krista. Enake igre so radi uprizarjali zvečer in v ponočnih urah. Tedaj so poskrbela za razsvetljavo živa telesa kristjanov, zavita v slamo in smolo. Križ ob križu so postavili ob robu arene. Ječanje mučencev, prasket ognja in njegova žalostna rdeča luč je potem še bolj omamljala in naslajala živinsko naravo zdivjanih gledalcev. — Drug privid, več ikot 1000 let pozneje. Sredi koloseja stoji velik križ, okrog ob obronku pa štirinajst postaj križevega pota. Vloge so zamenjane. Arena je polna gledalcev, igralci pa nastopajo na svodih. Predočujejo prizore iz Kristusovega življenja. Na zidovju so postavili iz lesa Jeruzalem, Betanijo, Oljsko goro in Golgoto. Bridko trpljenje Kristusovo predstavljajo in njegovo zadnjo pot z Oljske gore na Golgoto. Pozneje so križ še večkrat odstranili in ga nadomestili s čim drugim, a ga vedno znova postavili. Tako so ga podrli tudi leta 1870., — a ravno v dneh, ko smo bili mi v Rimu, so polagali temelj, da postavijo novega in lepšega — — — Tako je šlo in pojde vedno v zgodovini: Križ vedno znova zmaga, a vedno le po trpljenju. Tudi to je doživetje Koloseja, kjer se naučiš v eni uri več zgodovine, kot desetletja iz knjig. (Dalje.) Priprave za rimske tekme: Prosta razovka v opori (br. Hvale). — — ORGANIZACIJA _____________________________— Doma. Čas tekem se približuje. Orli v K. so znani daleč naokrog kot navdušena fantovska četa, ki se zaveda svoje naloge in jo tudi vztrajno skuša dosegati. Njihovo delo se že dobro pozna, čeprav odsek obstoji šele nekaj, let. Najbolj pošteni in ugledni fantje so zraven. Njihov vpliv je spremenil fajdovsko življenje na vasi, sirovost in razgrajanje se umikata. Pri prosvetnem društvu bi brez Orlov ne bilo tako živahnega dela. Tudi v odboru hranilnice sta že dva starejša Orla. Mislijo tudi na to, da bi ustanovili Marijino družbo fantov, drugi so bolj za Apostolstvo mqž, vsi pa se zavedajo, da mora Orel težiti za tem, da postaja v verskem in nravnem oziru vedno bolj globok in delaven. Prešinja jih zavest, da morajo tek m ovali med seboj in z vsemi drugimi fanti v poštenem fantovskem življenju, v izobrazbi in delu. Zato ludi vsako priporočilo, navodilo ali ukaz srenje, okrožja ali centrale sprejmejo z zanimanjem, ga premislijo, skušajo izvršiti in ne postanejo malodušni, če se jim zdi težko ali če ne dosežejo takoj velikih in vidnih uspehov. Pa tudi od njih izide marsikatera dobra misel na centralo. Če sodelujejo pri raznih društvih, pa se prav dobro zavedajo, da je zanje kot Orle odsek ognjišče in središče in da se v njem vzgajajo in izobražujejo za bodoče delo. Telovadba in fantovski sestanki se redno vršijo, udeležba je navadno polna. Na fantovskih sestankih se razlega orlovska in slovenska pesem, se čita skupno kak sestavek iz Mladosti«, navodila iz Odbornika«, vršijo se neprisiljeni razgovori o splošnih dnevnih dogodkih, o globokejših vprašanjih. Letos so sestanki seveda v prvi vrsti posvečeni pripravi za prosvetne tekme in telovadni večeri vajam telovadnih tekem. Ali se jih bodo udeležili? Še na misel jim ni prišlo, da bi se jih ne. Morebiti jih bo par izostalo, na vsak način pa hočejo biti častno zastopani. Lansko leto so si priborili malo diplomo, letos nočejo zaostati, ampak napredovati. Zato so pri fantovskih sestankih tako točni. Zato vzame tolikrat zvečer ali pa v nedeljo čez dan vsak član knjižico »Socialno vprašanje« v roke in počasi čila vprašanja. Petnajst fantov prihaja vsako sredo v dvorano Doma. Prijetno je biti pri njih. Imajo pa tudi za predsednika Logarjevega Jožeta, ki je ves navdušen za orlovske načrte in neutrudljiv pri delu za življenje odseka. Fantje, jim pravi, »pri tekmah ne smemo zaostati. Zato se korajžno in vztrajno pripravljajmo! In začne se čitanje »Socialnega vprašanja«, vsak ima knjižico v rokah, saj jo je že doma pregledoval. Eden bere pojasnila k socialnemu vprašanju iz Orlovskega odbornika . Potem je razgovor, vpraševanje o bolj težkih izrazih ali neznanih vprašanjih, pa ne kar navzkrižen), brez reda, ampak ves razgovor se suče okrog predmeta. Kmetski sinovi so, nekaj je tudi delavcev med njimi. Brat Strnadov Janez pripoveduje, kar je bral o razmerah kmetskega stanu v prejšnjih časih, Kamnarjev Miha o težavah naših časov. Tretji zopet kaj doda, bil je po svetu in ne z zaprtimi očmi. Potem govore o društvih, zadrugah itd., saj imajo zglede doma v vasi. Hitro mine ura. Za danes bo dosti, zaključi razgovor brat predsednik. " Moramo pa si še ogledati nekatere točke spremenjenega tekmovalnega reda. Razgovorimo se d eni važni. Splošne članske tekme se vrše za vse odseke istega okrožja na isti dan in istem kraju do konca aprila. Mi gremo torej letos na V. Lansko leto smo imeli veliko bližje v P., letos bo treba iti tri ure daleč. Mislim, da se ne bomo pota ustrašili. Kako to napravimo?« Kuharjev Tone se oglasi: Ali bi ne bilo mogoče doseči pri centrali, da ostane po starem. Vseeno je skoro predaleč. Saj bi, mislim, več članov prišlo. V dvorani se je čulo rahlo pritrjevanje nekaterih fantov. Brat predsednik odgovarja: Bes je, kar pravi Tone, precej daleč je na V. A mislim, da je za tekme kakor so v načrtu, bolje tako, kakor je letos določeno. Okrožne tekme imamo. Zato je najbolje, če je celo okrožje skupaj. Tembolj se res pregleda napredek okrožja, čim več je tekmovalcev skupaj. V načrtu je tudi na koncu prireditev ali manifestacija vseh odsekov okrožja. Pa je veliko lepše, če nas pride sto skupaj kakor pa samo petdeset. Našo samozavest bo to dvignilo. Dobra prilika je tudi, da se spoznamo z brati oddaljenejših odsekov. Sicer pa je tudi tako urejeno, da ne zamudimo več kakor en dan. Gremo pa skupno in skupno se vrnemo. Tone, pri vas imajo dobre konje. Ali bi govoril z očetom, da dovoli napreci in se potegnemo na V. Z vozom bomo lahko napravili pot.« — »Bom govoril, pravi Tone, ki se mu je začela zdeti misel, da pridejo tekmovalci celega okrožja na V., že kar dobra. Taki so Orli odseka v K. in tako se porazgovore med seboj. Kes so fest fantje! Kaj pa drugod? Fantje, ali se zavedamo dolžnosti? Hitimo s pripravami tudi mi! Samo par tednov imamo še. Lani nismo bili zadnji, letos hodimo med prvimi! Bog živi! Letošnji tabor na Stadionu. Dne H. julija t. 1. se vrši na ljubljanskem Orlovskem stadionu večji nastop, ki je obvezen za kranjsko, ljubljansko in novomeško orlovsko ekspozituro. Torej bo nastopila skoraj vsa bivša kranjska dežela. Večja prireditev je za našo organizacijo letos nujno potrebna, ker bodo minula že štiri leta, odkar smo se zadnjič sešli v Ljubljani. Pa ne samo to. Od čas do časa moramo tudi pregledati naše vrste v večjem obsegu, da se s tem neprisiljeno pripravljamo za nastop vsega slovenskega orlovstva, kar se ima, kakor znano, kmalu zgoditi. Pa tudi našim prijateljem in neprijateljem moramo pokazati, koliko nas je in kaj smo se od zadnjega nastopa naučili. Da bomo pa izvedli svoj nastop vsestransko zadovoljivo, je potrebno, da se vsi telovadci še v tem času, ki nas loči od prireditve, resno poprimejo dela in da vsi pridno vadijo in pilijo predvsem redovne in proste vaje. Kajti pri velikih nastopih, kjer nastopa več sto telovadcev, so ravno redovne in proste vaje najefektnejši del vzporeda. To pa seveda le tedaj, kadar jih telovadci strumno in skladno izvajajo, kar se zgodi le po pridni in vztrajni vaji. Zato mora biti geslo vsakega načelnika: ne nehati vaditi svojih telovadcev toliko časa, dokler sleherni telovadec ne bo izvajal redovnih vaj kar najstrumnejše in dokler ne bo kar najpopolnejše skladnosti v prostih vajah. Geslo slehernega telovadca pa bodi: vadi, pili in gladi, da bodo vsi gibi redovnih in prostih vaj popolnoma pravilno in strumno izvedeni. In nikdar naj ne bo dovolj dovršenosti v vaših gibih, vedno mislite, da je še premalo. Prireditev je zamišljena kot celodnevna. Da bodo člani o prireditvi že sedaj nekoliko informirani, naj sledi v kratkih obrisih vzpored dneva. Od doma bo treba iti s prvim vlakom, da bodo vsi do 8. ure v Ljubljani. Pri tem pa je opozoriti na to, naj vsakdo skrbno pazi, da bo na kolodvoru, pri vstopu in izstopu iz vlakov kakor tudi med vožnjo kar največji red in disciplina. Tozadevno dobe odseki potrebna navodila v posebnem članku v Mladosti in potom okrožnic. Tudi glede prevoza telovadnih oblek slede posebna navodila. Pri izstopu iz vlaka se hitro formirajo vsi člani in članice, ki pridejo z dotičnim vlakom, ter v štiristopih korakajo pred Ljudski dom na zbirališče. Člani pa oddajo takoj na kolodvoru določenim rediteljem telovadne obleke. Važno je to, da bodo morali vsi, ki se pripeljejo z dolenjskim vlakom, izstopiti na dolenjskem kolodvoru, na kar vse Dolenjce izrecno opozarjamo. Od 7.-8. ure je -zbirališče v ulicah okrog Ljudskega doma. Nato je ob b odhod na Stadion, kjer bo tudi skupna služba božja. Glede formacije sprevoda bo sledilo posebno navodilo. Pevci bodo korakali skupaj, ker bomo v sprevodu tudi peli. Zato naj pevci pridno vadijo pesmi, ki so v orlovski pesmarici. Trobentači na plan! Razume se, da bodo smeli trobiti le izvežbani troben-taški zbori. Zatorej naj trobentači, ki niso dodeljeni kakemu zboru ali ki slabo trobijo, pustijo rogove doma. Ob 9 se vrši na Stadionu sv. maša, pri kateri, svira godba. Od 10 do pol 1 je nato skušnja za nastop. Od pol 1 do pol 3 je odmor in istotam kosilo, vmes pa bo promenadni koncert. Opozarjamo, da bodo mdrali ostati na Stadionu pri kosilu vsi telovadski udeleženci in da se tu ne bo delalo nikakih izjem. To je nujno potrebno, da se telovadci in telovadkinje ne bodo po nepotrebnem utrujali — posebno, če bo vroče — z iskanjem kosil, radi česar bi zelo trpel nastop. Da bo vsakdo zadovoljen, bo preskrbljeno ceno in dobro kosilo in tudi brezalkoholne pijače bodo na razpolago. Radi krajšega časa bo pa obenem koncert godbe. Gb pol 3 je na določenem prostoru zbirališče telovadcev in telovadki n j za nastop. Ob pol 4 bo pa javen nastop, ki bo obsegal sledeče točke: 1. Članice: Rajalni pohod in proste vaje za t. 1926. 2. Člani: Orodje: drog, bradlja, krogi, konj. 8. Člani: Lahka atletika: skok ob palici, metanje diska in kopja ter teki. 4. Članice: Vaje s kiji. 5. Člani: -Rajalni -pohod in proste vaje za 1. 1927. Približno ob 5 je konec. Za slučaj dežja se bo prireditev vseeno vršila in sicer s to izpremembo, da bo sv. maša v cerkvi sv. Jožefa, sprevod in skušnja se izvršita, kosilo bo v vojašnici, pri javnem nastopu pa odpadeta orodna telovadba in lahka atletika. Nastop se tako kmalu završi, da bodo vsi udeleženci lahko pravočasno prišli na večerne vlake. To bo torej naša letošnja prireditev! Sedaj pa s podvojeno silo na delo, da bo uspeh zagotovljen! Po svetu okrog. Telovadba. Zrelostni izpit iz telovadbe bodo morali napraviti dijaki srednjih šol na Pruskem. Po naredbi pruskega ministrstva za šolske za 'leve je obvezna taka skušnja iz telovadbe p vse dijaštvo na vseh srednjih šolah. Skušnja je skušnja posameznikov in obsega na. 'adne oblike telovadnih vaj v šoli; dijaki n- pr. bodo morali napraviti izpit iz telovadbe, lahke atletike in telovadnih iger. — Navedba izrečno pripominja, da ni smatrati teh skušenj za kako tekmovanje ali priredv tev; pri ocenjevanju je treba gledati ne It. na dejansko praktičnost, temveč tudi na tehnično proizvajanje, na telesno obvladanje h. njegovo zadržo. V izpričevala morajo biti po sebej označene tudi zmožnosti za načelovanje 'n telesne sposobnosti. -• delavska olimpijada soc. demokratskih telovadnih društev na Češkem se bo vršila letos v Pragi v dneh 26. junija in 2. do julija. Menijo, da se je bo udeležilo kakih hO.iiou oseb poleg praških domačinov. Telo-vndni prostor bo na Strahovski planoti, na tra.iu, kjer se je vršil lansko leto sokol sle zlet. Ves telovadni prostor bo obsegal 32.000 kvadratnih metrov (160X21)0 m); naenkrat bo lahko nastopilo 10.000 telovadcev. Ob robu telovadnega prostora je 700 m dolga proga za tek in prostor za orodje in opremo v ploščini 96(X) m". Pripravljenih bo na tribunali in v neposrednji bližini 80.000 stojišč in 20.000 sedežev. — Otvor jena je bila olimpijada že 5. in 6. februarja z zimskošportnimi tekmovanji v Tonntvaldu na severnem Češkem. Vsakoletni občni zbor mednarodne unije kat. telovadnih zvez (LIIOCEP: Union internat ionale ...) se-je vršit 20. februarja tega teta v Parizu, kjer se nahaja tajništvo te unije. V tej uniji je včlanjena tudi Jugoslov. orlovska zveza in Češkoslovaški Orel. Med drugimi točkami dnevnega reda je bilo tudi poročilo ital. tel. zveze o odgođenih mednarodnih tekmah v Rimu prošlo jesen, določitev mednarodnih tekem za I. 1927. in sprejem nemške kat. organizacije »Deutsche Ju-gendkrafk v unijo. Italijanski fašisti in telovadba. Skrb za telesno vzgojo polagajo na mladino od 7. do izpolnjenega' 14. leta. Za otroke v tej starosti morajo biti ponekod ustanovljene na vseli šolah fašistovske telovadne organizacije »Ba- lilla ; za starejše pa mora biti v vsakem mestu društvo »Avantguanla«, ki je tudi fa-šistovsko ali vsaj pod fašistovskim vodstvom (načelnik mora biti vedno fašist, član narodne milice). Sport. Po zgledu drugih držav so začeli tudi Rusi gradili stadione itd. V Kijevu bodo napravili veliko športno palačo, s štadionon., s šolo za telesno vzgojo in s knjižnico, v kateri boš dobil vso športa se tioočo literaturo. V Mojstrani na Gorenjskem so priredili tekme v smuškem s k a k a n j u. Prvi je bil že zadnjič omenjeni Joško Janša, s skokom 1814 m; skok sicer ni poseben, a je bilo vreme zelo neugodno in tla preveč razmočena. — Mladi Norvežan Rund je skočil na novo zgrajeni skakalnici gori na Norveškem 72 metrov daleč. — Oni štirje Rusi, ki so smučali iz Moskve v Oslo, so dobili po-snernavce, na Francoskem. Sicer ti ne bodo smučali na 2000 km, na 800 pa le. — V Oslo na Norveškem so drsali v zadnji številki omenjeni štiri Rusi še enkrat; njih čas je bil skoraj isti kot svetovni rekordi in dosti boljši kot čas, ki so ga dosegli kmalu nato norveški in finski drsavci v Tammers-forsu na Finskem, kjer so se vršile tekmo za svetovno prvenstvo. V teh tekmah je,-zmagal 21 letni Norvežan Evensen, drugi je bil Finec Thunberg. — Prvenstvo v umetelnem drsanju dam v Oslo si je priborila l.V letna Norvežanka Sonja Henie, pred gospo Jarosz-Szabo; sodba je bila pristranska. — V Evropo so prišli Kanadci in so igrali svojo narodno igro hockey na ledu. Velikanska je njih premoč; Švede so premagali v več igrah v razmerju 03:7, Nemce, Cehe, Avstrijce in Švicarje pa 63:0, skupaj 120:7. Pa bi bili lahko še več točk napravili, če bi bili hoteli. To so pa res mojstri. Nogometna borba med Čehi in Italijani v Milanu se je končala ob navzočnosti 36.000 gledavcev neodločno 2:2. Sodnik Braun je dejal, da je bila to najlepša igra, kar jili je on sploh videl. — V glavnem mestu Argentine Buenos Aires sta se borila vodilna dva kluba za prvenstvo. Po odmoru je vdrlo občinstvo, ki mu nekaj ni bilo všeč, na igrišče in je zapodilo igravce in sodnika v ka bine. Poklicali so na pomoč policijo na konjih, ki je imela celo uro dosti dela, preden je spravila vročekrvneže z Igrišča ven. IZ KRAJA —, Solčava. Medsebojno spoznanje je prvi korak ljubezni in prijateljstva — zato se naj odseki in Orli oglašamo v »Mladosti :, da se bomo spoznali in vzljubili, kot . člani ene velike družine. Torej tukaj smo tudi mi Orli Solčavčani. Ni nas veliko in daleč smo od vseh. Upali smo, da bodo za nami kmalu vzrastli fantje iz Luč in Ljubnega v Orle, toda ni pravega ozračja. Imamo dve fantovski organizaciji Orle in Marijino družbo. Ni treba povedati, da smo vsi fantje-Orli tudi pri slednji. Zato imamo tudi vsak mesec dvojne sestanke — cerkvene in izvencerkvene, orlovske. Vsako prvo nedeljo imamo skupno sv. spoved ti. sv. obhajilo s cerkvenim sestankom, ki je ali kar v cerkvi ali v naši sobi v kaplaniji. Lepo nas je videti — in prijetno je, kadar se zbere 55 fantov-družbenikov pri obhajilni mizi! Toda, ali mislite, da k orlovskim sestankom nobenega ni? Res nas je pravih Orlov samo 12, toda k fantovskim sestankom pridejo vedno tudi kongreganisti, ker tudi lem je potrebno, da se seznanijo s socialnin. vprašanjem in kako se kaj svet tam zunaj suče. — Imeli smo tudi lastno akademijo, t. j. brez Orlic, katere so jo imele za sebe, s telovadnimi (članske in rokobo-rbne, nara-ščajske in skupinske vaje) in pevskimi (»Vsi Orli smo«, »V hribih se dela dan«, »Mati ziblje«, moški zbor, 12 pevcev) točkami. A tudi govorniki so nastopali. Zakaj fantovski sestanki«, govor proti in za »Orle«. Vmes je svirat tamburaški zbor. Tudi nastop na pro- _________________—V KRAJ steni s celo orlovsko družino se je dobro obnesel, samo občinstva je vsekdar premalo. Lansko leto je prvič nastopila tudi fantovska godba na pihala, ki je jako dobro spremljala telovadne vaje. Tudi na srenjsko prireditev smo šli. Bila je na Rečici. 58 fantov in deklet na petih okrašenih vozovih! To je bti pogled! »Ali nas gorjance vidite? smo si govorili. Toda kmalu nas je potrlo. Prihrula je tista strašna povodenj v jeseni! Raztrgalo nam je cesto in dobesedno odneslo naš ponos, naše orlovsko telovadišče. Ravna ,in s peskom posuta tla so postala vodna struga, močna ograja iz desk, baraka s kegljiščem, je splavala po vodi, brez sledu je izginil stadion. Zelo nas je udarilo. A strlo nas nit -Napravimo si novega, smo rekli in sklenili, da naprosimo g. župnika za prostor. Neverjetno! Dobili smo ga, še večji in solnč-nejši je. Toda prostor bo treba zravnati, po suti, ograditi itd. vse na novo postaviti. In drog in bradlja! In kegljišče in baraka. Tega pa že ne bo mogoče. Pri nas smo ubogi. Toda mora iti! Kaj pa z loterijo? je opomnil br. načelnik, ko smo sejali. In obveljala je njegova. Kmalu pošljemo, če nas bratje ne bosle zavrgli, srečke naše loterije na vst odseke v prodajo po 5 Din eno. Brat urednik! nikar ne črtaj s svojim strogim peresom teh vrstici Posebno zadnjih ne! Raje jih malo podčrtaj, da bo oko obviselo. — Kako bomo 27. februarja sv. Stanislava proslavili, poročamo prihodnjič! — Bog živi! — Blagajnik. OD SRCA DO SRCA Orlovska pisma. Dragi Jnikn! I'sa naša pozornost je posvećenu materinemu dnevu, od katerega nas loči le še nehaj dni. Jaz osebno bi želel, da bi bil vsak mesec en dan posvečen spominu naših zlatih mater. Če sem Ti zadnjič pisal, kako globoko posega v življenje vsakega novorojenega človeku rod, iz katerega izhaja, moram danes lakoj pristaviti, da je vzgoja drugi, malodane enakovreden činitelj, ki odloča usodo pokolenja. Mar naj Ti to še dokazujem? Zgodovina nam pripoveduje o premnogih, ki so bili imenitnega, zdravega rodu, pa. so v drugem, tretjem rodu propadli, — a. poznamo druge, katere je dobra vzgoja iz nizkih, razrvanih razmer dvignila', da so zavzeli odlično stopnjo v človeški družbi. Mučna, je zavesi dedne obremenjenosti, — a nikoli ne smemo izgubiti vere v prenavljanje. Dedujemo slabe, dedujemo pa tudi dobre življenske sile. Večkrat se skozi cela pokolenja deduje zaklad velikih zmožnosti in energij, ki pa ostane neizrabljen, dokler ne pride umna, vešča roka, ki speče sile vzbudi k delovnemu življenju. To je delo vzgoje. Istočasno pa dobra vzgoja skrbno čuje, obrezuje in pobija vsa slaba, bolestna nagnjenja in prirojene zlokobne nagone, da se ne morejo razvili, odtegne se jim vsako udejstvovanje, da ostanejo kakor v kali zamorjeni in zapečateni. Opazujemo še več: celo ljudje, ki so se zdeli po svoji žalostni duševni in telesni dediščini že zapisani propalosti, se v dobrih, ljubečih rokah nenadno prerode k novemu življenju. Če smo torej poslali nekaj v življenju, moramo za Bogom bili hvaležni najprej naši materi, v čigar rokah je v pretežni večini bita naša vzgoja. Kot dolžno hvaležnost vrlinam in čednostim svoje matere bi moral vsak fant skrbeli, da to dediščino nepokvarjeno izroči svojemu potomstvu. V svoji bodoči nevesti bi moral gledali ne le telesno mater svojih otrok, temveč tudi vzgojiteljico novega pokolenja. Prvo osnovno potezo novorojenčevemii značaju daje materin značaj. Mali vzgaja že tedaj, ko nosi klico novega življenja še pod srcem. Njena jeza, sovraštvo, togota, i traslnosf, žalost, potrtost, — vse bo našlo odmev v snujočem se življenju. A praviako se bodo odžarjale ^ detetu lepe, plemenite, globoko religiozne misli, svela, v molitvi posvečena, vsa k Bogu nagnjena duša. Če trdijo življenj e sl ovci, da se prirojeni telesni pomanjkljivosti rada pridruži še duševna manjvrednost, imamo obratno nešteto skušenj, da je marsikatero cvetoče in neoporečno dekle takega značaja, ki jo prav nič ne priporoča za vzgojiteljico in živi jensko di uzico. Naj sledi primer: Fantu ugaja vesela, koketna, lahkoživa vrtavka, ki jo je sam smeh in brezskrbno uživanje. In on modruje v svojem srcu: mladost je radost, sčasoma se bo vnesla. Mogoče! Mogoče je pa tudi, da se bo materina mladostna preobjestnosl in prešerna volja, v potomcih izobličila v brezskrbne veseljake, zapravljivce, nepoštene in neresne ljudi, ki nikakor ne bodo kos življenskim nalogam. Nihče ne more dati, česar nima. Kako naj mlada mati odkrije otroku globoko, resno tajnost življenja, ko je sama vedno vsa pri vrhu. V tej. zvezi naj omenim lakoj ž e n i f v e m lad osi ni k o v. Ne označujem s tem izrazom le onih, ki še niso telesno dozoreli, ampak zlasti liste, ki duševno še niso dorasli zakonu. Bes da izjemoma tuintam nastanejo take družinske prilike, ki silijo v predčasni zakon, a kolikrat se zakoni mladostnikov sklepajo brez sirarne potrebe. za,olj iz poželji-vosli, mehkužja, ker se jim zdi obvladanje pretežko, ali iz dolgočasja, nezadovoljivosti s samim seboj in drugih vzrokov, ki bi nikdar ne smeli biti vzroki. Zakonski moz postane lako fant, ki pa ni imel še nikdar prilike, da bi se izkazat moža z utrjenim značajem; in si izčistil in pojeklenil voljo v boju z najhujšimi strastmi, ni doprinesel dokaza za svoje moštvo. Edina preizkušnja, ki se mu je nudila, je mogoče bilo njegovo razmerje d,o izvoljenke, a še v tej je žalostno odpovedal in le spričal. da se ne zna premagali. Saj je vedno manj dekle}, ki bi od svojega fanta zahtevale vsaj ta dokaz moči in viležtva! — Tako postanejo zakonske žene dekleta, ki niso najmanj skusile resnost življenju, katerih glavno mladostno opravilo je bilo razkazovanje toalet, veseljačenje, ples in sanjarjenje o ženinu. Zalo pa so lo žene mačice — igračice! Bum presodi, bo h izšel iz njih zdrav, duševno utrjen, borben rod! Posebno pozornost zaslužijo zato hčer k e ed i n k e. Za zakon so vedno dvomljive vrednosti, ker kažejo na eni strani ali bolehnost staršev in njih izumirajoči rod ali na njihovo veliko sebičnost, ki se je branila truda, skrbi in žrtev za več otrok. Jo drugi sirani so pa lake edinke premnogokrat silno razvajene. Večjo doto,, ki jo prinesejo k fiiši lem prej zapravijo, ker so vajene, da je vsa pozornost neprestano nanje osredotočena. zahtevalo, da se jim izpolni vsaka želja, da vse služi in slreže njihovim kapricam. Naj navedem, kar piše tozadevno zdravnik-strokovnjak: Brez stroge vzgoje in globlje življenske izkušnje je poedini otrok telesno in duševno slabejši in navadno o razvoju zaostaja, rnzven če je bilo več otrok in so drugi, pomrli rsled ne podedovanih bolezni. Takšna razmazana edinka hoče videli možu vedno v pozi oboževalca in svojega molilni, ki ji mora vse muhe izpolnili, drugače gorje! Dela ne pozna, valja se v svoji lenobi in ima smisel kvečjemu, da nastopa kot neumna modna lutka, nima pa smisla, da podpira moža kot tovarišica njegova v težki živi jenski borbi. — Taka nevesta pripravi možu pekel v hiši, ne pa da bi mu tri ogle pri hiši podpirala. Enako težko je življenje ob strani ženske, ki nima čuta za snažnost in čistost v hiši. V očeh sosedov in vaščanov je ponižana laka družina, zanikerni, nemarni otroci so drugim otrokom tarča posmeha in izzivanja. V otroško dušo se naseli čut manjvrednosti in zavest, da ga drugi ne marajo, kur vzbuja mrko zavist in sovražnost. Tisti hip se je rodil opozicijonalec človeški družbi in tak bo ostal vse dni. Zato si pred zakonom oglej nevestin dom in njene domače. Če vidiš, da njeni mlajši bratci in sestrice hodijo v šolo strgani, zamazani, neumiti, da je po hiši neppčejeno in neumito, da je sploh kolišče nesnage, ki se le za Tvoj obisk umetno prikriva, potem bodi te prepričan, da bo kot žena in mati še vse bolj zanikerna. Bistveni predpogoj zakonske sreče pa je in ostane h a r m o n i j a d u š. Vse kar sem tu navedel, pripravlja sicer soglasje in učvrsluje, vendar mora biti še nekaj več, kar presega hladno računajoči razum in kar doume samo srce. Zakonca mora družili ljubezen. Ne zgolj trenutno, čutno nagnjenje, ampak globoka in plemenita ljubezen, ki ne misli nase, ampak zgolj na ljubljenega, ki ne išče zase ugodja in naslade, temveč naklada dragemu na ljubo sebi odpovedi in žrtve. V resnični ljubezni se izpopolnita in usavršila dve srci in dve duši v harmonično enoto, v kateri posameznik preneha s samolastnim življenjem in biva le še kol sestavina ljubljenega. Ta vez je neminljiva, ker ne draži le dveh teles, ampak trajno objemlje dve duši, sega do groba in se razteza in nadaljuje tudi onkraj smrtnih senc. Tako boš razumel, zakaj ljubečima zakoncema ob srebrni ati celo zlati poroki žari prav tako mirno in vdano oko za zakonskega druga, kakor takrat, ko sta stopila prvič pred poročni oltar. To je osnova in jedro zakona in sicer po katoliškem pojmovanju, kateremu lebdi pred očmi kot zgled zakonske ljubezni zveza med Kristusom in cerkvijo, ki zajema nagibe za medsebojno ljubezen iz skrivnostnega življenja sv. Trojice, ki je trojna a v neskončni ljubezni edina, in končno iz nedpumne žrtve ljubezni, ki jo je doprinesel Bog Sin s tem, da je samega sebe žrtvoval in zatajil, da bi poslal nam enak in se mogel tako neprestano združevati z nami kot vsakdanja hrana. Globoko duhovno torej je katoliško pojmovanje o zakonu, kateremu je Kristus podelil celo zakramentalni značaj. Svarim Te torej pred nekimi neresnimi trditvami gotovih ljudi, ki mislijo, da so bolj duhovni kot cerkev, kateri očitajo, da smatra zakon zgolj za napravo, v kateri je dopustno in smotreno urejeno Mesno udejstvovanje. Na tako nizko' stopnjo bi zakon le rad ponižal spolni materijalizem, ki zasleduje le golo čutno uživanje, kar pa bije v obraz vsakemu človeškemu dostojanstvu. Govorjenje enih in drugih meri kajpada čisto nekam drugam.. Oboji smatrajo cerkveno zahtevo po neločljivosti zakona za neke vrste nasilje nad človeško svobodo. Toda, ko bi se zakoni bolj premišljeno sklepali, bi bilo v njih mnogo več ljubezni in ■sakemu bi se zdela tudi s tega vidika — da drugih ne omenjam — neločljivost zakona kot nekaj nadvse naravnega in nujnega, Ljtibezen seveda mnogo predpostavlja, predvsem globoko medsebojno spoštovanje. Mladi mož mora zreti v svoji izvoljenki plemenito, deviško bitje, ki bo s svojo čisto dušo posvetila njegovo družinsko ognjišče, in dekle mora biti prepričana, da je njen izvoljenec mož od nog do glave, utrjen krščanski značaj. Zopet, prideva do zaključka da je za pravo trajno ljubezen odločilnega pomena neomadeževano predzakonsko življenje.' Veliko zakonov se sploh izjalovi vsled pomanjkanja samovlade zaročencev, čeprav se namerava s tem zvezo še pospešili, kajti, če je dekle plemenito in dobro vzgojeno, jo docela odbije ženin, ki na sirov način izda svojo poiulnost. Nizkotnost in umazano mišljenje mrzijo čisle duše, to je le paša pokvarjenih src. Pripeti se tudi obratno, da fant prekine zveze z dekletom, ' ki se je izkazala prešibka, premalo ponosna na svojo žensko čast in neomadeževano dekelstvo. Dasi to godi njegovim strastem, se v srcu vendarle vzbujajo pomisleki in nezaupanje. Besen moški značaj pa odbija, vsako tozadevno pomanjkanje rahločutnosti. Kdor pa sledi slepi strasti, ta bo tudi navadno dobil žensko, ki bo trenutno prijala strastem, a strašno bo razočaranje, ko bo čez čas pomislil, da je s takim bitjem združil svojo lastno usodo — za vedno. Vsekakor važen činitelj medsebojnega razumevanja je s o g l a s je v svetovnem n a ziranj u. To je jako važna stvar in je že s stališča zakonske sreče, — brez ozira, na cerkveno prepoved — odsvetovali mešane zakone (zakone med pripadniki, dveh različnih verstev). Gotovo je najboljše, da sla oba, ženin in nevesta, krščansko vzgojena, poštenih družin, ki temelje na verskem prepričanju. Vera posvečuje zakon, ga tudi v najhujših preizkušnjah ohranja nerazdminega in svetega, v živi veri črpala zakonca mor. da vztrajata v najtežjih viharjih. Kjer ni vere, tam se dobro vozi le. dokler zakonski roz_ ne zadene na težave. Cim pa se pojavijo neprilike, se oglasi že tudi nestrpnost, naravni nagibi odpovedo in ker ni nadnaravnih, gredo pota narazen. .. Vzgoja otrok je pretežno delo in skrb matere. Kolik blagoslov, če maliku že mamo vcepi strah pred grehom in ljubezen do Boga, če otrok že na materinem naročju dobi pouk o glavnih verskih resnicah. V tem je versko doživetje, ki ga nikoli več ne more zbrisali iz duše. Pomislimo nazaj: ali ni materin pouk in njen zgled odločil smeri, našemu življenju? Narod je zdrav in kreposten, če ima dobre matere in če je naše ljudstvo še povečini dobro in verno, gre hvala našim zlatim, globoko vernim materam. .Še tedaj, če se na vse misli in vse pretehta, se večkrat zgodi, da izbira le ni bila dobra. Kdor lovi ženo, lovi bridkost, pravi slavni poljski pisatelj Sienkieivicz. Kako je šele tam, kjer se postopa na sledeči način: Pred tedni naletim v vlaku na znanca izza vojaške službe. Dolgo se že nisva videla. »Oho, poročen,« se začudim, ko vidim, poročni prstan na roki. »Da, da, že štiri leta... .4 daj, da ti nekaj zaupam. Zelo nesrečno sem poročen.« — Postal je zaupljiv in pojasnil: »Veš, kako sva se spoznala? Pridem neke nedelje v U. pa mi povedo, da je popoldne v društvu predstava. Ker sem utegnil, stopim še jaz k prireditvi. V glavni ulogi je igrala ona. Bila mi je' všeč, iskal sem stikov ... in kaj bi pravil: v treh tednih sva bila mož in žena. Ha, rekord ljubezni, kaj? No, pa bo tudi skoraj rekord z mojimi križi. Prvič, ne pride žena ven iz bolezni. Sploh nikoli vi bila zdrava; sedaj vem, da niti ledaj ne. ko sva se vzela...« Ud., Ud, .4 le ne misli, da je to osamljen slučaj. Pri konjski kupčiji so ljudje bolj oprezni kot pri izbiranju neveste. Zalo mislim, da ni bilo odveč, da sem Ti o teh rečeh naslovil kar dve dolgi pismi. Srečen, kogar izmodre nesreče drugih, Želim Ti, da bi Ti bila Tvoja bodoča žena, ki si jo boš izbral, res življenje Tvojega življenja, žarek veselja in sreče na Tvojo življensko pot, ob kateri bi Ti vzcvela tolikšna sreča, kolikor jo je človeku sploh mogoče doseči na zemlji. Vpoštevaj torej nasvete prijatelja, ki Te ljubi in Ti želi vso srečo. Tvoj bral Janez. Fantje uredniku. »Pred par dnevi mi je brat poslal prvo številko letošnje »Mladosti«:, toda misem je prejel, ker jo je v pisarni obdržal naš komandir. Včeraj pa sem bil v pisarni in ker slučajno njega ni bilo notri, sem jo brž prelistal in našel v radiu: Serajnikov Mirko, kje Pa si, ali se to za Gorenjca spodobi? Kje sem? Daleč sem od dragih Orlov. Prosil sem Vas po karti (je nisem prejeli Ur.), da bi mi poslali »Mladost«. Pa je bolje, da je niste, ker so nam vse novine zabranjene. Nič ne vem, kaj je v organizaciji novega in kako se Vaš radio obnaša. Prej sem mislil,